Oopisi. Iz Slivnice pri Mariborn. (Habsburška svečanost.) Dae 2. t vm. bila je tadi aaša vas prazaičao oblečeaa. Že v aedeljo je cesarska razstava iz zvoaika vihrala ia v poadeljek so ves daa gromovito streljali. Ob 7. zjutraj prišli so že Rački nčeuci z g nčiteljem ia godci uro pozaeje tudi Brezulski z okiačaaimi zastavami. Ob 3 49. ari ao šli tudi Slivniški v farao cerkev. Po koačaai muzikalni veliki meši podali so se zopet z godbo vsi ačeaci slivaiške, račke, breznlske šole ia aiaogo število gospode iu faraaov v prav krasao okiačaao telovadišče ia sadaaosaik. Pred šolo stal je lep slavolok: ,,Vse za vero, dom ia cesarja!" Res boljšegaprostora bi ae bili aašli, kajti aa vrta je imelavsa mladina (okoli 400) aaše fare ia tudi mi obilo prostora. Nadačitelj, g. Jožef Tribaik je pozdravil aavzoče z obširaim govorom o zgodoviai naše cesarske rodbiae, ki je že 600 let tako hrabro vladala aašo deželo, spomail se svitlega cesarja, ki toliko darujejo ubogim itd., ter koačal s okratao: ,,Zivio cesar Franc Jožef!" svoj čvrst govor. Na to je ačeaka M. Wreg prav dobro deklamirala 600letaico, ktero so učeaci vrlo zapeli. Zdaj je povedalo še aekaj učeacev primerae pesai, od kterih aam ,,Avstrija", pogovor .,Rado!fa I. ia berač" ostaaejo aepozabljivi. Tako je^ vrlo! da se otroci čisto, glasao govoriti uče. Skoda, da aam tndi rački, brezulski učeaci aiao kaj povedali! Koaečao ae g. Pestovšek zahvaljuje za maogoštevilao udeležitev, povdarja še kratko slavaost ter k sklepu aavdušeao povzdigae: ,,Cesarsko pesea!" Po tej slavaosti je dobil vsak slivaiški učeaec kajižico ,,Habsburški rod" ia podobico cesarja Fraac Jožefa, ali Elizabete, Rudolfa, Stefaaije. V gostilai pri J. Wregg-u, kjer so bili učeaci vseh treh šol, okrepčavala se je mladiaa do popoldae s kavo, krnhom, sirom, itd, Godci ao godli ia lepo petje brezulskih. ia slivaiških učeacev povikšalo je veselico. Tudi igrali so. G. Pestevšek je več aapitaic aagovoril ia ,,živio klicev1 ai bilo ae koaca, ae kraja. Gg. učitelji, posebao slivaiški, pa so aam ta daa pokazali. da jim je šola prav aa srci. Ziveli! Hotiačaa. Od sv. Marjete niže Ptuja. (Habsburška svečanost). V poadeljek 2. jalija smo imeli veseli daa. Komaj se je začelo deniti, je strel ia veselo zvoaeaje prebivalcem naznaailo, da se bo obhajala izvaaredaa svečaaost v spomia, da je štajerska dežela 6uO let pod vladarji iz Hababurške hiše. Otroci ia odraščeai so se podali k slovesni sv. meši, po kteri je bila slovesaost zuaaj cerkve. Nastavljea je bil kraaai slavolok, na kterem so bile podobe ajib veličaastva svitlega cesarja iu ceaarice, cesarjeviea Rudolfa ia Štefaaije Pod podobami je bil aapis ,,Slava Fraacu Jožefu, Lizabeti, celi hiši Hababnrški." Na vrhaacu slavoloka je bil c. k. orel ia aapis: ,,Habsburškim bo trouom vedao sreča trdaa Avstrije." Na desai ia levi straai sta se videla grba Stajerske ia Kraajske dežele z aapisoma: ,,živi cesar, domoviaa. večaa bode Avstrija". Domači g. župaik — ad okrajaega šolskega sveta — so stopili aa pripravljeai oder ter so v jederaatem govoru pomea svečaaosti raztolmačili. Skleaoli so govor s trikrataogromovito .,Slava" aa Habsburško rodbiBO. Po tem so aektere belo-oblečeae šolarce ia aekteri šolari stopili na oder ter so primerae pesme iz zgodoviae Habsburške deklamovali. Zgodba ia veselo petje je slovesaost pomaožiio. Po opravljeai slovesaosti so otroci dobili primereu zajiitrek ia broaarico ,,Habsburški rod". Veliko- veselje je bilo pri otrocib. pa tudi odrašeaih posebao pa pri starših. Tak vesel dea ostaae aepozabljiv za otroke ia jih bo tudi spodbujal, da bodo rajši v šolo — hodili ia se pridaejše učili. Slava svitlemu cesarju ; hvala vsem. kteri so se za to slovesaost trudili. Iz gornje Savinjske doline. (Sadjerejako društvo) cesarjevič Rudolfovo bi aaj tudi pri aas postavilo poverjeaikov. Tako bi utegailo dobiti maogo aovih udov! — Za poverjeBika tukaj je gotovo izvrstai ia marljivi nadučitelj, gosp. Peter Vudler v Ljubaem aajbolje sposobea. Ta rodoljub obilao svojo ljubezea do aadjerejetva v besedah ia djaajia dokazuje. Ali bi se ae dala za aašo doliao aapraviti ,,Sadjerejskemu društvu" jedaa podružaicas aedežem v Ljubaem? Tukaj biseleliko drevesaico aapravila: si od sadjerejskega društva aajboljših plemea priskrbovala, jih odgojevala ia po gorajesaviajskej doliai za primerao uizko ceao prodavala. Podražaica bi za sadjerejo jako sposobaema okraju lepe doliodke priaašala. Sadjerejci! Vzdramimo, zavedimo se ia spreobraimo aašo lepo doliao v najskrasaejši vrt sadjerejski! Jože Budaa, gozdar. Iz Dobrne. (Spomia. da je preteklo 600 let,) odkar aaša dežela pripada vladarjem iz slavae rodoviae Habsburgovcev, so šole, kakor zaaao, vsled določila deželaošolskega sveta obhajale dae 2. julija, Ta slovesaost pa ai bila omejeaa le aa šolske kroge, raztegaila se je na ves aarod. Povsod se je cesarju zvesto ljudstvo pogaajalo, kako bi aaj svojo zvestobo do presvetlega vladarja ia ajegove hiše zaovič razodelo. Kar se našega kraja tiče, smo že to na dotičaem mestvi storili v posebaih pismih. Razvea tega je obciaski odbor pod vodstvom duh. svetovalca ia župaika, ve. g. Gajšeka, kateremu desaa roka je bil g. Kos, v aedeljo priredii tombolo v korist ubožaim učeaeem. Dobitke oskrbeli so dobri šolski prijatlji. Zabvala jim! Izmed odličaik gostov, ki smo jih pri igri opazili, omeaimo samo viteza FraacJosipovega reda preč. gosp. kaaoaika Juvaačiča ia generala grofa Measdorfa. Po odštetih stroških je za aakupovaaje obleke šolcem preostalo 33 fl. Tolikega zaeska skoraj da aismo pričakovali, ker je deževao vreme večiaoma rahločutaim goatom-topličarjem oviralo izhod iz njihovih izbic. Ko se je daa aagibal svojemu koacu ia se glas zvoaa razlegal čez goro ia dol, zaslišali smo pokaaje možaarjev s travnika ,,aad jezerom", gledali smo praskajoče rakete, občadovali beagaličko luč aa omeajenej livadi ia aa razvaliaah starega gradu ter opazovali razsvetljeaa okaa. Med tem pa, ko se je lalikoaogi svet že zibal po plesišču v topliškej dvoraai, so še aaši koreajaški hribovci žgali krese. V poadeljek ae je po koačaaej sloveaaej službi božji mladež s svojimi voditelji podala v zalo opravljeae šolske prostore, kjer so vč. g. župaik razložili poslušalcem pomea avečaaoati. Tukaj smo poslušali še druge daeve primerae govore ia pesmi. Sklepoma smo se podali aa s zastavami okiačaai vrt gospe pl. Heider, katera je učeace pogostifa ia obdarovala z oblačili, s šolskimi potrebami ia z deaarjem. Bog plačaj blagej dobrotnici. Isto velja tudi posebao vč. g. Gajšeku ia g. Orozlu! Pogled aa podobo, katera predatavlja, kako Rudolf Habsburški svojima siaovoaia podeljuje notraaje-avstrijske dežele, pogled aa toto podobo, ki jo je vsak vdeleževalec dobil, ia pa slavaostaa kajižica, kjer se v kratkih- erticah popisuje, kaj je Habsburški rod doživel, — to dvoje aam bo med ostalim branilo pozabiti aa dan, ko smo radostaim srceai obhajali 6OOletaioo slavae hiše vladarske. Iz Maribora. (Cesar.) Videlo se je cesarju, da je bil zelo izaeaadea. Tako sijajaega sprejema se ai nadejal, zlasti v Radgoai, št. Ilji, Pesaici ia Mariboru ae. Slovenjgraški ia mahreaberški Slovenci so poslali deputacijo v Maribor ia naprosili svojega državaega poslaaca g. baroaa Goedelaa, aaj jih cesarju predstavi. kar je tudi storil. Toda vseh ai bilo mogoče z deputacijo mariborskih okoliških Slovencev združiti. Zato sta bila izbraua g. Bart za slovenjgraški ia g. Hirsclimaaa za mahreaberški okraj. Teje g. baroa Godel z mariborskimi vred (Robic, Lorber, Divjak, Pišek, Weiagerl, Rotraaa, Dovaik) cesarju predstavil; ob eaeai tudi izročil adreso sloveasko občiae Arlica ia Jaaživrh v Maarenberškeai okraji. Po audijeaci peljal se je baroa Goedel s svojo deputacijo k odkritju Tegethofovega spoaieaika, kder so pod lepim šotoroia dobili prostora. Naposled je vse baroa Goedel povabil k obedu! — Cesar 8e je peljal eakrat tudi aalaše mimo Goedelaove palače, obiskal gimnazijo pa zaprto našel. Dalje peljajočega se mimo duaovšaice pozdravljali so ga bogoslovci z buraimi živijo-klici v dokaz svoje izborae udaaosti ia ljubezai do svojega vladarja. Slovenske župaae sv. Leaartskega okraja je dr. Radaj cesarju predstavljal. Bilo bi še marsikaj povedati pa trebalo aasprotaikom aa aogo stopiti, eesar pa v tej številki aečemo, ia sploh ae, če aas v odgovor drugod ae prisilijo. Slovenci smo v Mariboru vsakako cesarja mogli pozdraviti tako, da smo zadovoljai. Iz Se\aiice ob Savi. (Dvojao obhajaaje 6001etaice). Kaj lepo ia hvale vredao so obhajali 6O01etaico Sloveaci v Sevaici dae 2. julija. Zjutraj je bila slovesna peta sv. meša; brali so jo č. g. župaik, 2 gospoda sta jim stregla, aazadaje ae je zapela aa koru ia po cerkvi cesarska pesem. Pri sv. meši ao bili zbraai skoraj vsi sodaijski ia davkarski gospodje, požaraa straža ia šolarji; vse je bilo v lepem redu. Po sv. aieši bila je skušaja otrok, v šoli, kateri so se prav lepo zadržali. Potem so jim gospodje lepe aauke dajali, kako morajo zvesti biti: Bogu, cesarju ia vsern svojiia tičeaikoai ia staršem. Popoldaa so jim prav lepo ia pošteao veselico aapravili, pri katerej so bili skoraj vsi goapodje iz Sevaice. Veselico so iaieli pri podružiiici sv. Aae. Na vliodu bil je aapis: Hrili ia hrast se omaje; zvestoba Sloveaca ae gaae. Iz zvoaika je vilirala cesarska ia deželaa baadera. Bilo je vse v leppm redu. Toraj hvala vseai sloveaskiai goapodom. Obbajali so 6001etaico tudi aemškutarji pod grajskirn kozolcem; žrli so tisti lačeabergerji kaiečki tako. da jim je slabo bilo. No, dajajo lep zgled s teai svojim otrokoaa! Gospodje so jiia pridgovali, da je Stajerska bila že čisto aa aic prišla, pa so jo Neaici aa aoge spravili ia pa da sloveaski jezik aima aič veljave, da kedar bodo sedajai cesar umrli, siao Sloveaci čisto proo. Nazadaje je aiogel jili aekdo s palico doaiu goaiti. Posavski Sloveaec.