Železne niti 7
▼
Ob 70-letnici rojstva Jožeta Šifrarja
Ob 70-letnici rojstva
v
Jožeta Sifrarja (1939-1974)
A njegov zlati glas vedno še živi
v
Gregor Sifrar
Moj pokojni brat, Jože Šifrar, Grohcov Joža s Pra-protna, se je staršema, mami Ivani in očetu Jožetu, rodil 7. decembra 1939 kot tretji otrok. Pridružil se je starejšima bratoma Janku in Venclju, jaz pa sem kar nekaj let mlajši. V družini je takrat živela še mamina mati Terezija Kalan, ki je bila nam otrokom - predvsem starejšima bratoma - prva varuška. Starši so bili manjši kmetje - bajtarji. Ata je obdeloval domačo zemljo, veliko pa je delal v bližnji Je-lencovi apnenici. Mama je ob delu na zemlji in skrbi za dom nekaj let pomagala tudi na kmetiji svojih sorodnikov, pri Mikelnu. Delo je bilo v tistih časih težko, naporno in se ga z današnjim načinom dela na kmetijah ne more primerjati. Tudi življenje v naši družini, tako kot v mnogih drugih bajtarskih, je bilo trdo, skromno, v nenehni skrbi za preživetje.
Že pred rojstvom malega Joža se je v delu Evrope začela druga svetovna vojna. Tudi pri nas se je že čutilo, da po Evropi rožlja Hitlerjevo orožje. Ata je bil pogosto vpoklican na orožne vaje stare jugoslovanske vojske. Naša dežela se vojnim grozotam ni izognila. Vas je bila ves čas vojne v veliki nevarnosti. Našo hišo, ki je bila blizu gozda, so velikokrat preluknjale krogle iz bližnjih bunkerjev, ki so jih Nemci postavili pri mostu čez reko Soro. Domači so se ob obstreljevanjih skrivali pod klopmi v hiši. Nekoč je krogla letela tik ob uhlju našega Venclja in se zabila v nasprotni zid. Mama se je v strahu pred obstreljevanji z otroki večkrat zatekla k sorodnikom na Sveti Tomaž in tam prenočila. Mali Jože je poslušal pogovore starejših, ki so se pogovarjali med seboj o vojni in njenih strahotah. Tudi sam se je navzel teh besed
85
Železne niti 7
Ob 70-letnici rojstva Jožeta Šifrarja
Praprotno leta 1960.
in jih pogosto ponavljal, do konca svojega življenja: ''Če bomo ž'vel', bomo lahko naredili še to in ono.'' Naši družini so se te besede zarezale globoko v srce in so tako postale del bolečega spomina nanj.
Leto po končani vojni, 15. septembra 1946, je mali Joža začel obiskovati osnovno šolo na Bukovici. Bil je vesel otrok, v šoli pa priden in uspešen učenec. Po takratnih pravilih je po končani osnovni šoli šolanje lahko nadaljeval v nižji gimnaziji. V gimnaziji Škofja Loka je zaključil dva razreda. Šolanje je nadaljeval v obrtni - vajenski šoli.
V Škofjo Loko se je skupaj z drugimi fanti vozil s kolesom. Pripovedujejo, da so fantje tudi med vožnjo v šolo že skupaj prepevali. S šestnajstimi leti, septembra leta 1955, se je pričel učiti kleparskega poklica pri zasebnem mojstru Janezu Šifrarju (sorodniku po atovi strani), po domače Špenglar-jevem Janezu v Stari Loki. Vajensko šolo je obiskoval v Škofji Loki, maja 1958 je opravil končni izpit, oktobra istega leta pa še pomočniški izpit pred Komisijo za opravljanje pomočniških izpitov v Kranju. Kleparji so takrat poleg žlebov in raznih
Domača hiša Pr' Grohc.
86
Železne niti 7
▼
Ob 70-letnici rojstva Jožeta Šifrarja
Stara mati Terezija z Jožetom.
Jože pri prvem obhajilu.
obrob za stavbe in strehe cerkvenih zvonikov izdelovali tudi bakrene kotle za žganjekuho, lonce in še marsikaj takega, kar sedaj, po nekaj desetletjih, sploh ni več v rabi, pa tudi obrtnikov s tovrstnim znanjem ni več veliko. Jože se ni bal dela na višini, zato so ga pri Špenglarju po njegovem odhodu pogrešali. Pri svojem mojstru je kot pomočnik delal do junija 1959.
Junija leta 1959 je prišel čas, ko je tako kot večina mladih fantov tistega časa oblekel vojaško suknjo in se z lesenim kovčkom, ki je sedaj na naši podstrehi, ter s težkim srcem podal v daljni in neznani Bosiljgrad, na jugovzhod Srbije, ob bolgarski meji.
Neizmerno srečen in vesel se je po dveh dolgih letih spomladi leta 1961 vrnil domov. Fantje so ga
Zaključek nižje gimnazije Škofja Loka leta 1955. Jože je v drugi vrsti drugi z leve.
87
Železne niti 7
▼
Ob 70-letnici rojstva Jožeta Šifrarja
pričakali kar v vaški gostilni v Kazini, še preden je mogel pozdraviti domače.
Sreča, veselje, petje, smeh, zgodbe ... Prijatelji se kar niso mogli ločiti - in res se niso več ...
Rad se spomnim, da mi je Jože v mojih prvih šolskih letih vedno pisal naslove na šolske zvezke. Bil je kar precej starejši od mene. V tehniških šolah so vadili tehniško pisavo, on pa je zelo lepo pisal. Vedno sem bil ponosen na lepo podpisane zvezke.
Po vrnitvi s služenja vojaškega roka se je zaposlil kot kvalificirani klepar v LTH Škofja Loka na Trati in delal na oddelku hladilnih pultov. V želji po izobrazbi in napredku se je zagnan, kot je bil, vpisal v večerno strojno tehnično šolo v Škofji Loki in jo oktobra leta 1966 tudi uspešno zaključil. To so bila leta odrekanj in trdega dela. Dopoldne je delal v službi, popoldne pa obiskoval šolo. Leta 1970 je bil premeščen v projektivni biro in tam je delal kot projektant.
Joža je bil vesel človek, dobra duša. Ni poznal zamere, predvsem pa je imel rad petje. Fantje so se zbirali in vadili petje. Tudi skednji so bili primeren prostor za vaje. Velikokrat so zapeli komu pod
oknom ali sredi vasi, v zahvalo pa jih je marsikdo povabil na kakšen kozarček. Tudi dekletom so zapeli pod oknom. Smoletovega Andreja so pogosto spremljali del poti proti domu na Sveti Tomaž in peli. Vedno so si imeli kaj povedati in se čemu smejati.
Leto za letom so pripravljali miklavževanje z obhodom Miklavža in parkeljnov po hišah. Z oblekami je bilo včasih težko in šele veliko kasneje smo izvedeli, da je včasih kje zmanjkala rdeča partijska zastava, izobešena v čast državnemu prazniku 29. novembra. Iz tistega blaga si je Lucifer ukrojil obleko in se prav peklensko režal in strašil staro in mlado.
Fantje so bili vedno skupaj, s posluhom in voljo so se pogosto podali tudi v zvonik podružnične cerkvice svetega Tomaža ter iz zvonov izvabljali mile glasove. Marsikateri večer, predvsem pred prazniki, žegnanja ali semne so polepšale melodije zvonov. Žal so mu tudi ti zvonovi za vasjo prekmalu zapeli v zadnje slovo.
Ko je bilo vaško žegnanje - "semn", so fantje peli pri maši na Svetem Tomažu, nato pa so se vedno še malo ustavili po hišah na Svetem Tomažu in iz srca
Jože pri vojakih (1959-1961).
Odhod od doma pred poroko. Na sliki so Jožetov brat Vencelj, Jože, ata in mama.
88
Železne niti 7
Ob 70-letnici rojstva Jožeta Šifrarja
Sveti Tomaž nad Praprotnim (okrog leta 1960).
še kakšno zapeli. Ljudje so jih prav radi poslušali. Tako je bilo tudi zadnjo jesen. Jože je ves vesel prišel domov, popoldne pa smo se, ker je bila Sora še primerna za kopanje, tudi kopali in zabavali ob vodi. Jože je bil vešč hoje po rokah, kar je rad uprizarjal v našo in svojo zabavo. Bilo je res nepozabno popoldne! Vsako leto se ob semnu spominjamo leta, ko je bil še zadnjikrat z nami.
Razpet med službo, večerno šolo, pevskimi vajami, nastopi, snemanji in delom doma si je Jože ustvaril tudi družino. Januarja 1967 je tudi zanj in domače veljala tista svatovska: ''Mamica, čujte, svat-je že vriskajo, skoraj gremo iskat mojo ljubico.'' Mlado družino, ki se je začasno ustanovila na ženinem domu, je osrečila hčerka Romana.
Jože si je vedno želel, da bi živel na Praprotnem. Kako iz srca je pel tisto: ''Oj, preljuba vas domača, vse je tamkaj prelepo, misel se nazaj mi vrača, kadar v srcu je težko.''
Prav kmalu je pričel z gradnjo hiše v domačem kraju. Pomagali smo mu vsi domači, sorodniki in prijatelji. Zasnoval si je lepo hišo, moderno za tisti čas, in se želel z družino čim prej vseliti vanjo. Tudi pohištvo je že čakalo, le zaradi neke napake pri omarah je peljal serviserja za omare iz Škofje Loke proti Praprotnu, ko je prišel tisti usodni trenutek 16. januarja 1974. Prometna nesreča se je zgodila v Soteski in Jožetu je za vedno zastalo srce.
Mama je ravno pekla kruh, ko so sosedje pritekli povedat, kaj se je zgodilo. Ob vsaki naslednji peki kruha se je spomnila tega groznega trenutka. Ob tem tragičnem dogodku smo obstali in obnemeli z enim samim vprašanjem: zakaj. Nenadoma, nepričakovano, sredi dela in načrtov.
Jožetovo sodelovanje s Fanti s Praprotna
Že kot otrok je bil Jože zelo muzikaličen. Ves čas je nekaj prepeval in zelo rad je žvižgal razne melodije. V dolgih zimskih večerih je to posebno rad počel v hiši za pečjo. Zelo si je želel, da bi imel harmoniko, a mu starši te želje niso mogli uresničiti zaradi pomanjkanja denarja.
Ko so se fantje s kolesi vozili v šolo v Škofjo Loko, so kar med potjo prepevali in si želeli peti tako lepo, kot so takrat peli Fantje na vasi. Ob nedeljah so fantje v cerkvi na Bukovici poslušali moški in mešani zbor, ki ga je kmalu po vojni ustanovil in tudi vodil organist Franc Potočnik, Šinkarjev ata. Poleg cerkvenih pesmi sta zbora prepevala tudi narodne in umetne pesmi. Starejši pevci so ugotovili, da bi bilo zbor dobro pomladiti, zato je Šinkarjev ata mladince učil posebej, da bi se lažje vključili med izkušene pevce. V letih 1956-1961 so
89
Železne niti 7
▼
Ob 70-letnici rojstva Jožeta Šifrarja
v mladinskem zboru, ki pomeni začetek Fantov s Praprotna, med drugimi peli tudi Andrej Bergant, Tone Dolenc, Jože Šifrar, Janez Dolenc, Janez Kalan, Lojze Klemenčič, Tone Bernik in Janko Benedik. Starost pevcev je bila 16-18 let. Mladinski pevski zbor se je preimenoval v Fantovski sekstet KUD Bukovica.
Prvi nastop kasnejših Fantov s Praprotna v razširjeni postavi je bil leta 1956. Nadaljevali so z manj-
Prvi sestav Fantov s Praprotna.
šimi nadomeščanji zaradi vojaščine, z nemotenim delom pa so pričeli, ko sta vojaški rok odslužila še Kazinski Janez (Janez Dolenc) in naš Joža.
Leta 1962 so se preimenovali v Fante s Praprot-na, saj je bilo kar pet pevcev s Praprotna, le Lojze Klemenčič je bil iz Ševelj, kasneje pa je Janez Habjan prihajal iz Dolenje vasi. Niti sanjati se fantom takrat ni moglo, da bodo prav s poimenovanjem fantovske zasedbe ime naše vasice ponesli po vsem svetu.
90
Železne niti 7
Fantje s Praprotna s Francem Potočnikom, 31. 5. 1964 (manjka Janez Kalan, ki je takrat služil vojaški rok).
Leta 1962 je Fantovski sekstet nastopil v Železnikih na lokalni radijski oddaji Pokaži kaj znaš in osvojil prvo mesto. Jeseni leta 1963 so na finalni radijski oddaji Radia Ljubljana Pokaži kaj znaš zasedli prvo mesto in si s tem priborili pravico do arhivskega snemanja. Takrat jih je slišal tudi Lojze Slak, ki je že iskal primerne pevce za svoj ansambel, in iskrica je preskočila ... Že jeseni 1964 so začeli vaditi s triom Lojzeta Slaka in v januarju 1965 prvič skupaj nastopili na skupnem koncertu.
Fantje so skupaj z Zborom KUD Bukovica nastopili v sestavu zbora in samostojno na mnogih nastopih in prireditvah na Bukovici, v Železnikih, Davči, Sorici, Dražgošah.
Maja 1963 je bilo v zadružnem domu na Bukovici snemanje za Radio Ljubljana za takratno oddajo Za našo vas. Dve pesmi je posnel Moški zbor, dve pa tudi takrat že Fantje s Praprotna.
Spomladi 1964 so posneli prve arhivske posnetke za Radio Ljubljana. Postali so kvintet, ker jih je zaradi odhoda na delo v daljno Novo Gorico zapustil Tone Dolenc, Mlinarjev Tone z Luše.
91
Ob 70-letnici rojstva Jožeta Šifrarja
Fantje so sodelovali tudi na Poletnih loških igrah in bili so zelo lepo sprejeti. S pesmijo so fantje segli ljudem do srca, kako tudi ne, saj so peli nenarejeno, iz dna svoje lirične duše. Po koncertih nam je Jože vedno zatrjeval, kako dober občutek ima pevec, če dobro zapoje pred polno dvorano. Tako so spomladi leta 1965 Fantje nastopili v italijanski Medicini in pobrateni Bački Palanki.
Tudi če niso peli na kakšnem koncertu, so se fantje veliko družili. Peš ali s kolesi so obiskovali plese, gostilne ali hodili na izlete. V knjigi Vsi najboljši mu-zikanti, 1. del, je avtor Ivan Sivec objavil dve anekdoti, ki se tičeta tudi našega Joža.
Joževa podoknica
Fantje s Praprotna so bili veliko skupaj tudi v zasebnem življenju. Tudi na vasovanju. Nekega poznega sobotnega večera so se s kolesi vračali domov mimo Joževe ljubezni. Ker so vedeli, da jih bo zapustil, so sklenili, da bo veliko lepše, če bodo njegovo izvoljenko zbudili s petjem.
"Dajte mir, kozli! Bomo zbudili vso vas. Pa teta bo slišala, da spet grem k punci. Jutri se mi bodo pri maši vsi posmihali," se je branil Jože. Drugim fantom pa ni bilo do razpravljanja. Hitro sta dva, z Andrejem Bergantom na čelu, zagrabila Joževi roki in jih s strokovnim policajskim prijemom zvila na njegovem hrbtu ter siknila skozi zobe:
"A boš pel a ne boš!"
In že se je iz srca in zaradi bolečine zaslišal njegov zvonki solo: "Oj, prišel sem pod okence, potrkal sem na polkence..."
Pevska je pa res težka!
Železne niti 7
▼
Ob 70-letnici rojstva Jožeta Šifrarja
In še ena:
Kje so ključi
Ansambel Lojzeta Slaka je igral v Hru-ševju na Krasu. Takrat smo se Slakovi fantje vozili na prireditve ločeno: trio z Marjanom Roblekom in ozvočenjem s ka-ravanom, Fantje s Praprotna pa z Joževo škodo. Po končani veselici so pospravili ozvočenje in vse naložili v škodo, kije bila k sreči kar odklenjena. Ko se je Jože usedel za volan, je zaprepaden ugotovil:
"Pobi, ključe sem izgubil!"
Takoj je stekla ob dveh ponoči iskalna akcija, v kateri so sodelovali tudi organizatorji. Lojze je svetil s kombijem, ostali pa so sklonjeni in po vseh štirih tipali po travi okrog prireditvenega prostora. Ker je bil Jože človek tehnike, je med tem razdrl kabelske vezave pod armaturno ploščo in skušal avto zagnati, kar mu je celo nekajkrat uspelo, bil pa je prepočasen, da bi takoj sklenil kontakt za tek motorja. Njegovo početje je še najbolj spominjalo na uprizarjanje nevihte z bliski in grmenjem. Zbali so se, da bo vse uničil, zato so ga ponovno prosili, naj še enkrat pregleda vse žepe, pa čeprav je trdil, da je to naredil že vsaj stokrat.
"Fantje, ključi so tu!" je nenadoma veselo vzkliknil Janez in potegnil Jožetu ključe iz žepka narodne noše. Takratna noša je imela namreč v hlačah pod pasom mali
"Hudimana, na ta žepek sem pa čisto pozabil!" je mirno dejal Joža.
Postali so poznani, ljudje so jih zelo radi poslušali. Dobivali so povabila iz raznih krajev. Oboževalcev jim ni manjkalo. Na našem podstrešju se je naključno ohranilo pismo neke oboževalke Nežke. Pisala je iz Centra slepih in slabovidnih Škofja Loka.
Za zanimivost bom navedel le povzetek.
Šk. Loka, 27.5.1966
Ko sem bila stara 11 let, sem seponesre-čila in popolnoma oslepela. Sedaj delam šolo za telefoniste v Škofji Loki in sem stara 18 let. Ne morem vam povedati, kako so mi všeč vaše pesmi. Vaš zbor je zame najboljši zbor na svetu. Noč in dan bi poslušala vaše pretresljive pesmi. Jaz imam namreč magnetofon in imam posnetih 16 pesmi. Naprej in naprej si jih vrtim. Ob vaših pesmih si mnogokrat potolažim svoje žalostno srce. Najbolj mi je všeč Kadar pa mim hišce grem.
Čeprav ne vidim, si vendar iz srca želim dobiti vašo sliko.
Moja največja želja je, da bi enkratprišlipet in igrat k nam v Center slepih v Škofjo Loko.
Sodelovanje pevcev z Lojzetom Slakom je kmalu obrodilo velike uspehe. Posneli so prvo malo ploščo z naslovom Domači vasici. Naslednja velika LP-ploš-ča Kadar pa mim' hiš'ce grem, ki so jo posneli pri zagrebškem Jugotonu, je bila prodana že v sto tisoč izvodih. Leta 1969 so prejeli zlato čapljo za prvi milijon vseh prodanih plošč zagrebške založbe Jugoton. V natečaju revije Antena so premočno zmagali v kategoriji narodnozabavnih ansamblov, za kar so bili nagrajeni s Helidonovo zlato lastovko. Leto kasneje, septembra 1970, so z albumom Visoko nad oblaki odleteli na dvomesečno turnejo med rojake v ZDA in Kanadi. Zanimiv opis turneje je bil objavljen v takratni ilustrirani družinski reviji Tovariš (št. 45, datum 10. 11. 1970, strani 32, 34 in 64). Ker je od tedaj že skoraj 40 let, je članek zanimiv v celoti.
92
za uro
Železne niti 7
Ob 70-letnici rojstva Jožeta Šifrarja
Opis turneje po ZDA in Kanadi v družinski reviji Tovariš iz leta 1970.
93
Železne niti 7
Ob 70-letnici rojstva Jožeta Šifrarja
Opis turneje po ZDA in Kanadi v družinski reviji Tovariš iz leta 1970.
94
Železne niti 7
Ob 70-letnici rojstva Jožeta Šifrarja
Opis turneje po ZDA in Kanadi v družinski reviji Tovariš iz leta 1970.
95
Železne niti 7
Ob 70-letnici rojstva Jožeta Šifrarja
Opis turneje po ZDA in Kanadi v družinski reviji Tovariš iz leta 1970.
96
Železne niti 7
▼
Ob 70-letnici rojstva Jožeta Šifrarja
Leta 1971 so pevci kvinteta Fantje s Praprotna prejeli nagrado za najbolj priljubljeno vokalno skupino v natečaju revije Stop 3 * 3 naj.
Novembra leta 1972 so se mudili v zahodni Evropi med našimi izseljenci v Franciji, v Belgiji, na Nizozemskem, v Zahodni Nemčiji ter v Švici.
Še na eno veliko turnejo je šel Jože z ansamblom. Poleteli so v daljno Avstralijo (leta 1973). Na banketu na jugoslovanski ambasadi v Canberri je bilo veliko pomembnih predstavnikov avstralske vlade. Poleg drugih pesmi v vokalni izvedbi so za konec dodali še Vodopivčeve Žabe. Pesem je navdušila zlasti tuje poslušalstvo. Jože je znal regljati s takim žarom, da si ga poslušal z odprtimi usti.
Svoj zadnji mir in počitek je našel na selškem pokopališču, kamor smo ga pospremili 18. januarja leta 1974. Zima je bila kopna, pogrebni sprevod se je peš vil po cesti od doma do Selc. Po stari navadi smo obstali pred vaškim znamenjem (kapelico sredi Praprotna) in tam molili. Križ na čelu sprevoda je vso pot nosil Tajnetov Janez. Pogrebci so bili prijatelji, fantje: Andrej Bergant, Janez Dolenc, Janez Habjan in Janez Kalan. V zadnje slovo so mu zapeli pevci Gorenjskega kvinteta.
Kmalu po Jožetovi smrti je ansambel izdal veliko LP-ploščo z naslovom Glas v njegov spomin, ki so jo posvetili prav njemu. Veliko pesmi na tej plošči vsebuje Jožetove zadnje posnetke. Pesem Zvonovi je posvečena prav Jožetu v slovo. Presunljivo besedilo je napisala Vera Kranjc.
Zvonovi
Bim bam bom, pojejo v tih večer zvonovi, bim bam bom, njihov glas pride do srca. Marsikdo se ozre v temne vaške line, na skrivaj mu v očeh solza zaigra.
Prijatelja zdaj več ni, zemljica ga krije, a njegov zlati glas
vedno še živi. Ko je pel, ves vesel srca je razvnemal, dokler mu ni zapel navček za vasjo.
Bim bam bom, bim bam bom,
pojejo zvonovi, bim bam bom, bim bam bom, žalostno slovo, v zadnji dom spremljajo
milega nam slavčka, glas njegov kot v spomin skrije se v srce.
Pogrebni sprevod od doma v Selca (mimo Birta).
97
Železne niti 7
▼
Ob 70-letnici rojstva Jožeta Šifrarja
Ena od zadnjih fotografij z Ansamblom Lojzeta Slaka, objavljena v članku Žalovanje v Ansamblu Lojzeta Slaka.
98
Železne niti 7
▼
Ob 70-letnici rojstva Jožeta Šifrarja
14
V SPOMIN
Zla usoda, nam Je dne 16.1*74 iztrgala is nafie sredine projektanta tov. Jo 2« t a Sifrer» ki o« Je smrtno ponesrečil v prometni nesreči, peljoč se i« dela domov» po toliko znani poti.
Jože Je bil prvovrsten proje** ktant, odličen strokovnjak, neutrudijivi delavec in vzoren Slovek.
Rodil se Je dne 8.12.1939 v Praprotnem, leta 1955 se Je po končani 6-letni osnovni Soli in dveh razredov gimnazije začel učiti kleparskega poklica pri mojstru šiirer Janezu v Stari Loki. Po končani vajenički Soli Je opravil izpit *a kleparskega pomočnika in Je do vpoklica v J»A delal pri mojstru Janezu,
T načeta podjetju se Je saposili 24.5*1961 kot XV klepar v EE Trata in delal na izdelavi hladilnih pultov.
Z SelJo po i»popolnitvi v poklicu strojne stroke, se Je vpisal v Hrednjo tehnično fiolo-strojne stroke Ljubljana, oddelek za odrasle 5kofja loka, in sicer tako» da Je dopoldan trdo delal v poiijetju, popoldan pa obiskoval Šolo«
Pridonost v delu in poln izkušenj v svojem poklicu, Je leta 1964 bil premeSčsn na delovno aesto tehnolog za osvajanje proizvodnje* Fa tem delovnem mestu Je bil vse do leta 1965, ko Je bil preme®Sen v EE Upravo na delovno mesto kalkulant. Septembra 1966 j« uspeSno diplomiral na STŠ Ljubljana - oddelek strojne stroke in dobil poklic dipl,strojni tehnik. Zaradi dobrih delovnih izkuSenj, posebej na izdelavi hladilnih pultov in tehnologiji obdelave pločevine, Je bil leta 1970 premeščen v projektivni biro, na delovno mesto projektant. Na tem delovnem mestu je bil vzoren delavec. Prijel ee je vsake naloge, bilo da je moral projektirati hladilno napravo, hladilne pulte, opeoialne naprave ali pa klima naprave. Posebej se je izkazal na področju projektiranja klima naprav, kajti te naprave so vedno povezana s pločevinastimi kanali, on pa je bil v tem res strokovnjak. Svoje znanje Je tudi prenašal na alajSe sodelavce, vedno Je bil dobre volje in je s svojo delovno vnemo bil vzoren projektant. Z njim je bilo vedno prijetno delati.
Bil pa je izredno delaven ne saao v svoji organizaciji, temveč tudi v kulturnem druStvu, Lahko rečem, da je bil duhovni oče pri pevskem kvintetu «Fantje » Praprotna". Njegov sladki glas, katerega amo vsi občudovali, Je pfel tudi rojakom v tujini in jim pribliSal za trenutek rodni kraj. Na Številno posnetih gramofonskih ploSčah
in kasetah ga bomo 5e poslušali, vendaT ga med nami ne bo več» Ostal bo samo lik,dobrega projektanta, dobrega sodelavca, dobrega prijatelja, dobrega to-varifia.
Buble i)orde, dipl.ing.
Original poslovilnega govora.
99
Železne niti 7
▼
Ob 70-letnici rojstva Jožeta Šifrarja
Plaketa Jožeta Šifrarja
Od leta 2001 na Vurberškem festivalu podeljujejo plaketo Jožeta Šifrarja za najboljšo vokalno izvedbo oziroma najboljše tri- ali večglasno petje. Pobudnik podeljevanja plakete je Franci Smrekar, Slovenec, ki že več kot 25 let živi v Švici, pisec besedil in oboževalec Ansambla Lojzeta Slaka in Fantov s Praprot-na. Franci Smrekar meni, da je Vurberški festival pravzaprav festival ansamblov Slakovega in Miheli-čevega kova. V njegovi drugi domovini ga je ob poslušanju Slakovih starih napevov obšla misel, da bi bila plaketa imenovana po pokojnem Jožetu Šifrarju najlepše priznanje temu Slakovemu pevcu in hkrati koristna spodbuda mladim skupinam. Prepričan je, da v Sloveniji ni pevca, ki ne bi želel zapeti tako, kot je znal Slakov solist Jože. Mnogi ljubitelji narodno-zabavne glasbe se ga še danes z veseljem spominjajo kot odličnega pevca - predvsem solista pri Fantih s Praprotna. S svojim milim zlatim glasom, s svojo prisrčnostjo in nasmehom je znal očarati srca tisočih ljudi. Poleg Franca Korena, pokojnega Avsenikove-ga pevca (Korenova plaketa se na Ptujskem festivalu podeljuje od leta 1982), je bil Jože Šifrar zagotovo eden izmed najboljših pevcev solistov na področju narodnozabavne glasbe v Sloveniji.
Prvo leto so plaketo Jožeta Šifrarja prejeli fantje ansambla Modrijani. Tudi naslednje leto, leta 2002, so Jožetovo plaketo osvojili Modrijani, saj so občinstvo prepričali s pesmijo Spomin na pevca še živi. Besedilo je čudovito delo Francija Smrekarja, glasbo pa je prispeval Tine Lesjak. Jokali smo, ko smo jo slišali! Tako občuteno je skoval verze, pa do tedaj sploh nismo vedeli drug za drugega.
Obstaja pravilo, da lahko vsak ansambel osvoji to plaketo le enkrat. Zaradi kakovostne izvedbe so se člani komisije odločili, da plaketo izjemoma ponovno podelijo Modrijanom. Po letu 2002 so plaketo Jožeta Šifrarja na Vurberškem festivalu prejeli še ansambli Pogum, Rubin, Spev, Storžič, Orion, Vrt in leta 2009 ansambel Akordi.
Spomin na pevca še živi
Usoden dan teman te za vselej vzel je nam,
si odšel v večni svet, tamkaj Bogu pesmi pet.
Rad bi pel tako lepo, kot si znal le ti samo. S pesmijo očaral bi srca tisočih ljudi.
Si kot slavček peti znal, bil si nam vzor svetal in podaril nam zaklad neizmerno drag in zlat.
Mnogo let je od takrat, kar zapel si zadnjikrat. Brez slovesa si odšel, zlati glas je onemel.
A še v naših srcih si, pesem tvoja še živi in spomin ne bo zbledel, v pesmih večno boš živel.
Tvoj sanjavo mili glas je kot žarek božal nas, z njim do src si našel pot, trosil radost prav povsod.
Si neskončno bil vesel, ves se v glasbi razodel, ko si pel iz dna srca skupaj s Fanti s Praprotna.
Leto 2002 se je za Francija Smrekarja, Tineta Lesjaka in ansambel Modrijani končalo še z enim velikim uspehom. Pesem Spomin na pevca še živi je bila razglašena za najlepšo vižo leta 2002. Videti je,
100
Železne niti 7
▼
Ob 70-letnici rojstva Jožeta Šifrarja
Spominski koncert ob 30-letnici smrti v Železnikih, leta 2004.
da se je v tej skladbi vse zlilo v eno: od glasbe do besedila in odlične izvedbe, pa tudi tema je očitno pritegnila poslušalce.
9. oktobra 2004 je bil v športni dvorani v Železnikih velik spominski koncert, posvečen Jožetu ob trideseti obletnici njegove smrti. Pobudnik zanj je bil prav tako Franci Smrekar, ki je porabil mesec dni svojega dopusta, da je uresničil svojo idejo. Koncert je v nabito polni dvorani lepo uspel. Skoraj vsak ansambel je v spomin Jožetu zaigral vsaj eno skladbo, ki jo je prepeval Jože. Večer je potekal v slogu Smre-karjeve pesmi, ki pravi: ''Tvoj sanjavo mili glas je kot žarek božal nas, z njim do src si našel pot, trosil radost prav povsod.'' Poslušalci so še enkrat dokazali, kako radi so imeli Slakovega pevca, hkrati pa tudi,
da največkrat damo človeku priznanje šele takrat, ko je zanj že prepozno.
Tragična izguba nas je vse zaznamovala. Prisoten je ostal v naših pogovorih, čustvovanju, spominih, skupnih predmetih. Vsak kotiček v hiši nas spominja nanj. Ko ga zaslišimo na radijskih ali vidimo na TV-posnetkih, vstane pred nami cela paleta spominov.
Res je, čas obrusi bolečino, spomini pa ostajajo. Koliko ljudi se ga še sedaj spominja! Preteklo je že več kot 35 let, pa se pri nas še oglasijo čisto nepoznani ljudje, ki želijo videti, kje je živel tisti Slakov pevec, ki je tako lepo pel in tako mlad umrl.
Hvaležni smo vsakemu, ki ohranja lep spomin na našegaJožeta.
Viri:
Ivan Sivec: Vsi najboljši muzikanti 1. Mengeš: Ico, 1998. Stran 544.
Lojze Slak: Velika pesmarica Ansambla Lojzeta Slaka. Ljubljana: Slak, 2004. Stran 326.
Foto: arhiv družine Šifrar
101
Železne niti 7
102