Uciteljišcni vestnik. Učiteljska Izobrazba. Službena in stanoTska rzgoja. (Dalje.) N a š a stanovskavzgoja. 7. Najpodrobneje seznaniti nas z našo organizaeijo, to je pa prva dolžnost naše stanovske vzgoje. Vsak napreden učitelj bi moral natanko poznati smotre in načela, ki so skupni vsem organizirancem slov. naprednega učiteljstva. Poznati bi moral natanko pravila c e ntralne organizacije in njeno upravo. A ne zadoš&alo bi le to, moral bi tudi biti vešč v tehniškem vodstvu in bi moral poznati delo posameznih funkcionarjev. Poleg tega bi moral biti znan vsakemu učitelju tudi avstrijski društveni zakon in bi moral biti tudi v tem orientiran. To so pa stvari, ki se nikakor ne morejo izpopolniti s posameznikom, temveč je potreba v tem oziru dela, sistematičnega in vztrajnega dela, treba je smisla za organizacijo, potreba je vaje v opravilih, potreba je temeljitih in praktičnib. obrazložitev, potreba nam je — stanovske vzgoje! Podati temeljna načela, ki so predpogoj uspešnemu stanovskemu organizovanju, to bi bila naloga naše stanovske vzgoje. Delitev dela in princip delitve, stanovski demokratizem, stanovska disciplina in stanovska osamosvojitev, socialno-stanovska vzgoja, to so točke, s katerimi bi moral biti seznanjen vsak organiziranec, o katerih bi se moralo razpravljati periodično pri vseh ufiiteljskih društvib. Iq šele po teh osnovnih pojmih bi nas lahko uvedli z uspehom v ustroj in v podrobno razpravo slovenske napredne učiteljske organizacije. 8: Bazpravljati bi morali o delokrogu naše centraioe organizacije in o njenih bodočih nalogah. Sestaviti bi si bilo natančen program za bodoče delo. Bazpravljati bi morali o njeni tehniški ureditvi in morebitni reorganizaciji. Seznaniti bi bilo * že naraščaj z nje vodstvom, upravnim svetom in drugo upravo. Seznaniti bi se bilo pregledno z vsemi podrejenimi organizacijami, ki so v tej zvezi. Seznaniti bi bilo in uvesti naraščaj v nje zborovanja, Djih vodstvo in v vse podrobnosti, ki pribajajo pri tem v poštev. — Ob tej priliki bi bilo naraščaj seznaniti tudi z avstrijskim shodnim zakonom. — Govoriti bi bilo o delokrogu teh letnih zborovanj, o njih tehaiški ureditvi in o morebitni njih reorganizaeiji. Študirati, na kak način bi uvedli tu princip delitve dela in bi porazdelili delo po posameznih delokrožnih strokah. To studirati in gojiti smisel za rse to, to bi bila naloga naše stanovske vzgoje. 9. A še večja bi bila naloga naše stanovske vzgoje. Seznaniti bi nas morala tudi z ; d eželnimi učiteljskimi društvi. Omejiti natančno njih delokrog in seznaniti in uvesti naraščaj v pravila teh društev. Baviti «e s prepotrebno reorganizacijo teh društev in program fiksirati. Uvesti vsakega člana posebe v upravo društ?a, v tehniško vodstvo društva, in v posamezne posle društvenih funkcionarjev. 10. Isto nalogo bi imela naša stanovska Tzgoja pri uvedbi posameznih. članor v ustroj okrajnib učiteljskih društer. Potrebna je uvedba v delokrog društev, v njib. tebniški ustroj itd. Še posebej bi bilo pa se tu pečati z vprašanjem reorganizacije okr. učit društev in tako pospešiti rešitev tega vprašanja. Istotako važno vprašanje, katerega potreba se narn bo pokazala in katerega rešiter se nam kaže kot potreba uprav v sedanjem času, je snovanje stalnih učiteljskih krožkov in določevanje njih dela in delokroga, ki ga bodo imeli t stanovskem in nar. prosvetnem oziru. 11. Zopet posebno polje, na katero bi nas imela uvesti naša stanovska .vzgoja, je ž u rnalistika in pisateljevanje. Podati bi nam morala temeljna pravila in načela žurnalistike in pisateljevanja. Nuditi bi uara morala v tem oziru vaje in nas teoretično pripravljati za ta posel. Eazložiti bi nam imela najvažnejše zakonite določbe v tem oziru. Spoznati bi nam morala dati različnosti listov in časopisov, deljenih po strokah itd. Dvesti bi nas morala ? poljuden slog pisateljevanja. Eazložiti bi nam morala pomen, namen in program našega stan.-politiškega in pedagoškega časopisa: BUčit. Tov." in BPopotnika". Proučevati, kako bi se nudil naraščaju list, ki bi nam vzgajal stanovsko dobro vzgojen, izobražen in zaveden naraščaj. Uvesti bi nas morala v tehniško vodstvo raznih listov in posebe našega stanovskega časopisja in seznaniti nas z ustrojem teh časopisov in 8 časnikarskim nravnimi zakooi. Začrtati bi nam morala naša stanovska vzgoja dolžnosti sotrudništva do našega stanovskega časopisja in splošne dolŽDOsti do našega stanovskega časopisja. Uvesti bi nas imela v delokrog urednika pri posameznih listih, v urejevanje različnih listor. Istotako bi nas imela naša stanovska vzgoja uvesti v delokrog upravništva itd. Pečati bi se imeli z bodočimi načrti listov, s položajem v oziru sotrudništva, načel, gmotno in o njih načrtih za razširjenje in izpopolnjeiije posameznih listor. Sploh izpopolnitev in potrebe reorganizacije y našem stauovskem časopisju. (Dalje). ŠteTilo gojencev na vseh držarnih ačiteljiščih t ATstriji v šolskem leta 1910/11. 1. Moška užiteljišča: Na vseh 56 zavodih je 9143 gojeneev (9353 v šolskem letu 1909/10). Najvišji letnik šteje 2142 gojencev. 2. Ženska učiteljišča: Na vseh 20 zavodih je 3609 gojenk (3620 v šolskem letu 1909/10). Najvišji letnik šteje 803 gojenke. Skupno število Ieta 1910/11.: 12.763 (leta 1909/10. pa 12.962). — Od moškib zavodov na slovenskem ozemlju štejejo': Ljubljana 122 (najvišji letnik 33), Maribor 166 (32), Oelovec 175 (36) in Gorica 136 (32) gojeneev. Od ženskih: Ljubljana 171 (43) in Gorica 321 (73) gojenk.