lili;
Arov in Zinan.
^Narodna pripovedka.)
Spisal Janez Te rdi na.
(Dalje.)
Pa veliko veči sovražnik od Kabdala pripravi vender v kratkem naj hujše nadlege kristjanom. Zmanjkalo jim je namreč živeže in glad jih začne gruditi. Al božja previdnost jim vender tudi zdaj pripomoček na roke da. l)va hlapca sta na dvorišu svoj zadnji del pšena kuhala. Nad njimi visi drog, kjer so repni olupki obešeni. Pripeti se, da en olupek doli ravno v lonec pade. Ko je jed skuhana, vidila hlapca, da pripomoček porabi. Ker je bilo repnih olupkov zlo veliko vgradu, je bilo te-dej za dolgo posadki pomagano. Ravno s tem so kmalo ljudje tudi po deželi živiti jeli, ker se druge hrano večidel Turki pokončali. O veliki noči že niso ljudje nobenih jedil razun olupkov imeli. Rekli so jim tedej aleluja, ki še zdaj pri vsakem kmečkem gospodarju vsaj na Krajnskem o veliki noči na mizo pridejo.
Vernimo se k ljubeznjivi turški deklici. Kar je Arov šotor zapustil je imela lika pač žalostne dni. Gnalo jo je, pa ni vedila, kam; njeno serce je hrepenelo, al brez nade, da bi se kdaj hrepenjenje pogasilo. Kak čudna je vender razmera človeških občutkov! Čista, na poštenost in blagost ne pa na minljivo vunaj-nost vtemeljena ljubezen, je brez dvombe nar slajši nebeški dar, pa vselej je tej neskončni sladkosti tudi neskončna grenkost primešana. Slasti je moralo to pri občutljivi, žarnomiselni liki toliko bolj biti, ker je Zman dan na dan bolj Alita nadlegoval, mu jo v zakon dati. Za odreči ni bilo; pa za dovoliti tudi ne, ker bi bil oče srečo lastnega otroka razderl, čeravno mu še ni znan ogenj njenega serca bil. Snubec se zadnjič, očeta prositi, naveljiča in gre rajši k vojskovodju Kabdala, da bi on s svojo besedo to reč dognal. Navada ni pri Turkih, da bi čez hčer kdo drugi kot oče al njegov namestnik oblast imel, pa v vojski so tudi navada opuste če ima opuščenje basen prinesti. Kabdal ne prisodi like Zmanu, pa tistimu jo prisodi,
ki bi kako umetnost znajdil, da bi se Homec podal. Tudi to je snubcu všeč; ker bi se za-moglo pri tem razun like tudi velika čast in slava pridobiti. Vedil je pa, da se nihče drugi za deklico ne poganja in da se torej nihče drugi u kako nevarnost ne bo podal. C kratkem je njegov naklep storjen. On pokliče trumo, ki jo je on veleval, skupej, jej da povelje in molk zapove zastran vsega, kar bi v obziru njegovega namena storila. Kmalo nastane veliko upitje po turškem stanišu. Vse vre skup, kaj da bi pomenilo in nihče se ne more dovolj čuditi, ko vidi. Po ulicah tabra je Zman dirjal, za njim je pa njegova truma z velikim hrupom derla. Tecenje in sledenje se tudi pri vodi ni ustavilo, marveč terpi tudi po višavi gori io pride do homške-ga ■ grada, ,,1'obijete ga! pobijte izdajavca, vskoka !" je druhal sledivcov gromela. Posadka je to celo prigodbo vidila in berž spozna, da je moral Zman v kakšin prepir s samim Kab-dalom priti, da ga zato vlovili in umoriti hoče. Ta priložnost se Ostervaru zlo pripravna zdi, naj večega junaka Turkov na svojo slran spraviti in si ga poprijazniti. Hitro reče Zmanu vrata odpreti in ga notri peljati." Na preganja vce pa pošlje trumo vojšakov, ki Turke kmalo odtirajo in po griču doli zapode.
Ko je preganjani u zavetju, ga objamejo trume kristjanov, ki ga radovedno zastran te dogodbe poprašujejo. Proti Ostervaru ober-njen začne Kabdala tožiti in prepovedovati, da so Turki neizrečeno nevoljni, da tak dolgo že Homec obsedajo. To nevoljo kerviloku naznaniti, je armada njega zvolila. Ko Kabdalu pove, da naj se volji vojšakov, tabor popustiti vda, ga reče on pri tej priči popasti. Pa naglo švigne iz šotora med rajdami turških stanov na ravnost proti Homcu, ker je vedil, da je zanaprej le tu njegovo zavetje in stanovanje. 0 tem mnenju se ni prekanil. Posadka ga je preganjavcov rešila. Nasproti bo pa tudi na vse skusil in storil, da jej pomaga in njene in njegove sovražnike v zgubo in škodo pripravi. To pripovedovanje se zlo verjetno zdi, za
isumu jo prisoui, 10 pripovedovanje se zlo verjetno zdi, za-	(
Odgovorni vrednik: Dragotin Melcer. — Založnik i/i tiskar Jožef Blaznik
kaj okoljšine so resnične; da so se Turki ob-lege naveličali, je bilo gotovo, ker je njih narava le za berzen napad, pa nikakor za počasne opravila vstvarjena. Z drugimi vred verjame tudi Ostervar in z velikim veseljem Zmana med svoje vojšake vzame. Ker je bil njegov pogum vsim od pervega do zadnjega znan, je koj njegova perva stopnja - stopnja častnika. Pa vskok poverne tudi počaste-nje z deli, nad kterimi se vrag in prijatelzavzameta. Zdelo se je, da je zdaj sreča Turke popolnama zapustila. Kjer so se pokazali, so bili pobiti in če jih je bilo ravno dostikrat petkrat več, so vender pobegnuli, ko--so majhno trumo brambovcov in na njenem čelu Zmana zagledali. Vsaki dan se kristjanom z zmago konča, pa z dobičkom zastav in sovražnih topov. Škoda, ki jo Kabdal terpi, je grosovitna in le čudno se posadki zdi, da vender ne od-jenja, marveč z enako terdovratnostjo vojaške naprave doveršuje. Pa prepričana je, da bo u kratkem omagali moral, ako bo tudi za naprej vse tako po godu in sreči kakor do zdaj šlo. Da se bo pa to zgodilo, se je upati smelo. Arov in Zman sta če dalje hujše pritiskala. l)a se bo njunemu ognju sčasoma ovira vklo-niti morala, je bilo brez dvombe gotovo.
Nepričakovana nesreča pa nade posadke preženo in njeno krepost za nekoliko časa omami. Ta nesreča je bila nagla smert Oster-vara. Ta slovenski junak je bil že sicer star, pa duh njegov je bil še iskren, mlad in pogumen. Ostervar je vse okoljšine naglo pre-vdaril in se po njih ravnal. Da se je po primeri majhen grad Homee tak serčno in tak dolgo branil, je bilo delo njegovo previdnosti in predene glave. Ril je sicer žlahtnega stanu, pa ljudoniilo serce mu je tudi ljubezen kmetov pridobilo. Vse ga je kot očeta ljubilo; vse jc tedej o njegovem hitrem poginu prepa-padeno in ostrašeno. Še popolnama zdrav se je z Zmanom k malici vsedel. Po jedi pa čne bolehati se vleže in preden še mrak dol in log počerni, je bil zadnji zdihljej izustil in svojo trumo zapustil.
(Dalje sledi.)
Vladni list št. 80.
Št. 9791.
Oznanilo.
(219.) C 2
28. augusta 1851 je Franc Petkovšek, 10 let star fant svojim staršem, ki v Zaplani pod št. 39 stanujejo, ušel, da se ne ve kam.
Ti fant je majhine čokaste postave, ima rujave lase in širok pravilni obraz; ko je ušel je imel navadni okrogli kmetiški klobuk černe barve, černo suknjeno jopo brez telovnika, rudečo sviljeno čertasto ruto krog vrata, dolge hlače iz plavoštrafastega suknja in škornje , ki so mu bile nekoliko prevelike.
Razun ravno imenovanih reči je fant tudi černe platnene in plave suknjene hlače in rumeno pavolnato ruto za vrat saboj vzel.
Ker se je Ljubljansko, Krajnsko, Kamniško in Trebniško okrajno poglavarstvo zastonj trudilo zvediti, kam da je fant Franc Petkovšek prišel, da bi se bil zamogel svojim staršem v Zaplano izročiti, prosim gospode duhovnike in občinske predstojnike in tudi vse druge gospode in prebivavce krajnske krono-vine, mi pred kot je mogoče naznaniti, kje da živi zgorej popisani fant, da bom zamogel staršem, ki že tri mesce po njem žalujejo, naznaniti, da ponj pojdejo.
C. k. okrajni poglavar.
Ljubljana 29. novembra 1851.
Št. 9747.
Oznanilo.
(218.) C 2
Po smerti okrajne babice Marie Lukanovi v fari Stranje, se ta stopnja, s ktero je na leto 20. goldinarjev plačila združenega, ki se iz okrajne denarnice v Kamniku plačuje, s pristavkom razpiše, da naj tiste, ki se za to stopnjo oglase, svoje prošnje s priloženim kerstnim in ubožnint listom, z pričalom lepega zaderžanja in z šolskimi spričali in diplomom za babice do konca mesca decembra t. 1. pri tem c. k. okrajnem poglavarstvu vložijo.
C. k. okrajno poglavarstvo.
St. 361 K.
Oznanilo.
(217.) C 3
Podpisano c. k. poštno vodstvo s tem sploh naznani, de za novo popravo za poštne vozove potrebnih sedlarskih , kovaških, kolarskih, klamfarskih in steklarskih del javno dražbo na poti pisemskih ponudb pod sledečimi pogoji vpelje:
1.	1'repuste se zadevajoče dela proti pogodbi na tri leta, 111 proti vložitvi 10 percentov kavcije letnega zaslužka, ki se zamore v gotovini ali zastavi vložiti. Odmerjena je kavcija
a)	za sedlarsko delo na štir sto goldinarjev konvencijnega denarja,
b)	za kovaško dela na dve sto in štirdeset goldinarjev konvencijnega denarja,
c)	za kolarsko delo na sto in petdeset goldinarjev konvencijnega denerja,
d)	za klamfarsko delo na pet in dvajset goldinarjev konvencijnega denarja, in
e)	za steklarsko delo na dvajset goldinarjev konvencijnega denarja.
2.	Zadevajoči pogodbini načerti, ki zapo-padejo odrajtvilne pogoje, kakor tudi dobo, v kterej se odrajtvila pričnejo, in cenitne tarife, ki so podlaga ponudbine dražbe, za posamesna dela, se zamorejo vsak dan med vradnimi urami v pisarnici podpisanega c. k. poštnega vodstva pregledati.
3.	Povračila za dela se bodo odrajtovala pri tukajšni c. k. poštni denarnici po preteku vsacih vladnih kvater, po prestresu zadevajočih kont od tukajšnega c. k. računskega vodstva proti pohotnem listu na rednem koliku.
4.	Odrajtvilo zgorej imenovih del se tistemu pripusti, ki naj boljšo obljubo stori, t. j. ki naj manj precentov tirja od naj viših v tarifu naznanjenih precentov, se ve da mora biti tudi zmožen in v obertnii znajden, in da mora tudi dovolj pripomočkov imeti, dela zveršiti.
5.	Ponudba mora tedaj zapopasti razun predmeta ponudbe ime in stanovanja ponud-
nika, zmožnost obertnika in pripomočke zadelo, potem tirjatev percentov, in treba je sicer gotov znesek naravnost s čerkami zaznamovati.
6.	Take ponudbe na postavnem koliku pisane se imajo do 20. decembra 1851 pri tem c. k. poštnem vodstvu vložiti, ker se na pozneje ali na nenatanjko izrečene ne more gledati.
7.	Predenj se ponudba stori, se ima pri tukajšni poštni denarnici v gotovem denarju ali v avstrijanskih deržavnih papirjih va-dium vložiti, kolikor znese kavcija, in vložitni list se iinenovanej denarnici ali z ponudbo vred ali posebej izroči.
8.	Došle ponudbe bodo za to odločena komisija 21. decembra t.l. dopoldne razpe-čatila.
9.	Vsaka ponudba ima po izročitvi za ponudnika nerazvezljivo moč, vradnija se pa še le tikrat zaveže, ko podpisano poštno vodstvo ponudbo sprejme.
10.	Po razsodbi, ko čas konkursa preteče in naj dalj čez osem dni po tej dobi se bodo tistim ponudnikom, kterih ponudbe niso sprejete bile, vložni listi nazaj poslali, da bodo z njih vložitvo vadiume nazaj dobili, vadiumi tislih pa, kterih ponudba je bila sprejeta, ostanejo za kavcijo, se vendar še pozneje zamorejo za zastavo zamen-jati.
11.	Po sprejetih ponudbah se s ponudniki koj pogodba sklene, kteri imajo za redni kolik skerbeti.
12.	Poslednjič se še pristavi, do se tistim, s kterimi se pogodba sklene, denar nikdar ne bode za delo na roko dajal.
C. k. poštno vodstvo.
Ljubljana 20. novembra 1851.
Hofftnann s. r.