Koliko davkov bo treba plaČati 1.1877! Lani je finančni minister, liberalni ustavoverec baron Depretis, v državnem zboru na Dunaju tirjal 403 milijone goldinarjev, da ž njimi pokrije državne stroške. Rekel je tudi, da bo treba 23 milijonov na posodo vzeti. Kmalu se pa je pokazalo, da se je minister vrezal uič ve5 kakor za 7 milijonov. Bilo je namre5 pomanjkljeja ne 23, ampak 30 milijonov in državni zbor mu je pravico dal izposoditi si 48 milijonov in obresti v zlatu placevati. Minister je poslance milo takrat tolažil reko5: ne plašimo se, kmalu bo zopet boljše. No, preteklo je zopet leto in isti finan5ni minister si pa ni upal zopet reči: gospodje, ne plaširao se, kmalu bo boljše. Kajti postalo je — slabše, kar je minister sam popričal, kedar je osupnjenim poslancem naznanil neveaelo novico, da potrebuje drugo lcto se ve5 denarjev, kakor lani, namrec 404,563.147 fl. in da bo zmajnkalo še ve6, kakor lani, namre5 (po ra5unu rniniatrovem) 26,631.262 fl., kojih bo treba izposoditi. Davkeplacitelji dobimo tedaj drugo leto še ve6 državnih stroškov in tedaj se več davkov in ob enem se bo državni dolg zopet pomnožil in breme državnib obresti še bolj obtežilo. In tako se nam godi že skozi celih 10 let, ker narn ustavoverski liberalci goapodanjo. Za božjo voljo, kedaj bo take liberalne goapodarske modrosti konee! ? Drago gospodarsko modrost liberalcev kažejo tudi številke denarjev, katere vsi davkeplačilci žrtvujemo za železnice. Tukaj bi se lehko 51oveku zasvetila 3 solnca, kedar pomisli, koliko denarja gre vsako leto samo za podporo železnicam, ki imajo itak lepe dohodke, in 5e ne morejo izbajati, lebko vožnino povišajo tako, da se zamore izhajati. Nekdaj, ko še liberalci nam niso gospodarili, smo stavili in vzdrževali železnice na dižavne stroške; železnice so bile lastnina države in ta jib je lahko v sili prodala. Tako je bilo z južno železnieo. Ko so pa liberalci prišli do veljave, so brž nove železnice dali staviti po družbab na akcije ali delnice, katerim je liberalna ve5ina v državnem zborn obljubila vsakoletno pod- poro iz državne kase. Vsled teda tirja finanSni minieter za drugo leto več kakor 22 milijonov samo železnicam v podporo in sicer 1) za ZitavoReichenberško železnico v srebru 48.000 fl., 2) za Lvov-Črnoviško v srebru 1,700.000 fl., 3) za cesar Franc-Jožefovo v srebru 2,257.000 fl., 4) za Rudolfovo v srebru 5,038.000 fl., 5) za Košice-Oderberako v srebru 317.000 fi\, 6) za Karl-Ludvikovo v sr» bru 1,132.000 fl., 7) za Moravsko severno železnico v srebru 720.000 fl., 8) za Avstrijsko severno železnico v srebru 1.853.000 fl., 9) za južno-severno nemško železnico v srebru 711.000 fl.. 10) Ogerakozapadno železnieo v srebrir 330.000 fl., 11) za prvo Ogersko-gališko železničo 969.000 fl., 12) za Vorarlberško v srebru 678.000 fl. in v bankovcih 158.000 fl., 13) za Albrebtovo v srebru 954.000 fl., 14) za Elizabetino v srebru 3,320.000 fl. in v bankovcih 837.000 fl., 15) za Moravsko pokrajno železnico v srebru 336.000 fl., 16) za Avstrijsko severno železnico z srebru 820.000 fl., 11) za BrnoRožičko v srebru 30.000 fl. Srebro je vračunjeno po 3 °/0 in znaaa tedaj vsa podpora železuicam 22,849.160 fl. Železnice pa niso lastnina države in dobi6ek imajo družbe, koje so jih z državno podporo postavile in jih z državno podporo vzdržujejo. Da tako gospodarstvo ne velja in ne kaže, to trdijo sedaj cel6 -liberalni nemški listi. Začelo se jim je deniti, toda kedaj bo boljše? Težko, dokler bodo ljudje volili ve5jidel same — liberalne poslance!