Bitko bomo dobili Zanimiv pogovor o aktualnih vprašanjih s komunisti iz krajevnih skupnosti Posavje, Savlje-Kleče in Tomačevo Komunisti iz kmjevne skupnosti Posavje, Sav-lje—Kleče in Tomačevo—-Jar-še so lani jeseni izrezili že-ljo, da bi jih obiskal pred-sednik CK ZK Slovenije, Franc Popit in jlm odgovoril na nekatera aktualna vpra-šanja. ?.elja se jim je uresni-čila 19. januarja 1972, ko so napolnili dvorano krajevne skupn »st1 Posavje. Predsednik CK ZKS je naj-prej "clgovarjal na vpraša-nja, ki jih je dobil vnaprej. Iz mojtf) beležk br>m poizku-šal oblikovati nekatere misli in tjesed-3 tovariSa Popita, zavedHjoOl se, da ne morem napisati vsega, niti tako toč-no in prcpričljivo, kot je to sboril jn, v neposrednem sti-ku z narru. V iačetku je Franc Fopit gdvoril o tem, da sarno vefr ja aktivnost v vodstvih orga-nizacij ZK (gotovo pa se ta ugotovitev nanaša na vse or-ganizacue — opomba pisca) ne rešuje stvari... Potreb-no je doseči aktivn'x3t čJci-v!nem razlikovanju, o šovinizmu pri nas, o odriva-nju članov ZK, o korupciji, o odsot.nosti družboslovja v na&ih šo'Ah, o pisanju «Dela« in »Dnevnika« ter o TV odda-jah, o samoupravljanju kot fasadi xa kršenje zakonov itd. Trije razpravljalci pa so se lotili bežigrajskega kmcčkega vprašanja Stevilka 1, to je vprašanje arondacije, ki je ogoljufala kmete in družbo. Predsednik CK ZKS je po-tem odgovori] na vsa bistve- na vprašanja, ki so bila na-novo postavljena. Med govo-rom je nakajikrat izrazil aa-dovoljstvo, ker so navzoči novinarji lahko iz »prvih ust« sllšali, kaj občani sodijo o Usku in TV- oddajah. Glede splošnega izobraževanja je bil mnenja, da je nepravilna takšna politika nsno^nošol-skega učenja, ki 30 _odstotkov učencev diskvalificira za na-daljnje življenje s tem, ko dovoli, da osnovne šole ne končajo. Napačno je tudi to, da od osnovne šole navzgor, učeče se mladine ne pripra-vljamo načrtno na kasnejše delo v organizacijah, organlh in društvih. V bistvu gre za idejno usposobljenosc osnov-nih šol, v katerih sposobnih kadrov za dnažboslovje sploh nimamo. Nekateri učitelji zna-jo iz družboslovja samc našo ustavo m zato zahtevajo od učeincev, da to znajo tudi oni — na pamet. Odpor učencev je na dlani in komu to kori-sti? V vzgojnih organizacijah smo mi zelo slabi, morali pa bi biti najmočnejši. Socialna diferenciacija Nairaščainje socialne dife-renciacije ima svoje vzroke tudi v lem, da je bilo pri nas močno favoriziranje privatni-štva, ne pa tudi da'/čne po-litike. Potrebno je ugotarljati iz kakšnega vira kdo dobiva dohodke, potrebna pa je tu-di pravilna davčna obremeni-tev. Glede vlaganja privat-nega, pošteno zasluženega de-narja v naša podjetja v obli-fcl delnic moramo vedeti, da Je to rievrdrSno tudl eato, kl-noma jasna, zato tudi ne moremo dovoliti, da bi cer-kev organizirala razna društ-va, ko taka društva že obsta-jajo v okviru našega družbe-nega sistema. V obstcjeda prosvetnat kulturno umetni-ška,' telesnovzgojna, dobro-delna, ifd se lahko vključi vsak občan, če ima veselje in voljo do dela in napredka. Ne smomo pustiti, ia bi se cerkev ukvarjala s politiko, moramo pa računafi s teim, da je v Sloveniji veliko ver-nikov. Politika SZDL Socialistiuna zveza je orga-nizacija kjer lahko vsi mtere-si prid-jjo do izraza in mi moramo skrbeti, da ne bo nobene akcije izven SZDL. V naši družbi nastajajo novi od-nosi, fcajti na prizorišče sto-pa nova generacija. Parti-zanska izgineva. Treba je za-gotovili, da bo šla polibika SZDL v pravo iunor Vma jb odprtih vprjjšanj in skrbi nas, če bouwj s takš no partijo in takšnim sindi-katom b.tko kaj kmalu izbo-jevali. fie ne uresniSitno bist va 20. in 21. ustavnega amandmaja, bcxio velike te-žave. Zda.i ko se oorimo, da pridejo v delovnlh organiza-cijah do veljave delavci, ne-kateri direktorji že pravijo: »Prav, bomo pa samo sedeli in vlekli plače.a Torej gre v resnioi zato, kdo bo imel ob-last, delavci ali razni vršički. Borba za oblast pa je revolu-cija. »Ta bit-ka tx>rej ni enostav na, toda dobili jo bomo,« je tovariš Popit končal svoje iz-vajanje. STANE KOMAN