v Ljubljani
KAZALO
K
ČASOPISU
ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE
I.-XX.
1
IZDALO
ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU
MARIBOR 1926
TISK MARIBORSKE TISKARNE D. D.
T

d. .
.o .-d m*.*
I S"	«» i.
Xi^
„Časopis" in »Zgodovinsko društvo".
Nekaj doneskov k njuni zgodovini.
»Časopis za zgodovino in narodopisje« je 1. 1925 dopolnil svoj XX. letnik. To glasilo je pa v najožji zvezi z »Zgodovinskim društvom«, brez njega bi tudi »Časopisa« ne bilo. Oba tvorita znaten del kulturne zgodovine obmejnih Slovencev na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju v zadnjem četrtstoletju. Primerno je torej, da stvarnemu kazalu XX letnikov -Časopisa« dodamo nekaj spominov o društvu in njegovem delovanju. To je tembolj potrebno, ker so sedaj že redki tisti možje, ki so društvo priklicali v življenje. Od prvih ustanoviteljev sta v društvenem odboru sedaj le še dva: društveni blagajnik dr. Pipuš in podpisani.
O ustanovitvi društva je pisec, takratni tajnik, zapisal v društvenih poročilih v I. letniku našega »Časopisa«, na str. 102 to-le: »Prve klice, iz katerih je vzklilo naše društvo, ostanejo za sedaj zastrte z zagrinjalom zasebnih pogovorov, dopisovanj in posvetovanj.« Sedaj je čas, da to »za-grinjalo« nekoliko odgrnemo.
Idejo o ustanovitvi neke korporacije za proučavanje domače zgodovine štajerskih Slovencev je prinesel pisec s seboj iz Rima, kjer je bil 1. 1895—1897 na višjih študijah. Tamkaj mu je v vatikanskem arhivu iij vatikanski knjižnici jasno stopila pred oči naša zaostalost. V vatikanskem arhivu je imel priliko videti odlične delavce različnih večjih in manjših narodov, samo Slovenca ni bilo. V priročni knjižnici vatikanske biblioteke je bilo slovenskih del nekaj malega iz Ljubljane, za Štajersko in Koroško pa le nemška dela. Človek je dobil vtisek, da v teh deželah ah Slovencev sploh ni, ali pa se ne zmenijo za svojo zgodovino.
Štajerskim Slovencem ni manjkalo marljivih delavcev na historičnem polju, saj smo celo Nemcem dali odlične starejše zgodovinarje: Rojka, Popoviča, Robiča in od novejših je M. Ljubša objavil svoje glavne spise v Gradcu v nemškem jeziku, enako Otožen. V slovenščini je za Kremplom In Trstenjakom edini Slekovec na podlagi arhivalnih virov zbiral zgodovinsko gradivo, a bil je celo osamljen. Ko se je pisec po vrnitvi iz Rima prvikrat razgovarjal s.Slekovcem o ustanovitvi spodnještajerskega historičnega društva, je ta priznal njega potrebo, a z neko bolestno resig-nacijo pristavil, da »pri nas za to ni smisla«. V resnici je bil takratni položaj za nas uprav sramoten. Nemški sodeželani so imeli ne samo deželno Hi-
l*
storično društvo v Gradcu, temveč tudi na Spod. Štajerskem »Muzejsko društvo« v Celju in v Ptuju, 1. 1903 se je ustanovilo tako nemško društvo v Mariboru, nekoliko pozneje celo v Laškem, pol milijona Slovencev pa ni imelo niti ene take organizacije. Pač je izdajala »Matica Slov.« tudi zgodovinske spise in kranjsko »Muzejsko društvo« je v svojih »Izvestjih« od časa do časa objavljalo kaj tudi o štajerskih Slovencih, a podrobno in sistematsko delo je pri nas bilo v rokah* Nemcev, te se je kje odkrila kaka starinska najdba, je šla v nemške roke, naše umetnine in arhivalije so polnile nemške zbirke.
Z ozirom na obče mrtvilo in politične boje, ki so absorbirali skoraj vse zavedne slovenske kroge, je bilo res kočljivo vprašanje, je li v dejanskih razmerah sploh mogoče in primerno ustanavljati tako društvo s čisto znanstvenim ciljem. Okoli 1. 1902—1903 je obstajal v Mariboru t. I. »Znanstveni klub«. Bil je res »klub« — brez določenih pravil, brez odbora in oblastvene prijave. Shajali smo se — po večini duhovniki — vsak teden po enkrat v škofijski pisarni. Pri vsakem sestanku se je sproti volil predsednik, ki je tisti večer vodil obravnave. Obravnavala so se vseskozi le znanstvena vprašanja, največ filozofska, zgodovinska in umetniška. Pri teh sestankih se je dodobra prerešetalo tudi vprašanje o ustanovitvi historičnega društva; o imenu društva se ni nič določilo. Piscu je bila poverjena naloga, da se obrne s tem vprašanjem na širje kroge slovenskega razumništva. Vprašal je za mnenje takrat odlične slovenske znanstvenike v Gradcu, na Dunaju, v Ljubljani. Odgovorili so večinoma vsi in soglasno pozdravili ustanovitev takega društva. Iz Gradca sta se oglasila rajni prof. Kaspret in dr. Murko, z Dunaja dr. Simonič in prav posebno navdušeno takratni vseučiliščnik dr. Šlebinger, ki je 16. februarja 1903 pisal med drugim: »Nestrpno čakam na posledice zaupnega shoda (namreč radi ustanovitve društva). Radoveden sem ali še čutijo štajerski rojaki v sebi kaj domorodnega ognja, odločnosti in podjetnosti. Radoveden sem, ali še živi veliki duh Trstenjakov, Raičev; radoveden sem, ali še imamo pravico — mi mladi — sanjati o slovenskem vseučilišču, ali naj resignirano podpišemo testament in čakamo, da naši sosedi ponesejo k pogrebu »slovensko narodnost« — — —.
Te in druge vzpodbudne izjave so nam v Mariboru dale pogum, da se je sklical zaupni shod po § 2. 18. marca 1903, o katerem je poročal »Časopis« na prej omenjenem mestu. V Mariboru se je s posebno vnemo potegoval za ustanovitev historičnega društva rajni ravnatelj Schreiner, dasi po stroki naravoslovec.
Pripomniti je, da se je baš tista leta začelo zopet glasneje zahtevati slovensko vseučilišče. Pod dojmom te zahteve se je snovalo tudi naše društvo. Od vladine mize se je vedno slišal odgovor: »Vi še niste zreli,
še nimate pripravljenih tal za vseučilišče«. Z ozirom na to je tudi poročevalec — pisec teh vrstic — utemeljeval ustanovitev društva med drugim s tem, »da s samimi resolucijami in peticijami ne bomo dosegli svojega cilja, ampak le z delom. V tem delu pa slovenski štajerski Slovenci ne smemo biti pasivni gledalci, temveč moramo krepko poseči vmes, tem bolj, ker se pri nas ravnokar bije boj za slovensko gimnazijo. — Znanstvo je ona orjaška moč, pred katero se mora prej ali slej ukloniti tiidi kruta sila.«
Zanimivo je, kak odmev je našla ustanovitev društva v naši in nemški javnosti. Slovenski časopisi so simpatično pozdravili novo društvo, enako poedini naši znanstveniki. Iz Karlovih Varov je 13. junija 1903 pisal Fr. Orožen, ki se je tamkaj zdravil: »Z veseljem pozdravljam ustanovitev zgodovinskega društva za spodnještajersko zgodovino, h kateremu prav rad pristopim«. Iz Celovca je pisal takrat že bolni prof. Apih: »Zgodovinsko društvo za Slov. Štajer pozdravljam tudi jaz z iskrenim veseljem. Dal Bog, da se razcvete in zbudi in zbere krog sebe prav mnogo članov in sotrudnikov.«
»Marburger Zeitung« in graški listi so označili društvo kot nov korak za >proč od Gradca«. Društvo se ni nikdar spuščalo v politiko, a Nemci so zadeli resnico in društvo je sedaj lahko ponosno na tisto spričevalo!
O svojem delovanju je društvo v glavnih potezah obveščalo svoje člane in čitatelje »Časopisa« v »društvenih poročilih« skoraj v vsaki številki. Teh stvari ni treba tukaj ponavljati, podati je pa treba nekak celoten pregled in prejšnja poročila tu in tam spopolniti.
Primerno svojemu namenu (§ 2. društvenih pravil) se je društvo takoj lotilo dela, izdalo razne pozive, prirejalo predavanja, ustanovilo »Časopis«, položilo temelj muzeju, knjižnici in arhivu.
I. Muzej.
Poziv društva za zbiranje muzejskih predmetov in knjig ni ostal brez odziva, prihajalo je to in ono. Najmarljivejši zbiratelj je bil svečinski župnik Vid Janžekovič. Toda pri tem je društvo zadelo na veliko tež-kočo, s katero se je imelo boriti ves čas do državnega prevrata in deloma še dandanes. To je vprašanje primernega prostora za knjižnico in muzej.
Z dovoljenjem rajnega škofa dr. Napotnika so se začasno muzejski predmeti s knjigami in arhivalijami vred shranjevali v mali pritlični sobi dijaškega semenišča. Radi tesnobe je tu sčasoma nastal pravi kaos. L. 1909 je tedaj društvo sklenilo pogodbo s Posojilnico, ki je odstopila društvu v Narodnem domu za muzejske zbirke malo dvorano v drugem nadstropju in za knjižnico malo sobico na dvorišče v istem nadstropju.
Ker je mala dvorana služila za vhod na galerijo velike dvorane, jo je moralo društvo na svoje stroške pregraditi z leseno steno in za slučaj kake panike je morala biti dana možnost, da občinstvo vdre skozi muzej na hodnik. To je bilo za muzej zelo neugodno. Ljudje so ob raznih prireditvah skakali preko lesene stene v muzejski prostor, marsikaj poškodovali in preko stene metali v muzej ogorke svalčic in smotk. Posojilnica je bila voljna, napraviti z galerij poseben izhod, pripravljene so bile že traverze, a vsled intrig gotovih krogov, ki so bili nasprotni muzeju, se je to opustilo. Društvo se je moralo zadovoljiti s prostori, kakršni so bili. Pisec teh vrst in rajni vpok. učitelj Srečko Stegnar sta za silo muzej uredila in o priliki velike Ciril-Metodove slavnosti 6. jun. 1909 se je muzej otvoril občinstvu, a le začasno, bolj kot nekaka muzejska razstava. Defi-nitivno je bil muzej otvorjen o priliki društvenega občnega zbora 28. nov. 1909. Prvo leto (1909) je bilo vpisanih 50 posetnikov, leta 1910 108, mnogi se niso vpisali. L. 1914 sta vpisana kot posetnika takratni stotnik Rudolf Maister in Stanislav Koneczny iz Krakova.
Poset muzeja je bil zelo otežkočen, ker društvo ni moglo vzdrževati posebnega sluge; vsak posetnik se je moral oglasiti pri društvenem tajniku ali pri S. Stegnarju, ki sta imela ključe.
Vojni čas je bil katastrofalen za muzej in društvo. Ne samo, da je vojna psihoza ubila vsako zanimanje za muzej, temveč vojaška oblast je zahtevala prostore v Narodnem domu za nastanjenje vojaštva. Vojaki so po volji skakali preko muzejske stene, metali v muzej kosti, suh kruh, ogorke in razno nesnago. Tatvina se ni opazila, ker so se dragocenejši predmeti pravočasno odstranili. Nad društvom samim je visel Damokle-jev meč, da se razpusti. Vendar do tega ni prišlo. Pač pa je muzejski prostor postal podoben smetišču. •
Po polomu je 1. 1920 prej nemško »Muzejsko društvo«, od 1919 pod kuratelo, dobilo v odboru slovensko večino; muzej »Zgodovinskega društva« se je združil z mestnim muzejem, kateremu se je 1. 1924 z dovoljenjem Škota dr. Karlina pridružil tudi diecezanski muzej.
S tem se je muzej znatno pomnožil in vsebuje sedaj marsikatero dragocenost, a nastale so tudi nove težkoče in potrebe. Muzejski prostori so postali naenkrat pretesni za vse panoge: kulturno-historično, narodopisno, naravoslovno, geološko-paleontološko in zlasti še za zbirko slik. Nujno potrebno je, da se muzejsko poslopje poveča, oziroma da se za posamezne panoge, "n. pr. naravoslovje, dobe drugi prostori. Tudi muzejska uprava je postala pretežavna za društvi. Odborniki so popolnoma zaposleni s svojimi stanovskimi opravili, dočim dobro urejevali muzej zahteva več strokovno izobraženih moči. Mariborski muzej je poklican,
da postane oblastveni muzej Mariborske velike županije. Če se izvede županijska uprava in dobi svoj budget, se bode morala obrniti pozornost tudi na muzej. Medtem pa bi država lahko priskočila na pomoč s tem. da da za ureditev muzeja primerno moč, da se izda vsaj strokovni vodič po muzeju.
Vsekako je zasluga »Zgod. društva«, da nismo Slovenci v Mariboru vzeli v posest le dela tujega truda, marveč lahko pokažemo tudi na svoje delo, skromno sicer, ker skromne in težavne so bile naše razmere. Kar se je v danih razmerah dalo storiti, je društvo storilo.
2. Knjižnica.
Znanstveno delo, kakor si ga je začrtalo »Zgod. društvo«, je nemogoče brez primerne knjižnice. Maribor, dasi drugo največje mesto bivše štajerske dežele, ni imel nobene javne knjižnice v znanstvene svrhe. Zlasti do slovenskih publikacij je bilo težko priti: trebalo je iti v Gradec ali na Dunaj, ker tudi licejska knjižnica v Ljubljani je imela le dolžnostne izvode publikacij, ki so se tiskale na Kranjskem.
Ze 1. 1903 se je društvo obrnilo na slovenske tiskarne na Sp. Štajerskem s prošnjo, naj mu prostovoljno pošiljajo izvode svojih tiskovin. V Mariboru se je ta prošnja izrecno odklonila, iz Celja pa ni bilo nobenega odgovora. Sedaj se kaznuje slovenska kratkovidnost in tesnosrčnost. V Gradcu leže naše tiskovine, pri nas pa morajo politiki in literati stikati po vseh kotih, da dobe štajersko-slovenske liste in druge tiskovine iz avstrijske dobe. Kar je še sploh na razpolago, je zbralo prav »Zgodovinsko društvo« z velikim trudom in stroški. Od svojega početka je društvo delalo na to, da v Mariboru ustanovi veliko javno knjižnico za spodnje-štajerske Slovence, a imelo je ž njo še več križev kakor z muzejem. Mukotrpna zgodovina te knjižnice tvori posebno, prav značilno poglavje naše kulturne zgodovine.
Za silo se je knjižnica mogla urediti šele, ko se je zanjo 1909 dobila sobica v Narodnem domu. A 1. 1913 se je ta soba nenadno odpovedala, češ, da jo potrebuje gostilničar. Ker ni bilo nikjer dobiti prostora, so se morale knjige zmetati na kup v muzejsko dvorano, kjer je bila nevarnost, da jih kdo pokrade ali zažge z gorečimi odpadki smotk. Končno je tajnik našel primerne prostore na Koroški cesti št. 10. Tu se je knjižnica polagoma uredila in tu je odbor lahko imel tudi svoje seje. Polovico najemnine je več let plačeval predsednik dr. Turner, polovico pa tajnik, pisec teh vrst.
Med vojno se je opetovano kazala nevarnost, da društvo izgubi tudi ta lokal, ki bi se rekviriral za nastanjenje častnikov, vendar do tega ni prišlo.
Po polomu je »Zgodovinsko društvo« 26. nov. 1918 opozorilo takratno prvo narodno vlado, naj začasno uredi dopošiljanje obveznih izvodov ter naj pri tem vpošteva tudi knjižnico Zgodovinskega društva. Zelo važno je bilo, rešiti za bodočnost tiskovine tistega kritičnega časa.
Vlada je to storila z odlokom 16. dec. 1918 št. 194 in s tem indirektno priznala knjižnico kot javno. Žal, da pozneje noben slovenski minister ni poskrbel, da tudi odredba osrednje vlade in pozneje tiskovni zakon priznata naši knjižnici pravico do dolžnostnih izvodov cele države. Tako se je dopošiljanje dolžnostnih izvodov omejilo le 11a Slovenijo; ko je stopil v veljavo tiskovni zakon, pa le na Mariborsko oblast.
Ker so se pa sedaj tiskovine v knjižnici naglo množile, so najeti prostori nastali pretesni in za javno knjižnico celo neprikladni. Pri takratni stanovanjski bedi je bilo težko dobiti za njo primerne prostore. V tem je začetkom 1. 1920 dr. Lah začel akcijo, da se osredotočijo vse mariborske knjižnice, zlasti Ljudska knjižnica ter knjižnici Zgodovinskega in Muzejskega društva. Vzdrževanje knjižnice bi prevzela mestna občina. »Zgodovinsko društvo« je imelo pred očmi le veliko korist javne knjižnice — brez Vsakih stranskih prikritih teženj — v obmejnem Mariboru, kjer je po novem urejenju zbrano mnogo inteligentnih sil, ki se jim naj da prilika za literarno-znanstveno delo. Ko so opetovane prošnje in pred-stavke na državne oblasti ostale brez odziva, je društvo lojalno pristalo na to akcijo ter dalo na razpolago svojo knjižnico, ki je takrat že štela okoli 18.000 zvezkov. Isto je storilo »Muzejsko društvo« in dalo svojo knjižnico, okoli 1000 del. Obe društvi sta si kajpada pridržali lastninsko pravico do svojih knjig, Zgodovinsko tudi do dolžnostnih izvodov, ker pravico do teh je dobilo le ono. Mestni magistrat je ponudil in z dopisom 24. aprila 1920 dejanski odstopil za knjižnico prostore v deškem zavetišču na deset let. Po sklepu šolskega leta se je knjižnica preselila v nove prostore in začele so se knjige urejevati. A komaj so bile knjige vložene v omare, je vodstvo zavetišča 15. jul. 1920 naznanilo, da poverjeništvo za socijalno skrbstvo zahteva vse prostore za zavetišče in da se knjižnica mora izseliti. Na reklamacijo, da ima knjižnica pravico do prostorov zu deset let, je mestni magistrat naznanil, da poverjeništvo za socijalno skrbstvo brezobzirno vztraja pri svoji zahtevi, in je odkazal knjižnici dve sobi v pritličju in eno v podstrešju 11. dekliške meščanske šole. Zopet selitev iz Strossmajerjeve ulice v Cankarjevo ulico!
Podpisani je zopet sam moral vložiti vsako knjigo na njeno mesto ter je začel urejati kataloge po novi lokalizaciji.
Sredi dela je došel dopis ravnatelja meščanske šole, da se knjižnični prostori v pritličju morajo nemudoma izprazniti, ker se potrebujejo v šolske svrhe! Reklamacija zopet brezuspešna! Knjige bi se naj spravile
v podstrešne prostore! Ti prostori so bili za knjižnico kratkomalo nerabni.
Končno je mestna občina dala na razpolago za knjižnico res primerne prostore v prvem nadstropju južnega dela kazinskega poslopja in knjižnica se jc —- tretjokrat v enem letu — preselila semkaj. Z vsako selitvijo je bilo uničeno vse prejšnje delo in povrh knjige poškodovane. A zopet je i tu visel nad njo Damoklejev meč, ker še ni bilo rešeno ju-ridično vprašanje, kdo je lastnik gledališko-kazinskega poslopja. Končno je bilo to vprašanje rešeno v prid mestne občine.
Dogovorno z mestno občino se je sestavil začasni knjižnični štatut, a nerešeno je še bilo vprašanje pravnega lastnika knjižnice in poslujočega osobja, ker se je upalo, da bo vendar država vzela knjižnico v svojo oskrbo. Med tem sta knjižnico urejevala podpisani in prof. Janko Glaser, kolikor jima je čas pripuščal. O rednem poslovanju ni bilo kajpada govora. Naposled je vendar mestna občina pristala na to, da je . proti mali nagradi 1. 1923 nastavila knjižničarja in nekoliko pozneje še pomožno uradnico — tudi le proti nagradi. V pravem zmislu sistemizirane službe pri knjižnici pa še sedaj, pričetkom 1. 1926, ni. Končno se je početkom 1925 v obliki nekake pogodbe med mestno občino ter Zgodovinskim in Muzejskim društvom rešilo vprašanje pravnega lastnika knjižnice in sprejel se je naslednji
Štatut Študijske knjižnice:
Da se razmerje med Mariborsko mestno občino, Zgodovinskim društvom v Mariboru in Muzejskim društvom v Mariboru glede skupne ureditve javne knjižnice pogodbeno uredi, se določa sporazumno med temi tremi faktorji sledeči štatut, ki ima za vse tri faktorje pogodbeno moč.
§ I-
Knjižnica je javna in posluje pod imenom »Študijska knjižnica v Mariboru« ter služi znanstvenim in občeprosvetnim svrham.
§2.
Lastnik knjižnice je Mariborska mestna občina; Zgodovinsko in Muzejsko društvo v Mariboru pa dasta svoji knjižnici z vsemi svojimi knjigami na razpolago skupni javni knjižnici, pridržita si pa na svojih knjigah lastninsko pravico.
§3.
Knjižnico upravlja knjižnični kuratorij, sestoječ iz 4 zastopnikov mestne občine Maribor, 2 zastopnikov Zgodovinskega društva in 1 zastopnika Muzejskega društva Maribor.
S 4.
Osobje Študijske knjižnice nastavlja mestna občina Mariborska, toda na predlog kuratorija.
§5.
Mestna občina Mariborska da potrebne prostore za knjižnico,"oskrbuje razsvetljavo in kurjavo in vzdržuje potrebno osobje ter nosi sploh vse knjižnične stroške, kolikor niso pokriti z lastnimi-dohodki knjižnice.
§6.
Kuratorij ima sledeče pravice: predlaga občini knjižnično osobje v imenovanje, določi poslovni red in uradne ure v knjižnici, upravlja knjižnično blagajno, sestavlja letni proračun in računski zaključek, ki ga ima predložiti mestni občini v odobritev. Razven tega razpolaga s prostori, ki so določeni za knjižnico.
§ 7.
Zgodovinsko in Muzejsko društvo bodeta tudi še nadalje po svojih močeh množili svoji knjižnici in dajali tudi nove knjige na razpolago javni knjižnici. Iz dotacij, ki bi jih naklonila javni knjižnici država ali mestna občina Mariborska, se nabavljajo knjige po sklepu knjižničnega kuratorija; te knjige so last Študijske knjižnice.
§ 8.
V znanstvene svrhe ima vsako soudeleženo društvo pravico, v izjemnih slučajih, dajati dovoljenje za porabo knjižnice v vseh uradnih, ne samo poslovnih urah.
§9.
Ta štatut se izpiše v treh izvodih ter podpiše od vseh pogodbenikov, t. j. mestne občine mariborske, Zgodovinskega in Muzejskega društva v Mariboru ter velja kot pogodba glede razmerja med imenovanimi tremi faktorji. Določila tega štatuta se smejo spremeniti samo sporazumno z vserni tremi faktorji.
* * *
Na tej podlagi, upamo, da je zagotovljen obstoj in napredek te za celo Mariborsko oblast važne institucije, in uverjeni smo, da se bodo izjalovili naklepi izvestnikov, ki niso za knjižnico ničesar storili, a jo skušajo zopet iz sedanjih prostorov iztisniti z »velekulturno« motivacijo, da so ti prostori za knjižnico prelepi, pa bi se naj porabili za plese in slične prireditve, knjižnica pa bi se naj zadovoljila s kakimi mračnimi in za-duhlimi prostori, za drag denar nakupljena in sedanjim prostorom pripravna stojala pa bi se naj zopet prenarejala. V kulturnih državah st
javne knjižnice selijo le iz slabših in tesnejših prostorov v boljše in prostornejše, ne pa narobe.
Če pri nas kultura in prosveta ni prazna fraza, se takim naklepom morajo tla korenito spodbiti!
Vse to je bilo potrebno ugotoviti, ker se pri nas rado in prehitro pozablja, kar bi se pozabiti ne smelo.
3. Arhiv.
Brez arhiva se pravo znanstveno zgodovinsko delo sploh ne da misliti. Žal, da je bivša Spodnja Štajerska menda med vsemi zemljami naše države na najslabšem. Kakor za tekmo so prej naše občine, katerih važnejše so bile v nemških rokah, pošiljale svoje arhive v Gradec in na Dunaj. Tam tiče sedaj kupi dragocenega gradiva, mi pa smo praznih rok. Kranjska je imela že prej svoj deželni arhiv, enako Hrvatska, Dalmacija i. t. d., a naše arhivalije so vse v. tujini, drugo pa še trohni po zaduhlih kleteh, na podstrešjih in čumnatah. »Zgodovinsko društvo«' je tudi tu storilo, kar mu je bilo možno pri pičlih gmotnih in moralnih sredstvih.
Ker so pri društvu bolj ali manj iste osebe morale skrbeti za muzej, knjižnico in arhiv, je umljivo, da je zlasti slednji še najmanj urejen. Ureditev arhiva zahteva namreč več časa in bolj izvežbanih moči, kakor n. pr. knjižnica.
Gledalo se je pred vsem na to, da se reši in zbere, kar se da kje dobiti. Tako vendar arhiv obsega precej gradiva iz naslednjih panog: I. Listine, deloma izvirniki, deloma avtentične kopije; vpisanih je doslej v katalog 161 komadov. II. Urbarji: 12 komadov. 111. Akti, ki še čakajo ureditve. IV. Rokopisi, literarna dela, vpisanih 346 komadov. V. Najbogatejša in najbolj urejena je zbirka biografskih podatkov po listkih po alfabetskem redu od 12. stol. do 20. Večinoma od rajnega Slekovca. VI. Precejšnja je tudi zbirka raznih razglasov in drugih dokumentov, ki se nanašajo na svetovno vojno. Med temi je znamenit listek, ki so ga italijanski letalci vrgli med naše vojaštvo in ki sedaj — po Rapallu — v bengalični luči kaže italijansko perfidnost. Zbranega je tudi precej gradiva, ki se nanaša na koroški plebiscit. VII. Za zgodovino našega društvenega življenja bo važna tudi zbirka raznih društvenih razglasov in vabil na razne prireditve.
4. Literarno delovanje.
Društveno delo je bilo kajpada osredotočeno v »Časopisu«, o čemer dovolj priča to-le stvarno kazalo. Poleg tega je društvo 1910 izdalo 549 str. broječo zgodovino SrediŠkega trga, 1914 pa zgodovino Sv. Križa pri Rogaški Slatini. Za sirje kroge je društvo 1. 1905 zasnovalo posebno
publikacijo v malih zvezkih, »Zgodovinsko knjižnico«, katere prvi oddelek bi naj poljudno obravnaval pomožna zgodovinska znanstva. Izšla sta le 2 zvezka 1905 in 1906 o krajevnih kronikah in prazgodovinskih izko-pinah. Prvo je sestavil odbornik Matija Ljubša, drugo prof. Kovačič. Nadaljnji zvezki so imeli obsegati navod za ureditev arhivov in opisovanje narodnega blaga. Slednje je društvo opustilo, ker je Matica Slovenska javila, da ona izda tako navodilo. Radi tega našemu društvu ni kazalo izdajati takega spisa, Matica pa ga potem tudi ni izdala, tako je naša etnologija in folklora še dandanes komaj nad ničlo. Radi pomanjkanja sredstev, ker prva dva zvezka »Zgodovinske knjižnice« (dasi prvi po 20, drugi po 40 vin!) nista našla dovolj odjemalcev, se je moralo nadaljnje izdajanje ustaviti.
Pravkar se tiska zgodovina ljutomerskega sreza.
Društvo je v stiku z Jugoslovansko akademijo v Zagrebu, s kr. Srp-sko akademijo v Beogradu (s slednjo je stopilo v stik par mesecev pred svetovno vojno 1914!) z Bolgarsko akademijo v Sofiji ter z drugimi znanstvenimi korporacijami v naši državi, v Avstriji, Cehoslovagki in Poljski.
To so kratka dejstva naddvajsetletnega delovanja društva in njegovega glasila, ki jih je bilo potrebno objaviti, ker i tu velja:
»Et meminisse iuvat!«
Prof. Fr. Kovačič.
Društvena kronika.
Častni člani »Zgodovinskega društva«.
(Po abecednem redu.)
Bulič dr. Frane, ravnatelj drž. arheol. muzeja v Splitu, imenovan 23. novembra 1923.
t Kos dr. Fran, profesor v p. v Ljubljani, imenovan 13. febr. 1921,
umrl 14. marca 1924. Murko dr. Matija, vseučiliščni profesor v Pragi, imenovan 23. novembra 1923.
t Turner dr. Pavel, bivši predsednik »Zgodovinskega društva« in veleposestnik v Krčevini, imenovan 13. febr. 1921, um. 25. sept. 1924.
Društveni odbor.
1. Predsedniki:
t Slekovec Matej, 28. maja 1903 do smrti 15. decembra 1903. Posle vodil
podpredsednik Henrik Schreiner. t Turner dr. Pavel, 12. oktobra 1904—13. februarja 1921. Kovačič dr. Fr., 13. februarja 1921—.
2. Podpredsedniki:
t Schreiner Henrik, 28. maja 1903—28. novembra 1909. t Kaspret Anton, 28. novembra 1909—17. januarja 1917. t Medved dr. Artton, 18. februarja 1917—26. februarja 1925. Tominšek dr. Josip od 3. marca 1925.
3. Tajniki:
Kovačič dr. Fr., 28. maja 1903—11.novembra 1917. Zapisnikar v pomoč:
Pivko dr. Ljud., 28. novembra 1909 do vojne 1914. Strmšek dr. Pavel, 11. novembra 1917—26. oktobra 1924. Glaser Janko od 27. oktobra 1924.
4. Blagajnik:
Pipuš dr. R., od 28. maja 1903.
5. Urednika »Časopisa«:
t Kaspret Anton, 6. oktobra 1903—17. januarja 1917. Kovačič dr. Fr., 18. februarja 1917—
6. Arhivarji in knjižničarji:
t Stegenšek dr. Avg., 28. inaja 1903—28. novembra 1909. (Muzejski
upravni svet, 28. novembra 1909—29. decembra 1912.) Kovačič dr. Fr., 11. novembra 1917—13. februarja 1921. Capuder dr. Karol, 13. februarja 1921—1. septembra 1922. Glaser Janko, 5. septembra 1922—1. marca 1923', 1. marca 1923 je mestna občina nastavila knjižničarja, mesto arhivarja je nepopolnjeno.
7. Odborniki:
t Slekovec Matej, 28. maja 1903—15. decembra 1903 (predsednik), t Schreiner Henrik, 28. maja 1903—28. novembra 1909 (podpredsednik),
11. novembra 1917—14. aprila 1920. Kovačič dr. Fr., 28. maja 1903—(predsednik). Pipuš dr. R., 28. maja 1903—(blagajnik). 1" Kaspret Anton, 28. maja 1903—17. januarja 1917. t Stegenšek dr. Avg., 28. maja 1903—11. novembra 1917. Košan Janko, profesor, 28. maja 1903—28. novembra 1909; 3. maja
1923—26. oktobra 1924. Kožuh Jos., profesor, 28. maja 1903—11. novembra 1917. Ljubša Matija, 28. maja 1903—25. novembra 1906; 13. februarja 1921—. t Majcen Ferdinand, 28. maja 1903—6. oktobra 1903. Matek dr. Martin, 28. maja 1903—25. novembra 1906. Majcen Gabriel, 6. oktobra 1903—29. decembra 1912; 15. maja 1920—13. februarja 1921.
t Verstovšek dr. Karol, 22. decembra 1903—27. marca 1923. t Turner dr. Pavel, 12. oktobra 1904—13. februarja 1921 (predsednik). Vreže Ivan, 12. oktobra 1904—25. novembra 1906; 18. februarja 1917—13.
februarja 1921. t Štrekelj dr. Karol, 25. novembra 1906—4. januarja 1911. Pollak Franc, 28. novembra 1909—29. decembra 1912. Pivko dr. Ljudevit, 28. novembra 1909—11. novembra 1917. t Medved dr. Ant., 4. januarja 1911—29. decembra 1912; 18. februarja
1917—26. februarja 1925. Kotnik dr. Franc, 29. decembra 1912—11. novembra 1917. Arnejc dr. Janko., 29. decembra 1912—1913. Pire Mat., 29. decembra 1912—.
Tominšek dr. Jos., 11. novembra 1917—.
Slavič dr. Matija, 11. novembra 1917—13. februarja 1921.
Strmšek dr. Pavel, 11. novembra 1917—.
Capuder dr. Karol, 13. februarja 1921—1. septembra 1922 (knjižničar).
t Voglar Fr., 13. februarja 1921—26. oktobra 1924.
Heric dr. Matija, 13. februarja 1921—.
Glaser Janko, 5. septembra 1922—.
Dolar dr. Anton, 26. oktobra 1924—
Prijatelj Karol, 26. oktobra 1924—.
Vrabl Niko, 3. marca 1925—
8. Odborniški namestniki:
Majcen Gabr., 28. maja 1903—6. oktobra 1903 (potem odbornik), 29. decembra 1912—15. maja 1920 (potem odbornik). 1' Verstovšek dr. K., 28. maja 1903—22. decembra 1903 (potem odbornik), Vreže Ivan, 28. maja 1903—12. oktobra 1904 (potem odbornik), 25. novembra 1906—18. februarja 1917 (potem odbornik), t Medved dr. Anton, 25. nov. 1906—4. januarja 1911 (potem odbornik),
29. decembra 1912—18. februarja 1917 (potem podpredsednik), t Rosina dr. Fran, 25. novembra 1906—29. decembra 1912. t Voglar Fran, 11. novembra 1917—13. februarja 1921 (potem odbornik). Vrabl Niko, 11. novembra 1917—3. marca 1925 (potem odbornik). Košan Janko, 13. februarja 1921—3. maja 1923 (potem odbornik). Glaser Janko, 13. februarja 1921—5. septembra 1922 (potem odbornik). Kovačič dr. Makso, 13. februarja 1921— Močnik dr. Vinko, 26. oktobra 1924—
9. Računski pregledniki:
t Rosina dr. Fr., 28. maja 1903—11. novembra 1917. Povalej Fr., 28. maja 1903—25. novembra 1906. Štrakl Matej, 28. maja 1903—25. novembra 1906. Jerovšek dr. Anton, 25. novembra 1906—1924. Spindler Fr., 25. novembra 1906—28. novembra 1909. t Stegnar Feliks, 28. novembra 1909—29. decembra 1912. Majcen Gabriel, 11. novembra 1917—. Bračun Fran, 13. februarja 1921—26. oktobra 1924. Zupančič Jakob, 26. oktobra 1924—. '
Sotrudniki in njih spisi.
A. P. K. (= Korošec Anton), f Ivan Krstitelj Tkalčic. II (1905) 87-88.
A. St. gl. Stegenšek Avguštin!
Arnejc Janko. (Referat:) Dr. M. Murko, Geschichte der alteren siid-slawischen Litteraturen. V (1908) 195-199.
Avšič Martin (D. A.). Slovarski doneski iz brežiškega okraja. XI (1914) 157- 170; XVII (1922) 104-105.
Beranič Davorin. Vrazovi zapiski narodnih melodij. VII (1910) 232—270.
Boštele Anton. (Referat:) Strzygowski Jožef, Der vorromanische Kirchenbau der Westslawen. (Slavia III, 2-3). XX (1925) 172- 175.
Breznik A. f O. Stanislav Škrabec. XV (1919) 153—157.
Bulič Fran. Govor o priliki izročitve častne diplome v Rogaški Slatini 18. avgusta 1924. XX (1925) 108—109.
C.	(Dr. K. C. = Capuder Karol). (Referati:) Dr. M. Šenoa, Geografija Jugoslavije. Zagreb 1921. XVII (1922) 42-43.
(—) Gjorgjevid Tihomir R, Iz Srbije kneza Miloša. Kulturne prilike od 1815 do 1839 godine. Beograd 1922. XVII 108-109.
—	Gjorgjevic Tihomir R., Medicinske prilike za vreme prve vlade kneza Miloša Obrenovica (1815-1839). Beograd 1921. XVII 109.
D.	A. gl. Avšič Martin!
Dr. A. D. gl. Dolar Anton!
Dr. Fr. I. gl. 11 e š i č Fran!
Dr. J. J. gl. Dolenc Metod!
Dr. K. C. gl. C(a puder)!
Dr. P. St. gl. S t r m š e k Pavel!
Dolar Anton (Dr. A. D.). Tibingar kot psovka. XX (1925) 95-96.
—	(Referat:) Ljubša Mat., Slovenske gorice. Maribor 1925. XX 176.
Dolenc Metod (Dr. J. J.; prim. LZ 1920, 703). Dvoje slovenskih fevdnih
priseg. VIII (1911) 33- 46.
—	Postanek in pomen inštrukcij za krvna sodišča na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem. IX (1912) 98-115.
—■ Pravosodstvo kostanjeviške opatije v letih 1631 do 1655. XI (1914) 33-66.
—	Do kedaj so veljale „Gorske bukve" na Slovenskem? XX (1925) 113-119.
Druzovič Hinko. Zgodovina slovenskega pe'ja v Mariboru. XIX (1924) 80—100; XX (1925) 52—72.
F. I., Fr. I. gl. 11 e š i č Fran!
F.	K. gl. Kovačič Fran!
G.	M. g-1. M a j c e n G a. b r i e 1!
Gjorgjevid Tihomir R. Putovanje Simona Klementa kroz severozapadne krajeve naše zemlje 1715. godine. XVI (1920/1) 79—104.
Glaser Janko (J. G.). Nekaj pripomb h Grafenauerjevi »Kratki zgodovini slovenskega slovstva." XVIII (1923) 54—56.
—	„Kratko popifanje shivlenja fvetiga Alfonsa Marije od Liguori". XVIII 106.
—	Slomšek, Življenja srečen pot. XX (1925) 94—95.
—	Jurij Verdinek, Vsakdanji kruh. XX 154—160.
—	Ustanovitev Bralnega društva v Rušah (1865). XX 160 — 163.
—	(Referati:) Glonar Joža, Slovenske narodne pesmi. XIX (1924) 41-43.
—	Kontler in Kompoljski, Narodne pravljice iz Prekmurja. XIX 121 —122.
—	Kotnik Fr., Storije. XX (19.25) 103.
Glonar J. A. (J. A. G.). Literarni odnošaji med štajerskimi Slovenci in Nemci v predmarčni dobi. V (1908) 125-162; XI (1914) 1-17; XII (1915) 40-61; XVIII (1923) 33—43; 70—77.
—	„Monoceros" in ..Diptamus". VII (1910) 34—106.
—	Srednjeveški zagovori v ljubljanski licejki. XVII (1922) 100—101.
—	(Referati:) Zunkovič Martin, Wann wurde Mitteleuropa von den Slaven besiedelt? Zweite wesentlich vermehrte Ausgabe. Kremsier 1906. IV
> (1907) 180-185. Prim. V (1908) 113-116!
—	Stegenšek dr. Avg., Umetniški spomeniki Lavantinske škofije. II. zv. Konjiška dekanija. VI (1909) 170 - 179. Prim. VI 183-188!
—	Hovorka—Kronfeld, Vergleichende Volksmedizin. VI 182—183. Godec Marija. Limbuš pri Mariboru. XI (1914) 67-80. (Dostavek
dr. Kovačiča 80—82.)
Grafenauer Ivan. O »Duhovni brambi" in nje postanku. IV (1907) 1-70; 192 (popravki).
Gruden Josip. Samostan Studenice v protestantski dobi. V (1908) 163-168.
—	»Starine železnih in salajskih Slovenov". Fragment iz zgodovine ogrskih Slovencev. XI (1914) 93-154. Prim. XII (1915) 76!
Hanžič Ivan. Najdba starega denarja v Veračah pri Olimju. VIII (1909) 91-93.
—	(Referat:) Peto izvestje društva za krščansko umetnost v Ljubljani 1907—1912. Ljubljana 1913. X (1913) 52—53.
Hauptmann Fr. (Referat:) Kaučič Frid., Georg Freiherr v. Vega. II (1905) 95—96.
Hauptmann Ljudmil (Lj. H.). (Referati:) Lang Al., Acta Salzburgo-Aquilegensia. Bd. I. I. Abt. I (1904) 204-205.
—	Schreuer H., Untersuchungen zur Verfassungsgeschichte der boh-mischen Sagenzeit. I 206.
—	Hoernes Moritz, Der diluviale Mensch in Europa. Braunschweig 1903.1 206—207.
—	Kossina G., Die indogermanische Frage, archaologisch beantwortet I 210.
—	v. Zahn, Styriaca. III. Bd. Graz 1905. II (1905) 174-175.
—	Pirnat Makso, I. Vajkhard Valvazor. II 177—178:
Ilešič Fran (Dr. Fr. I., F. Fr. I.). O slovenskem Stajerju v jožefinski dobi. I (1904) 113-158.
—	Naša Sava, avstrijsko-francoska meja za Napoleonove »Ilirije". I 189-191.
—	K životopisu Ožbalda Gutsmanna. I 194—196.
—	Iz prvih časov romantike. II (1905) 1 — 68.
—	V hiši mecena barona Zoisa. II 82—83.
—	»Malo besediše" (1789). II 83—84.
—	O Kremplju. II 84—85.
—	Štajerski jožefinski katekizem. II 85—86.
—	Iz borbe med »ilirsko" in madžarofilsko stranko leta 1848./49. II 97-136.
—	Dva graška žurnalista 1. 1848. II 156-159.
—	Prešeren in mrtvaški list Andreja Smoleta. II 159—161.
—	Početki štajersko-slovenske književnosti v 18. stoletju. III (1906) 1 — 32.
—	Bibliographica. IV (1907) 172-177.
—	Štefan Kuzmič—Torkoš. IV 177—178.
—	Naši Varaždinci. XIII (1917) 94-98.
—	„Areh" in druga svetniška lastna imena v mariborskem okraju. XIV (1918) 71—76.
—	Poročilo o slovenskih deželah iz 1. 1818. XIV 90—98.
(—) lz kroga Slomškovega prijatelja Marka Glaserja. XIV 98—99.
—	Na trgatvi pri Marku Glaserju pri Sv. Petru poleg Maribora. XIV 99-100.
—	Verski motiv v pripovedki o kralju Matjažu. XIV 102—103.
—	Marko Grošt. XIV 103.
—	Narodopisna izložba in narodopisni muzej v Zagrebu. XIV 128.
—	Ceško-jugoslovanske literarne paralele in odvisnosti. XV (1919) 1—23.
—	Miscellanea. (Zgodovinar Volfgang Lazius. Cojz—Kopitar. Kopitar in češčina. Veit Weber.) XV 127—134.
—	Zlatorog in »jelen z zlatimi rogovi". XV 163—164.
—	Maribor in Ljutomer. XVII (1922) 76-89.
—	Brežice, Solčava. Prispevek k zgodovini naših krajevnih imen. XVIII <1923) 1—16.
—	Narodna straža v Podčetrtku in Brežicah I. 1848. XVIII 43—44.
—	Pravoslavna služba božja v Ptuju 1. 1813. XVIII 44—45.
—	Središki učitelj Matija Karničnik (1813—1851). XVIII 46.
—	Božična praznoverja v Mazurih. XIX (1924) 108—109.
—	(Referati:) Martič Grga, Zapamčenja (1829—1878). II (1905) 178—179.
—	Popovič Pavle, Pripovetka o devojci bez ruku. II 179.
—	Klaic Vjekoslav, Antonii Vramecz, Kronika. Zagreb 1908. VI (1909) 109-110.
—	Rivosecchi Viktor, Kronika senjskega srednjega zavoda. U Senju 1914. XIII (1917) 102—103.
—	Kadlec Karel, Valaši a valašske pravo v zemich slovanskych a uher-skych. XIV (1918) 113-114.
—	„Sirota Jerica". XIV 123-124.
—	„Rad", knj. 214. XIV 124-125.
—	Milčetic, Koleda u južnih Slavena. Zagreb 1917. XV (1919) 145—146.
—	Pata Jožef, Nove prispevki k dejinam stfedobulharskeho jazyka a pisemnictvi. XV 146.
—	Nekolik kapitol z dejin styku česko-bulcharskych. XV 147.
—	Jeka od Osijeka. XV 147-148.
—	Nastavni Vjesnik. XV 148.
—	Narodopisny Vestnik českoslovansky. XV 150—151.
—	Staročeska knihovna. XV 151 —153.
—	Fancev, Počeci kajkavske književnosti i štampanje prvih kajkavskih knjiga. XVII (1922) 111.
—	Markovič Vasilije, Pravoslavno monaštvo i monastiri u srednjeve-kovnoj Srbiji. Sremski Karlovci 1920. XVIII (1923) 59—60.
—	(Predavanje:) 5. junija 1910 v Mariboru o St. Vrazu. VII (1910) 387—389.
J. A. G. gl. Glonar J. A.!
- J. G. gl. G1 a s e r J a n k o !
Kaspret Anton (Kt). Predgovor. 1.(1904) 1—2.
—	O podelitvi deželnega maršalstva na Štajerskem 1. 1560. I 3—21.
—	Pismo generala Gedeona Lavdona h tabora pri Ršavi dne 14. novembra 1. 1789. I 90-91.
—	Zenitni dogovor Ivana Vajkarda Valvazorja z Ano Maksimilo baronico Zečker dne 20. julija 1687. I 186—189.
—	f Dr. Vladimir Levee. I 198—201.
—	Letina — „die landgerichtliche Gebiihr". II (1905) 149-151.
• — O večah. Donesek k uredbi kmetskih in trških sodnih zborov okoli 1. 1500. IV (1907) 214-222.
—	Slovarske drobtinice. (Nabrane iz starih aktov in listin.) IV 222—225; VI (1909) 152—157.
—	Navodilo kranjskima poslancema škofu T. Hrenu in Herbartu Turjaškemu za obči deželni zbor v LintfU 1. 1614. V (1908) lf^-176.
—	Tiranstvo graščaka Frana Taha in njegovega sina Gabriela. Doneski k zgodovini kmetske vojne 1. 1573. VI (1909) 70-108.
—	Oplenitev kunšperških in podsredskih podložnikov 1. 1573. Epizoda iz zgodovine kmetske vojne 1. 1573. VIII (1911) 21—32.
—	Pridvižni zemljevid bovškega glavarstva iz začetka sedemnajstega stoletja. X (1913) 37-40.
—	Juri. Dalmatin kot zagovornik škocjanskega župljana. XI (1914) 18-32.
—	(Referata:) Starzer dr. Albert, Die landesfiirstlichen Lehen in Steiermark von 1421—1546. I (1904) 204.
—	Leveč dr. Vlad., Pettauer Studien lil. III (1906) 92-95. Kelemina Jakob. Nekatere slovenske tujke. XVII (1922) 101-104.
—	Nekaj o Dulebih na Slovenskem. XX (1925) 144-154.
—	O staroslovenskem nosnem vokalu XX 166 — 167.
—	(Referat:) Dr. Prim. Lessiak, Die karntnischen Stationsnamen. Carinthia I 112 1. 1922. XVIII (1923) 107—109.
Kidrič Fr. Paberki o Vrazu. VII (1910) 191-231.
—	Herzog kot srednik med Vrazom in Grunom. VII 320—321.
—	Bibliografija Vrazovih spisov in korespondenc. VII 322 — 384.
—	Oblega Sigeta v sodobnem hrvaškem opisu. IX (1912) 42—97.
—	Pismo grofa Wiadislawa Ostrowskega Korytku. XII (1915) 156—160.
—	Doneski škofa Hrena za zgodovino reformacije na Slovenskem. XIX (1924) 20—24.
—	Nekaj o Ahacelnovih »Pesmih". XIX 39—40.
—	Datum Slomškove »Einleitung zu den slov. Vorlesungen". XIX 40 — 41.
—	Anton Breznik in njegova „Pratika". XIX 112-116.
—	Primož Lavrenčič in njegova cerkvena pesmarica. XX (1925) 80—85. Kociper Janez. (Predavanje:) 1904, 27. novembra v Ljutomeru o
Krucih. I (1904) 217.
Kos Franc. Topografične drobtine. VIII (1911) 77-80; XII (1915) 62—64.
—	K zgodovini trga Žalca. XIV (1918) 57-71.
—	Doneski za krajevne kronike. XV (1919) 85—110; XVI (1920/1) 1-13; 61-78.
Kos Milko. Slovenska osebna imena v »Liber confraternitatum Secco-viensis." X (1913) 8-25.
—	Oglejski patriarhi in slovenske pokrajine do srede 13. stoletja s posebnim ozirom na vlado patriarha Bertolda iz rodovine Andechs. XIII (1917) 1-44.
Košir Pavel. Ljudska medicina na Koroškem. XVII (1922) 20-32; XVIII (1923) 29-32.
Kotnik Fran. Donesek k zgodovini praznoverja med koroškimi Slovenci. III (1906) 65-77.
—	„Nova brambovska pesem" iz 1. 1809. III 86-91.
—	Koroške narodopisne črtice. V (1908) 103-107; IX (1912) 128-133; X (1913) 36-37; XV (1919) 126—127.
—	„Pesme za deželski bran". VIII (1911) 80-86.
—	Dvoje slovenskih fevdnih priseg. X (1913) 26-35.
—	Andrej Schuster — Drabosnjak. X 121-140.
—	O Grundnerju. X 155—156.
—	„Sprotuletna vijolica", marib. dijaški list iz 1. 1846. XV (1919) 114-126.
—	Predigra kostanjske pasionske igre. XVII (1922) 89—96.
—	Prispevki k slovenski bibliografiji XVIII (1923) 51-54; XIX 110—111.
—	Slovenska legenda o sv. Ožbaldu. XIX (1924) 9-20.
—	Pasionska igra iz Železne Kaple. XIX 101 —108.
—	(Referati:) Hiibsch Artur, Stoječi brojevi u njemačkoj narodnoj pjesmi od XIII.—XIX. vijeka. Zagreb 1906. IV (1907) 185—186.
—	Ortner Max Dr., Register der geschichtlichen Aufsatze der Carinthia 1811-1910. IX (1912) 141-142.
—	Strastil v. Strassenheim Theod. Dr., Bibliographie der im Herzog-_ turne Karnten bis 1910 erschienenen Druckschriften. X (1913)50—52.
—	Slebinger Janko dr., .Slovenska bibliografija za 1907—1912. XI (1914) 84-85.
—. Wutte Martin Dr., Prophetische Andeutungen aus Karnten. XI 85—86.
—	Gaspari—Košir, Sijaj, sijaj, solnčece! Ljubljana 1923. XX (1925) 103-105.
Kovačič Fran (F. K.). V spomin Mateju Slekovcu I (1904) 52—69.
—	Na Prekmurskem najden rimski denar. I 91—93.
—	Izkopavanja na Slov. Štajerskem 1. 1903. I 93-96.
—	Polstoletni jubilej češke arheologije. I 96—97.
—	Pismo Penczelovo Središčanom 1. 1848. I 191-194.
—	Rimske najdbe pri Zrečah I 196—197.
—	Prazgodovinske izkopine pri Sv. Juriju ob južni železnici II (1905) (69-72.
—	Marijina cerkev na „Lebarju" pri Mariboru. II 76—78.
—	Studeniški požar L 1788. II 78—82.
—	Spodnjepolskavski urbar iz leta 1504. II 137-148.
—	„Muže" in „mužanje". Ill (1906) 33—40.
—	t Luka Zima. III 91.
—	Bolgari na Slovenskem 1. 827. IV (1907) 71—84.
—	Ostanki rimske vile pri Središču. IV 229—233.
—	Slovaški narodni muzej (v Turčanskem Sv. Martinu). IV 233—236.
—	Petovij v zgodovini Južne Štajerske. V (1908) 1—22.
—	Dvoje kajkavsko-slovenskih spomenikov iz središkega arhiva. V 107—108.
—	Izkopavanje v Središču. V 176- 185.
—	Iz prazgodovine središkega trga. VI (1909) 140—152.
—	Donesek k čarovniškim procesom. VI 169—170.
—	Vitezi Pesničarji. IX (1912) 1—41.
—	Vodole. X (1913) 40-41; 156.
—	Naraplje. X 41-42.
—	Šoštanj. X 43-47.
—	Gospodarska zgodovina dominikanskega samostana v Ptuju. X 59—120.
—	Limbuš pri Mariboru, XI (1914) 80-82.
—	Cerkev sv. Jožefa pri Mariboru. XI 170—171.
—	t Tade Smičiklas. XI 171 - 172.
—	Posestvo „Cezt" v listini 1. 1141. in njega lastniki XII (1915) 12 — 39.
—	Bosna v prazgodovinski dobi. XII 65—69.
—	Sv. Areh na Pohorju. XIII (1917) 45-94.
—	Vrazovo pismo Matjašiču 1. 1838. XIII 98—100.
—	Rastislavova in Svatoplukova prestolnica. XIII 105—106.
—	Petdesetletnica Jugoslavenske akademije v Zagrebu XIII 106—107.
—	t Dr. Jos. plem. Zahn. XIII 107.
—	f Jireček dr. Jos. Konstantin. XIV (1918) 126—127.	^
—	Praznoverne.navade ob suši. XIV 127—128.
—	Doneski k starejši zgodovini Murskega polja. XV (1919) 23—85.
—	Stoletnica rojstva Ignacija Orožna. XV 157—158.
—	Osemdesetletnica Vatroslava Jagica. XV 158—159.
—	Mariborsko vprašanje! XVI (1920/1) 14—27.
—	Nekaj krajevnih imen ob narodni meji na Štajerskem. XVI 44—49. (—) Nekrologi: Dr. Avguštin Stegenšek, Henrik Schreiner. XVI 59—60.
—	K cerkveni zgodovini na Sp. Štajerskem v 17. stoletju. (Iz bivšega patriarhalnega arhiva v Vidmu na Laškem.) XVl 105—117.
—	t Anton Kaspret. XVI 128—135.
—	Slomšek o pouku slovenskega jezika pred sto leti. XVII (1922) 1—14. Prim. XIX (1924) 40—41 !
—	Stara narodna noša okoli Ljutomera. XVII 36—39.
—	Kapela sv. Rozalije na Hajdini. XVII 40.
—: Historični portreti na oltarni podobi župne cerkve na Črni ali Ptujski gori. Po zapiskih f dr. A. Stegenšeka objavil. XVII 57—76.
—	Problemi ob zori naše zgodovine. XVIII (1923) 78 -100.
—	Slovenska protestantska knjiga v Rusiji. XVIII 106—107.
—	V obrambo in odgovor „Casu". XVIII 111—112.
—	Mariborska umetniška obrt v Varaždinu. XIX (1924) 36—38. (-) Dr. Fran Kos. (Nekrolog). XIX 126.
—	Krajevna imena v Ljutomerski okolici, Slamnjak, Kresovčak. XX (1925) 85-87.
(-) f Dr. Pavel Turner, nekrolog. XX 106-107.
—	Starokrščanski spomenik v Št. Pavlu ob Voljski. XX 167.
—	f Dr. Anton Medved, nekrolog. XX 168—171.
—	(Referati:) Goldmann Dr. E., Die Einfiihrung der deutschen Her-zogsgeschlechter Karntens in den slovenischen Stammesverband. Breslau 1903.
I	(1904) 98-100.
—	Tkalčič Iv., Slavensko bogoslužje u Hrvatskoj. Zagreb 1904. I 205.
—	Tkalčič L, Povjestni spomenici slob. i kr. grada Zagreba. Zv. IX. I 206. (—) Gudel Vladimir, Njemački utjecaji u hrvatskoj preporodnoj lirici.
Zagreb 1903. I 207.
(—) Scholz A., Matica plemstva županije požeške, srijemske i virovitičke 1745-1902. Zagreb 1903. I 207.
(—) Kraljevi hrvatske krvi. I 207.
—	Segher M., Hrvatski narodni vladari. I 207—208.
(—) Horvat R., Borba Hrvata s Turcima za Petrinju. I 208.
—	Murko M. Dr., Die slawische Liturgie an der Adria. Wien 1905. II (1905) 88-92.
— Stegenšek A., Cerkveni spomeniki lavantinske škofije I. Dekanija gornjegrajska. Maribor 1905. II 92 - 95.
—	Šurmin Gj., Hrvatski preporod 1790-1836. Zagreb 1904. II 96.
—	Ilešic dr. Fr., O izvoru Vrazova „Babjega klanca". Zagreb 1904^
II	178.
—	Ilešic dr. Fr., Hrvatski utjecaji u starim istočno - štajerskim teksto-vima. „Rad" knj. 162. II 178.
—	Pfikryl Fr. dr., Ss. Cyrill a Method v upominkach pamatek starožit-nych na Moravč. III (1906) 105—107.
—	Mehmed Dželaluddin Kurt, Hrvatske narodne ženske pjesme (muslimanske). III 110.
—	Ilešic dr. Fr., Sitni priloži. IV (1907) 188.
—	Šmid Walter dr., Deželni muzej Rudolfinum v Ljubljani. IV 236.
—	Snopek.Fr., Studie Cyrillomethodejske. Brno 1906. IV 236-238.
—	Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev II. IV 238.
—	Jahrbuch fur Altertumskunde. Herausgegeben von der k. k. Zentral-Kommission fur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale Wien. V (1908) 199-200.
—	Dopsch Alfons, Die altere Sozial- und Wirtschaftsverfassung der Alpenslaven, Weimar 1909. VII (1910) 132—138.
—	Dopsch Alfons, Die landesfiirstlichen Gesamturbare der Steiermark aus Jem Mittelalter. Wien-Leipzig 1910. VIII (1911) 98-105.
—• Zgodovina slovenskega naroda. Spisal dr. Josip Gruden. II. del. Pozni srednji vek. IX (1912) 140-141; X (1913) 157—159; XII (1915) 70—73.
—	Stegenšek Avg. dr., Zgodovina pobožnosti sv. križevega pota. X
(1913)	49-50.
—	Ljubitelj krščanske umetnosti. Izdaja Spomeniški svet Lavantinske škofije v Mariboru. Urejuje dr. Avguštin Stegenšek. I. letnik, 1 zvezek. XI
(1914)	87.
—	Anton M.ell und Hans Pirchegger, Steirische Gerichtsbeschreibun-gen. Als Quellen zum Historischen Atlas der osterr. Alpenlander. Graz 1914. XI 173-174.
—	Die Eremiten in Steiermark von Msgr dr. Fr. Freih. v. Oer, Dom-dechant. Graz 1917 XIII (1917) 103 104.
—	Veliki kalendar Najsvetejšega Srca Jezušovoga. III. Leto 1917. XIII 104-105.
—	Tomek dr. Ernst, Geschichte der Diozese Seckau. I. Bd. Graz und Wien 1917. XIV (1918) 104-113.
—	Schmid dr. Walter, Flavia Solva. 2. Aufl. Graz 1917. XIV 114-115.
—	Rosenberg Dr. Artur, Beitrage zur Geschichte der Juden in Steiermark. Wien & Leipzig. 1914. XIV 115-119.
(-) Carinthia. Letnik 107 za 1. 1917. XIV 119—121. (—) Carniola 1. VIII 1(1917) zv. 1.—4, XIV 121.
—	Zeitschrift des Historischen Vereines fiir Steiermark. L. XV za 1917.
XIV	121-122.
—	Narodopisny Vestnik českoslovansky. L. XII. 1917. XIV 122-123.
—	Monumenta spectantia historiam Slavorum meridionalium. XIV 124; Vol. XXXX-XLII. XV (1919) 148-150.
—	Kreser dr. Milan, Gustoca žiteljstva kraljevine Hrvatske i Slavonije.
XV	138-142.
—	Diplomatički Zbornik. (Codex Diplomaticus) zv. XIV. XV 148.
—	Cvijič Jovan, La Peninsule Balcanique. Geographie humaine. Paris 1918. XVI (1920/1) 50-53.
—	Vengust J., Seznamek prekmurskih občin (krajev) z označbo pošte in z zemljevidom. Radgona 1919. XVI 53-54.
—	Popovic dr. Vasilj, Istorija Jugoslovena. 1. sv. Sarajevo 1920. XVI 123 - 124.
—	Slavic dr. M., Prekmurje. Ljubljana 1921. XVII (1922) 40 - 42.
—	Luschin—Ebengreuth dr. Arnold, Die ZerreiSung der Steiermark. 2wei Denkschriften. Graz 1921. XVII 43-47. .
—	Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku. Izdaje Msg. Fran Bulic. Za godinu 1917 do 1919. XVII 49- 52.
—	Priloži za književnost, jezik, istoriju i folklor. Knj. I. sv. 1. XVII 52.
—	Jelenic fra Julijan, Povijest Hristove Crkve. Zagreb 1921. XVII 105—106.
—	Pirchegger Hans, Geschichte der Steiermark. I. Bd. Gotha 1920. XVII 109—110.
—	Zbornik za umetnostno zgodovino. Urejuje dr. Izidor Cankar. L. I. Št. 1—2. XVII 110-111.
—	Glasnik Geografskog društva. Sv. 5. Beograd. XVII 111.
—	Zeiller Iacques, Les Origines chretiennes dans les provinces danu-biennes de 1' Empire Romain. Paris 1918. XVIII (1923) 56-59.
—	Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani. I.
XIX	(1924) 118-121.
—	Stele Franc, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. XX (1925) 97-99,
—	Mal Josip, Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih.
XX	97—99.
—	Buličev Zbornik. XX 99-100.
—	(Društvena predavanja.) 1.1904, novembra 27. v Ljutomeru: O političnem razmerju med Notranje-avstrijskim oziroma Štajersko in Madžarskim v 16. in 17, stoletju. I (1904) 216-217.
2.	1906, decembra 15. v Središču: O središki zgodovini. IV (1907) 191.
3.	1907, novembra 24. v Ptuju: O zgodovinski važnosti Ptuja. IV 240—241.
4.	1907, decembra 15. v Središču: O srediških izkopinah. IV 241.
5.	1908, marca 15. v Zerkovcah: O zgodovini i. t. d. Zerkovc. V (1908) 118—120.
6.	1910, decembra 18. v Ormožu: O zgodovini Ormoža. VIII (1911) 107—115.
7.	1911, decembra 3. v Slov. Bistrici: O zgodovini Slov. Bistrice. IX (1912) 145—156.
8.	1913, novembra 9. v Dramljah: O stoletnici svetovne bitke pri Lipskem. X (1913) 160—162.
9.	1913, decembra 28. v Št. Ilju v Slov. gor.: O zgodovini Sv. Ilja in okolice. X 162—165.
10.	1914, marca 19. v Slov. Gradcu: O petstoletnici zadnjega ustoli-čenja na Gosposvetskem polju. XI (1914) 89—90.
11.	1917, marca 11. v Studenicah: O početku studeniškega samostana in o kulturnopolitičnih razmerah na Sp. Štajerskem v 13. stoletju. XIII (1917)108.
12.	1917, maja 5. v Studenicah: Nadaljevanje zgodovine samostana in okolice studeniške od 14. stoletja do razpustitve samostana in ustanovitve lastne župnije. XIII 108.
13.	1917, novembra 11. v Mariboru ob stoletnici Trstenjakovi: O Davorinu Trstenjaku. XIV (1918) 130.
14.	1922, novembra 17. v Mariboru: O pohorskih historičnih spomenikih. XVIII (1923) 60.
Kovačič Makso. Epska narodna pesem o Pegamu in Lambergarju in drugo. XVI (1920/1) 41—44.
Kuhar Števan. Narodno blago vogrskij Slovencov. VII (1910) 107—128; VIII (1911) 47-76. Isto kot priloga k 1. X (1913) in XI (1914) str. 37. (S Strekljevimi pripombami.)
L. P. gl. Pintar Luka!
Lj. H. gl. H a u p t m a n n L j u d m i 1!
Ljubša Matija. Zemljepisni razvoj sedanjih lavantinskih župnij na levem bregu Drave do Jožefa II. XIX (1924) 49-80.
—	Zemljepisni razvoj župnij v pražupnijah Ptuj, Velika Nedelja in Radgona. XX (1925) 1-20.
—	Preureditev župnijskih mej in ustanovitev novih župnij na levem bregu Drave ob času Jožefa II. XX 21—52.
—	Razvoj lavantinskih župnij na levem bregu Drave od Jožefa II. do danes. XX 120-144.
—	(Referati:) Pogatschnigg dr. Valentin, Inga-Nigo. (Grazer Volks-blatt 1903 št. 468, 470, 474.) I (1904) 97—98.
—	Dr. Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. I. knjiga (501-800). V Ljubljani 1902. I 100-101. (Prim. I 204!) III. knjiga (1001—1100). V Ljubljani 1911. IX (1912) 142—144. IV. knjiga (1101—1200). V Ljubljani 1920. XVI, (1920/1) 121-123.
—	Zahn J. v., Urkundenbuch des Herzogtums Steiermark. III. Band. 1246—1260. Graz 1903. I 201-204.
—	Die Literatur der Steiermark in Bezug auf Geschichte, Landes- und Volkskunde. Von dr. Anton Schlossar.,2. Aufl. Graz 1914. XI (1914) 82-84.
—	Kovačič prof. Fr., Nadžupnija Sv. Križa pri Rogaški Slatini. Zgodovinski podatki. Ljubljana 1914. XI 174—175.
—	Zeitschrift des Historischen Vereines fiir Steiermark. 17. letnik. Graz 1919. XVII (1922) 47-49. L. 19. in 20. XIX (1924) 124; XX (1925) 176—178.
—	Blatter fiir Heimatkunde III. XX 178.
Lukman Fr. Grad Ojstrica in gora Krvavica. XVIII (1923) 102—103.
Majcen Gabrijel (G. M.). Kamenita izbokla podoba zmaja v zidu cmure-škega gradu. H (1905) 152—154.
—	Donesek k uskoškim naselbinam v Skokah na Dravskem polju. II 161—174.
—	Kmetski koledar za 1. 1690. (Neuer Bauernkalender fiir das Gemein-jahr 1690.) VI (1909) 165-169.
—	(Referata:) Beg Ante, Slovensko - nemška meja na Štajerskem. Ljubljana 1905. IV (1907) 187.
—	Trstenjak Anton, Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem. IV* 187—188.
—	(Društvena predavanja:) 1904, maja 5. v Mariboru: O prihodu Slovencev v sedanje dežele. I (1904) 212—213.
1904,	julija 10. v Skokah. Zgodovina o Skokah. I 213.
1905,	v Mariboru. O petdesetletnici Slovenske slovnice Antona Jane-žiča. I 217-219.
1908,	maja 3. v Jarenini: O zgodovini Jarenine. V (1908) 120—121.
1909,	julija 18. v Mariji Snežni: O lokalni zgodovini Velke in župnije Marija Snežna. VI (1909) 188-189.
Malgaj Fr. Svetina nad Celjem in njena okolica. XV (1919) 159 — 163.
Medved Anton. (Društvena predavanja:) 1908, maja 24. v Slov. Gradcu: O zgodovini Slov. Gradca. V (1908) 121—123.
1908, oktobra 18. v Brežicah: O zgodovini mesta Brežice in okolice. V 200-203.
1912, decembra 29. v Mariboru: O Slomšeku v zgodovini štajerskih Slovencev. X (1913) 54-55.
1914, aprila 19. v Mariboru: Slavnostni govor ob petstoletnici usto-ličenja koroških vojvod. XI 91—92.
Milekič J. Srbska historiografska djela dra Alekse Ivica. XV (1919)' 142—144.
Mohorič Fran. Dr. I. Radoslav Razlag. Njegovo delovanje na polju slovenske književnosti in prosvete. XIV (1918) 1—56.
—	Prekmurje in Medjimurje. (Z dostavki uredništva.) XVI (1920/1)/ 28-40.
—	Pesniki in posluh. XX (1925) 163-166.
Murko Matija. Vrazove za tisk pripravljene slovenske pesmi. VII (1910) 271—286.
—	Stanko Vraz v Solčavi. VII 318-320.
—	Karel Štrekelj (nekrolog). IX (1912) 160.
—	(Referati:) Frjanovo, narodni običaj na Murskom polju. Zabilježio Vid Habjanic v IX. knj. »Zbornika za narodni život i običaje" Jugosl. akademije. I (1904) 208—210.	'	• ...
—	Niederle Lubor, Slovanske starožitnosti I-II. III (1906) 214- 224.
—	Jireček Constantin, Geschichte der Serben I. Gotha 1911. VIII (1911) 94-98.
—	Jireček Konstantin, Kultura starosrbske države. XII (1915) 123—153. Nachtigall Rajko. Freisingensia I., II. XII (1915) 1—12, 77-122. Dodatek k II. 155-156.
Omersa Nikolaj. Zagovorna knjiga A. Petriča. XVII (1922) 96—100.
—	A. T. Linhart in slovenska narodna pesem. XVIII (1923) 47—51. P. St. gl. Strmšek Pavel!
Pintar Luka (L. P.) Vuizilinesteti. IX (1912) 116-122.
—	Primet. IX 123-127.
Pire Matija. (ReferatDr. Mal, Grb in barve dežele Kranjske. (»Čas" 1913.) X (1913) 159.
—	(Društveno predavanje:) 1914, aprila 16. v Mariboru: O ustoličenju koroških vojvod. XI (1914) 91.
Pivec Melita. Latinska jeremiada iz ilirske dobe. XX (1925) 96—97.
—	(Referat:) Nekaj slovstva o zadrugi. XIX (1924) 124—125. Pivko Ljudevit. Sosečka. VIII (1911) 11—20.
—	Pustna kobila. X (1913) 151-155.
—	Ali je bil Samo slovenski vladar? XI (1914) 155-156.
—	(Referat:) Hartinger Josip, Hrvatsko - slovenska seljačka buna. Osijek 1911. XI 175-176.
Podkrajšek Fr. (Referat:) Pokopališča pri cerkvah lavantinske škofije. Rešitev pastoralnega vprašanja za 1. 1912. Ponatis 1916. Maribor. XV (1919) 134—138.
Pollak Fr. Prazgodovinske najdbe v ptujski okolici. IV (1907) 226-229. Preglej Viktor. Dve slovenski prisegi iz 1. 1715. II (1905) 82. Premrou Miroslav. Nekaj dokumentov o glagolici na Slovenskem. XVIII •(1923) 16 -29; 65—70; 112.
—	Pismo Mihaela Volida 1630. XIX (1924) 116-118.
Prijatelj Ivan. Vrazova popotovanja po Slovenskem. VII (1910) 145 — 190.
—	Nekaj Vrazovih slovenskih dopisnikov. VII 287—307. ■
Prijatelj Karol. (Referata:) Dimnik Slavko, Ročni zemljevid Mariborskega okrožja. XX (1925) 105—106.
—	Kranjec Silvo, Pregled zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ljubljana 1925. XX 176.
Ramovš Fran. Slovarski doneski iz Trubarjevih del. X (1913) 144-151. Saria Balduin. Donesek k zgodovini turških in ogrskih napadov. XVII <1922) 39-40.
—	Zemljevid arheoloških najdišč v ^Sloveniji. XX (1925) 72 — 80.
—	Rimski grobovi v Orešju pri Ptuju. XX 95.
—	Poziv za zbiranje poročil o najdenih starinah. XX 112.
—	(Referati:) Egger Rudolf, Fiihrer durch die Antikensammlung des Landesmuseums in Klagenfurt. Wien 1921. XVII 106—108.
—	Jireček Konstantin — Radonič Jovan, Istorija Srba. 4. zv. Beograd 1922, 1923. XVIII (1923) 110-111.
—	Strauss Konrad, Studien zur mittelalterlichen Keramik. XIX (1924) . 43-45.
—	Albert Chr., Beitrag zur Kenntnis der slawischen Keramik. XIX
45—46.
—	Schober Am., Die romischen Grabsteine von Noricum und Panno-nien. XIX 122—124.
—	Egger R., Teurnia, Die romischen und friihchristlichen Altertiimer Oberkarntens. XX 100.
Skrabar Viktor. Ruški mitrej. XVII (1922) 15—20.
—	Ferdinand Raisp (1818-1898). XIX (1924) 1-8.
t Slekovec Matej. Grad in graščina ljutomerska. I (1904) 159 — 184.
—	Oskrbniki ljutomerske graščine. II (1905) 73 - 75.
Stegenšek Avguštin. (A. S.) Prerisek na steklu iz Diirerjevega „ Marijinega življenja" I (1904) 93.
—	Narodopisna črtica k zgodovini praznoverja. II (1905) 86—87.
—	O razvoju župnijskih mej in o deželskosodni razdelitvi v konjiški dekaniji. IV (1907) 193-213.
—	O Veliki Nedelji in podobnih krajevnih imenih. V (1908) 23—37.
—	Nagrobni verzi v konjiški dekaniji. V 185 — 194.
—	O gotskih freskah pri Sv. Mohorju na Kozjaku. VI (1909) 129-139..
—	O starinskih najdbah v Razborju nad Loko. VI 163—165.
—	O najstarejši zgodovini gornjegrajskega okraja. VII (1910) 1 — 33.
—	Kje je bila Kurta? VII 128—131.
—	O početkih Jurkloštrske kartuzije. VIII (1911) 1 — 10.
—	Zanimive freske. VIII 91.
—	Nov vir za zgodovino skakačev. IX (1912) 134 — 139.
—	Julijan Valens, ptujski protiškof. X (1913) 1—7.
—	Sv. Peter na Kronski gori 1. 1778. X 47—48.
—	Šmiklavž na Plešivcu. X 48-49.
—	Iz polja baročne ikonografije. XV (1919) 111—113.
—	Gotske freske v cerkvi sv. Duha v Slov. gradcu. XV 113—114.
—	Historični portreti na oltarni podobi župne cerkve na Črni ali Ptujski gori. Po zapiskih t dr. A. Stegenšeka objavil dr. Fr. Kovačič. XVII (1922) 57—76.
—	(Referati:) Kapper Dr. A., Das Archiv der k. k. steiermarkischen Statthalterei. Graz 1906. III (1906) 107-108.
—	Strzygowski Josef, Die Miniaturen des serbischen Psalters in der !k. Hof- und Staatsbibliothek in Munchen. Wien 1906. Ill 108-110.
—	Murko M., Zur Geschichte des volkstiimlichen Hauses bei den Siid-:slawen. Separatabdruck. Wien 1906. IV (1907) 178—180.
—	Wilpert Josef, Malby v dfevni basilice svateho Klimenta. Kromefiž 1906. IV 186-187.
—	Gruden dr. Jos., Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije. V (1908) 109—113.
—	Gubo Andreas, Geschichte der Stadt Cilli von Ursprung bis auf ■die Gegenwart. Graz 1909. VI (1909) 179-182.
—	Zagovor (proti recenziji g. I. A. Glonarja). VI 183—188.
—	Ljubša Mat., Die Christianisierung der heutigen Diozese Seckau. "Graz und Wien 1911. VIII (1911) 93-94.
—	B'lgarski hudožestveni starini. X (1913) 53.
—	Die Stadtpfarrkirche zum Heiligen Blut in Graz von ihrem Entstehen bis zur Gegenwart. Graz 1916. XII (1915) 153-154.
—	Gruden, Zgodovina slov. naroda. 6. zv. XIII (1917) 100—102.
—	Reischl Friedrich, Erloschene Kloster in Oesterreich. Wien 1918. XV (1919) .151.
(Društveno predavanje:) 1908, 26. januarja v Konjicah: O ,gra-.dovih v konjiški dekaniji. V (1908) 118.
Steklasa Ivan. O mejah Savinjske marke. X (1913) 140—144.
Strmšek P. (Dr. P. St., P. St.) O kmečkih vstajah v Studenicah. XIV <1918) 100—102.
—	Iz korespondence prof. Dr. K. Štreklja. XVIII (1923) 100—102.
—	Levstikov opomin k veselju. XVIII 103—105.
—	Topuz in buzdovan. XIX (1924) 25-28.
—	Iz korespondence Jagic—Štrekelj. XIX 28—36.
—	Župnik Jožef Lipoid. XIX 111—112.
—	Narodne pesmi „Pegam in Lambergar" in „Lepa Vida". XX (1925) "90—93.
—	(Referata:) Ljetopis Jugosl. akad. zv. 31. II.: Ilešičevi članki. XIV 125. '
—	Erjavec Fr., Slovenci. V Ljubljani 1923. XVIII 109—110.-
Šašel Josip. Spomin na Virunum. XVI (1920/1) 40-41.
—	Koroške narodopisne črtice. XVI 117—118.
Štrakl Matej. Kdaj so izišle Glaserjeve „Zlate bukvice" ? XIX (1924) 38-39.
Štrekelj Karol. Slovensko cesarsko odločilo iz 1. 1675. 1 (1904) 22-51. Dodatek I 110-112.
—	Prispevki k poznavanju slovenskih krajevnih imen po nemškem Štajerju. I 70—89.
—	Dvoje glagoliških zapisov na obhodnem listu kranjskem iz 1. 1556. II (1905) 154-156.
—	Razlaga nekterih krajevnih imen po slovenskem Štajerju. III (1906) 41-64.
—	Nekaj prispevkov k slovenski biblijografiji. III 78—86.
—	Prvo Hankovo pismo Levstiku. IV (1907) 171—172.
—	Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. V (1908) 38-103; VI (1909) 1—69.
—	Popravki in dostavki k prejšnjemu s kazalom. VI 115—128.
—	Drobnosti o Vrazovem delovanju. VII (1910) 307—318.
—	(Referata:) Francev V. A., Materialy dlja istorii slavjanskoj filo-logii. Varšava 1905. III 95-99.
—	Šašelj Ivan, Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. III 99—105. Prim. Kiihar Števan!
Štrekljeva Milica. Grad Ojstrica v Savinjski dolini. XIV (1918) 76—90. Tominšek Josip. (Referati:) Dr. Oton Zimmermann, »Jezikovno ozemlje Srbov (Sorbov) na Saksonskem." (Das wendische Sprachgebiet im Konigreiche Sachsen. Petermanns Mitteilungen, 65. letnik 1919, zvezek za januar in februar, str. 7-11.) XVI (1920/1) 49-50.
—	»Slovenske gorice" (Die Windischen Biihel, von Johann Soleh. Mitteil. der Geogr. Gesellschaft in Wien, Bd. 62, 1919, Nr. 5, str. 220-226. Nr. 6, str. 141-276.) XVI 54-58.
—	Gjorgjevič Tihomir R., Naš narodni život. XX (1925) 100—103. Trstenjak Alojzij. Ivanjski kres v ormoški okolici VI (1909) 157 —163.
Dostavek VI 188.
—	Prepodajna listina iz 1. 1819. VIII (1911) 87-90.
—	Slovenski robotni patent cesarice Marije Terezije z dne 5. grudna 1778 za Štajersko. IX (1912) 133—134.
—	Slovenska protestantska knjiga — oznanjevalka protestantizma v Rusiji. XVI (1920/1) 118-121. Prim. XVIII (1923) 106!
Turk Alojzij. Dr. R. Razlag Dragotinu Rudežu. XX (1925) 88-90.
—	Nekaj o Levstiku kot kandidatu teologije. XX 94.
Verstovšek Karol. (Referat:) Max Doblinger, Hieronymus Megisers Leben und Werke. (MIČG. Bd. 26, Hft 3.) II (1905) 176-177.
(Društvena predavanja:) 1905, septembra 23. v Mariboru: O «dr. Matiji Prelogu. II 182-183.
1905,	oktobra 22. v Celju: O celjskih grofih. II 183—184.
1906,	novembra 25. v Mariboru: O zgodovini in razvoju slovenskega iivlja v Mariboru od najstarejših časov do današnje dobe v splošno prosvetnem, v političnem, društvenem in literarnem oziru. IV (1907) 189.
Vrhovnik Ivan. Nekaj o slov. pridigah v Slovenjgradcu. XVII (1922) 33—35.
Vošnjak Bogomil. (Predavanje:) 1909, novembra 28. v Mariboru: O francoski gospodarski politiki v Iliriji. VI (1909) 190 -191.
Zmazek Fran. Kje so bile izkopane „negovske čelade"? 1(1904) 185—186. Žigon Avgust. Letnica 1833 v Prešernovih Poezijah. III (1906) 1J 3—213. — Donesek o razmerju med Janežičem in Levstikom. IV (1907) 85 — 171.
Stvarno kazalo.
Sestavila Janko G1 a s e r (književna zgodovina, jezikoslovje, narodopis) in Kari Prijatelj (zgodovina, zemljepis).
Abecednik. Ilešič, III, 28 (A. nekoliko po letu 1777.). Abensbergi. Stegenšek - Kovačič, XVII, 63 (historični portreti). Abramič dr. Skrabar, XVII, 15 (ruški mitrej). — Kovačič, XVII, 49. Admont. Štrekelj, I, 71 (etimologija imena). — Kovačič, XIV, 111, — Ljubša, XIX, 51 (bened. samostan); XX, 7.
Ahacel Matija. Kotnik, XI, 86 (član celovške akademije). — Kidrič, Nekaj o Ahacelnovih »Pesmih«. XIX, 39. — Druzovič, XIX, 86. Ajdovščina. Gjorgjevič XVI, 98 (potopis iz 1. 1715.). Akademija celovška. Kotnik, XI, 85. Alačevič Jos. Kovačič, XVII, 50.
Alapiči. (Allapi), Slekovec, I, 164 (lastniki ljutomer. gradu). — Kidrič, IX, 52.
Albrecht Chr. Saria, XIX, 45 (slovanska keramika). Alexieff - Wlad. Pivec, XIX, 125 (o zadrugi). Alič Jurij. Kotnik, XIX, 111. Andechsi. Kos M., XIII, 1 (oglej patr. Bertold). Andraž Sv. v Slov. gor. Ljubša, XX, 31 (število družin in duš v župniji iz 1. 1782.); XX, 130 (razvoj župnije). Andreaš Miha. Kotnik, X, 130. Andrenci. Kovačič, XV, 43 (Andresdorf, urbarij). Andritz. Štrekelj, I, 79 (etimologija imena).
Anton Sv. v Slov. gor. Ljubša, XX, 10 (razvoj župnije); XX, 137 (isto).
Apače. Kos Fr., VIII, 79 (Appetstal). — Kovačič, X, 72 (domin, samostan v Ptuju); XV, 80 (ime); XVII, 47. — Ljubša, XX, 7 (razvoj župnije); XX, 135 (isto).
Apačji vrh. Kovačič, XVI, 44 (Absberg). Aparnik Ant. Podkrajšek, XV, 135. Apih Jos. Kovačič, XIV, 116.
Archiv fiir die Landesgeschichte des Herzogt. Krain. Glonar, XII, 56.
Archiv fUr slavische Philologie. Dr. P. St., XIX, 33 (spor med U*aszy-nom in Briicknerjem), 35 (Štrekljevi nasveti).
Areh Sv. Kovačič, XIII, 45 (Sv. Areh na Pohorju). — Ilešlč, XIV, 71 (»Areh« in druga svetniška imena).
Arijanizem. Kovačič, XVIII, 57 (v podonavskih pokrajinah).
Arlica. Štrekelj, III, 42 (etim. imena).
Aškerc Anton. Glonar, VII, 34 (revija ocen A. Zlatoroga glede njegove pristnosti in narodnosti). — Mohorič, XX, 163 (A. — pevec).
Atllov grad. Kovačič, XV, 81 (pri Kapeli).
Attemsl. Medved, V, 201 (zgod. Brežic). — Kovačič, IX, 151 (zgod. Slov. Bistrice); XIII, 46 (vizitac. zapisnik o cerkvah sv. Tomaža in Primoža na Pohorju).
Auerbach B. Kovačič, XVI, 18 (mariborsko vprašanje).
Aussee. Štrekelj, I, 83 (etim. imena).
Auztrod. Kovačič, XV, 57 (urbarij).
Babenberžani. Kovačič, VIII, 98 si. (babenb. urbarji); IX, 147 (zgod. SL Bistr.); X, 70 (urbarji); XIV, 116 (judovske pravice); XV, 71 si. (Ljutomer).
Babina. Kos Fr., VIII, 79 (Babin, last šentpav. samost.).
Babindorf. Kovačič, XIV, 112 (alod Heme Trebenjske).
Babinci. Kovačič, XV, 48 (villa Wackendorf, urbar.).
Babna gora. Kovačič, XII, 15 (Wibestein — Cezt).
Babni breg. Kovačič, XVI, 45. (Bubenberg).	1
Babnlk Janko. Dolenc, XI, 65.
Balkanski polotok. Kovačič, XVI, 50 (poročilo o Cvijičevem: La peninsule Balcanique).
Bamberg. Kovačič, XIII, 70 (B.-Babna gora).
Bamberški škofje (škofija). Kos M., XIII, 12 (oglej. patr.). — Kovačič, XIII, 67 (Sv. Areh); XVII, 43 (kolonizacija slov. pokrajin); XVIII, 92 (isto).
Banovci. Kovačič, XV, 81.
Baravalle Rob. Ljubša, XX, 178 (die geistl. Spiele zu Maria-Rast).
Barbara Sv. v Halozah. Kovačič, XVI, 116 (cerkev).
Barlslovci. Štrekelj, III, 43 (etimol. imena).
Baumbach Rudolf. Glonar, VII, 35, 37, 38 (Zlatorog).
Baumgarten E. Kovačič, XIV, 116 (zgod. štaj. judov).
Baumkircher Andrej. Kovačič, IX, 22 (Pesničarji); IX, 150 (zgod. SI. Bistr.).
Beg Ante. G. M.(ajcen), IV, 187 (poročilo o Begovi: Slovensko-nemški meji na Štajerskem).
Belovar. Gjorgjevič, XVI, 92.
Benedikt Sv. v Slov. gor. Ljubša, XX, 8 (razvoj župnije); XX,
136 (isto).
Benečani. Stegenšek - Kovačič, XVII, 62 (historični portreti). — Premrou, XVIII, 16 (glagolica).
Beograd Stolni. Gjorgjevič, XVI, 86 (potopis iz 1. 1715.).
Beran Emerik. Druzovič, XX, 59, 70.
Bibliografija. Štrekelj, I, 28 (Enu Mala Besedishe); Nekaj prispevkov k slov. bibliogr. III, 78. — Kovačič, I, 62 (bibl. Slekovčevih spisov); XX, 170 (važnejši Medvedovi spisi). — Ilešič, III, 32 (tri knjige ok. 1.1777.); Bibliografica. IV, 172. — Grafenauer, IV, 2 (Duh. bramba), 29 (Kolomo-nov žegen). — Zigon, IV, 85 (bibl. Janežičevih pisem). — Kidrič, Bibl. Vrazovih spisov in korespondenc. VII, 322; XIX, 112 (Breznikova »Pra-tika«). — Kotnik, Prispevki k slov. bibliogr. XVIII, 51; XIX, 110. — Gla-ser, »Kratko popifanje shivlenja Iv. Alfonsa Marije od Liguori«. XVIII, 106; XX, 94 (Slomškov »Življenja srečen pot«); XX, 154 (Verdinek: Vsakdanji kruh). — Štrakl, Kedaj so izšle Glaserjeve »Zlate bukvice«? XIX, 38. — Gl. tudi: Strastil v. Strassenheim, Šlebinger!
Bihač. Gjorgjevič, XVI, 93 (potopis iz 1. 1715.).
Bistrica SI. Kovačič, IX, 145 (zgodovina Slov. B.). — Gjorgjevič, XVI, 100 (potopis iz 1. 1715.).
Bizeljsko. Kos Fr., XVI, 68 (posestva Kunšpreških gospodov).
Blago narodno. Gl.: Narodno blago v prozi!
Bfaznik Jožef/Prijatelj, VII, 296, 297, 305.
Bled. Kaspret, IV, 216 (blejska lipa — kraj sodnih razprav).
Bleiweis Janez. Zigon, IV, 92, 104 si. (boj za kritiko), 122 (honorai za »Napake«), 137 (Einspieler o BI. »slepih molilcih«), 150 (o »Cvetju« in beletristiki), 159. — Prijatelj, VII, 306. — Kidrič, VII, 353, 355, 367. — Mo-horič, XIV, 22, 28 (Prešernova ostalina). Gl.: Francev!
Bloke. Gjorgjevič, XVI, 95.
Bogoslužje. Dr. P. St., XVIII, 102 (Mahnič o slov. bogosl.). — Ql. t Glagolica, Murko, Tkalčič!
Bohorič Adatn. Premrou, XVIII, 25 (glagolica).
Boletina, Bolečka ves. Štrekelj, III, 43 (etim. im.).
Bolfenk. Kovačič, XIII, 74 (škof v Regensburgu in Henrik II.).
Bolfenk Sv. Kovačič, X, 76 (An dem perg willa-Napladehdorff).
Bolfenk Sv. na Pohorju. Kovačič, XIII, 75.
Bolgari, glej Slovenci!
Bona, Gius. don Delia-. Kovačič, XVII, 71 (goriški zgodovinarji).
Boreči. Kovačič, XV, 30 (In Puroske).
Eorovnjak Jožef. Mohorič, XVI, 38.
Bosanski vladarji. Stegenšek - Kovačič, XVII, 72 (hist, portreti).
Bosna. Kovačič, XII, 65 (Bosna v prazgodovinski dobi).
Boštanj, Dolenc, XX, 115 (»gorske pravde«).
Bovec. Kaspret, X, 37 (Pridvižni zemljevid bovškega glavarstva iz 17. s ti.).
Brandner Konr. dr. Ljubša, XX, 177 (rodoslovje).
Braniš. Kovačič, XVIII, 88 (dudlebski problem).
Branek. Kovačič, XV, 81 (ime).
Branoslavci. Kovačič, XV, 54 (Curia zu Perchtolden, urb.).
Braslovče. Štrekelj, III, 44 (ime).
Bratonečice, Bratonečici. Štrekelj, III, 46 (ime).
. Bratovščina krščanskega nauka, llešič, III, 13 (zgod. brat. na Štaj.).
Brezje. Kovačič, XV, 43 (Pirchdorf, urb.).
Breznik Anton. Ilešič, I, 120. — Kidrič, A. Breznik in njegova »Pra-tika«. XIX, 112.
Brezno. Ljubša, XIX, 61 (razvoj župnije); XX, 122 (isto).
Brežice. Medved, V, 200 (zgodovina brežiškega mesta in okolice). - Ilešič, XVIII, 1 (ime); XVIII, 43 (Narodna straža v Podčetrtku in Brežicah 1. 1848.).
Brižinski škofje. Kovačič, XVII, 43. — Prim. Freisingensia!
Bubenberg — Babni breg. Kovačič, XVI, 45 (ime).
Bučečovci. Štrekelj, III, 46 (ime).
Budimpešta. Ilešič, II, 118 (Windischgratz-Jelačičeva vojska zasede Pešto). — Gjorgjevič, XVI, 84 (potopis iz 1. 1715.).
Budina Samuel. Kidrič, IX, 42 (prevajalec hrv. dela o oblegi Sigeta v latinščino).
Budini. Murko, III, 220 (Niederle). .
Bukve. Štrekelj, III, 78 (Molitne Bukve sa Slavenze 1816 — bibl. beležka). — Kotnik, X, 52 (Bukvize molitoune ... V' Zelouzi 1788); XVIIL 51 (Molitoune Bukvize... V' Zelouzi 1836); XIX, 110 (Molitne Bukve sa Slavenze 1827, Majhine Bukvize Branja sa Sholarje... V Gradzu 1828, 1835 — bibl. beležke).
Bulič Fr. don. Kovačič, XIV, 108 (sv. Domnius — prvi solinski škof); XVII, 49 (poročilo o »Vjesniku za arh. i hist, dalm.); XVIII, 59 (solonitan-ske sinode 530. in 533.); XX, 99 (poročilo o Buličevem Zborniku); XX, 108 (izročitev č. dipl. in govor msgr. B.).
Bunčanl. Kovačič, XV, 58 (urb.).
Bunakov 1.1. Pivec, XIX, 125 (Puta Rossiji; o zadrugi).
Burger G. A. Ilešič, XV, 17 (Lenora).
Burgstall. Kovačič, IX, 31 (v Šmarjetski župniji; Pesničarji).
Bury. Kovačič, XVIII, 81 (angl. bizantinolog o Hrvatih in Bolgarih).
Butmir. Kovačič, XII, 65 (Bosna v prazgod. dobi).
Byloft dr. Kovačič, VI, 169 (čarovniški procesi ormoške sodnije).
Caf Oroslav. Prijatelj, VII, 176 (Vraz pri C.), 305. — Kidrič, VII, 355, 369. — Glonar, XII, 47 (Preis o C.). — Podkrajšek Fr., XV, 135.
Canlsius Petrus. Ilešič, III, 2 (Občinska knjižica izpitavanja).
Cankar Ivan. Žigon, IV, 167.
Carinthia. Kotnik, IX, 141 (poročilo o seznamu zgod. in narodopis. spisov 100 letnikov). — Kovačič, XIV, 119.
Carniola. F. K., XIV, 121.
Carniolia. Prijatelj, VII, 296, 305. — Glonar, XII, 40.
Castelli Ignac Franc. Štrekelj, III, 79 (Le lem, Slovenci! — bibl. beležka).
Cegnar Franc. Žigon, IV, 93 (boj za kritiko), 96 (pismo Levstiku 28. VI. 1860), 120 (pismo Levstiku 23. II. 1859), 128 (Marija Stuart). — Ilešič, XV, 19 (C. — Celakovsky).
Celje. Glonar, V, 149 (dopisi v »Stirii«). — Stegenšek, VI, 179 {ocena And. Gubo-ve: Gesch. d. St. Cilli). — Dolenc, IX, 114 (krvno Sodstvo). — Kos Fr., XIV, 58 (4 listine iz 14. stl. tičoče se celjskih Židov); XV, 86 (doneski h kroniki). — Ilešič, XIV, 94 (knjigarske razmere). — Kovačič, XIV, 118 (celjski židje); XVI, 16 (etnogr. razmere); 111 celjski minoriti v 17. stl.). — Gjorgjevič, XVI, 99 (potopis iz 1. 1715.).
Celjski grofje. Verstovšek, II, 183 (poročilo o predav.: Celj. gr. in njih razmerje do jugoslovanskih dežel). — Kaspret, VI, 70. — Stegenšek, VI, 180; VII, 6 si. (Gornji grad); XIII, 101 (portreti Celjanov v Grudnovi zg.). — Kovačič, IX, 149 (SI. Bistr.); X, 43 (Šoštanj); XII, 23 (župnija Kostrevnica); XIV, 118; XVII, 61 (historični portreti na Ptujski gori). — Kos M., XIII, 34 (Konrad Sovneški). — Štrekelj M., XIV, 76 (grad Ojstrica v Savinjski dolini). — Kos Fr., XV, 86; XVI, 3 si. (Si. gr., Ptuj); XVI, 61 (doneski za krajevne kronike). — Malgaj, XV, 162.
Cenzura. Žigon, III, 117 si. — Glonar, V, 126. — Kotnik, X, 137.
Cerknica. Gjorgjevič, XVI, 95 (potopis iz 1. 1715.).
Ceste, »Cezt«. Kovačič, XII, 12 (Posestvo »Cezt« v listini 1. 1141. in njega lastniki); XVII, 110.
Chagera Dyebald de. Stegenšek, VII, 1 (ustanovna listina gornjegraj-skega samostana 1140).
Chateaubriand. Ilešič, XV, 6 (Atala).
Chmelensky J. K. Ilešič, XV, 7, 21 (lit. paral.).
Chrobat dr. Prijatelj, VII, 170 si. (spremljevalec Vraza in Sreznjev-skega). — Beranič, VII, 239. — Kidrič, VII, 360.
Cigulini Fr. Kovačič, XVI, 109 (opat pri Sv. Martinu — Slov. gr.).
Cimperman Fran. Mohorič, XIV, 27.
Cimperman Josip. Mohorič, XIV, 26 (Razlag C.-ov mecen), 35.
Ciril in Metod. Kovačič, III, 105 (Prikryl dr. Fr.: Ss. Cyrill a Method v upominkach pamžtek starožitnyh na Moravč; ocena); IV, 236 (Snopek Fr.: Studie CyrillomethodSjske; ocena); XIII, 105 (Zavadil dr. Jos.: Rasti-slavova in Svatopolkova prestolnica: Velehrady, Devin a Nitra; ocena);
XIV,	109 (dr. Tomek o Metodu). — Stegenšek, IV, 186 (Wilpert Jos.: Malby v drevnl basilice svateho Klimenta; ocena).
Cirkovce. Kovačič, XVI, 116 (Kapela). Ciszewski St. Murko, XII, 136.
Cmurek. Majcen, II, 152 (Kamenita izbokla podoba zmaja v zidu cmur. gradu); VI, 189 (lastniki cmur. graščine). — Kovačič, X, 162. — Ljubša, XIX, 76 (razvoj župnije); XX, 129 (isto).
Collin Henrik Jožef. Kotnik, VIII, 80 (slov. prevodi C. bramb. pesmi). Coronini. Kos M., XIII, 44 (grob patrh. Bertolda). Corretti Fr. Kovačič, XV, 65 (Ljutomer). Costa Henrik. Glonar, XII, 56 (posnetki pisem Puflu). Cuceranne. Stegenšek, VIII, 7 (Caceraune — Kačje ravne). Cumont. Skrabar, XVII, 15 (ruški mitrej). Cunkovci. Kovačič, X, 93 (Czinkoffze pri Moškanjcih). Cuntz Oton. Kovačič, V, 199 (o rimskih napisih). Curta. Glej Središče! — Stegenšek, VII, 128 (kje je bila Curta?). Curti Peter. Kovačič, X, 79 (rogaški graščak). Cvetko Fran. Ilešič, II, 2, 8 (življenjepis, označitev). — Glonar, V, 152. — Prijatelj, VII, 176. — Kotnik, VIII, 81 (prevod bramb. pesmi).
Cvijič Jov. Kovačič, XVI, 14 (mariborsko vprašanje); 50 (poročilo o Balkanskem polotoku).
Czoernig. Kovačič, XVI, 19 (mariborsko vprašanje). Curčič V. Kovačič, V, 200.
Cadram. Glonar, VI, 172,183 (oltar sv. Družine v podružnici sv. Barbare, ocena).
Čagona, Cakova, Cača ves, Canje. Štrekelj, III, 47 (ime). — Kovačič,
XV,	60 (In den Puhiln ze Schagen, urb.).
Čakovec. Kovačič, VI, 141 (»in medio Curta«). — Gjorgjevič, XVI, 90 (potopis iz 1. 1715.).
Cavčič Vetranič Mavro. Glonar, VI, 173 (hrvaški benediktinec). Cbelica Kranjska. 2igon, III, 117 si. (V. zv.). — Prijatelj, VII, 146 (Vrazovo sotrudništvo), 150, 295, 297, 301. — Murko, VII, 272, 274. Čebul Andrej. Ilešič, I, 131 (kaplan v Limbušu). Celakovsky Fr. L. Beranič, VII, 232 (odlomek pisma Vrazu). — Kidrič, VII, 355, 369. — Ilešič, XV, 1. 4, 5, 10, 19 (lit. paralele).
Čerjenibreg. Kovačič, X, 86 (Am Schwartzberg—Tschernenadorf v Halozah).
Češka. Kovačič, I, 96 (Polstoletni jubilej češke arheologije). — Hauptmann Lj. I, 206 (Schreuer Hans: Untersuchungen zur Verfassungsr-geschichte der bohmischen Sagenzeit, poročilo).
Cešnjeva graba. Kovačič, X, 81 (Cherspach — Tschrescbnavadorf pri Stoprcah).
Cinžat. Štrekelj, III, 48 (ime).
Cižek Alojz. Druzovič, XX, 59, 70.
Cižek Jožef. Druzovič, XX. 58. 68.
Cop Janez. Žigon, III, 119 si. — Prijatelj, VII, 148 si.
Cop Matija. Žigon, III, 120 si.; IV, 161 (paralela Čop - Levstik). — Prijatelj, VII, 147, 171 (stiki z Vrazom), 296, 304. — Kidrič, VII, \A (Č. in Vraz o polglasniku), 370. — Mohorič, XVI, 33.
Črešnjice. Stegenšek, IV, 198 (vikarijat).
Črna. Kotnik, XIX, 19 (legenda o postanku cerkve).
Črnce. Kovačič, XV, 36 (Schirndorf, urb.).
Črnko Ferenc. Kidrič, IX, 90 si. (avtor glag. opisa oblege Sigeta).
Črnomelj. Kos M., XIII, 10 (oglej. patr.).
Črtice narodopisne. Gl.: Narodopisne črtice!
Čušperk. Kos M., XIII, 34 (Ortenburžani).
Dajnko Peter. Ilešič, II, 32, 62 (D. — Murko). — Glonar, XII, 52 (pismi Puffu 8. V. 1843 in 26. VI. 1854). — Saria, XX, 79 (o »poganskih« gomilah).
Dalmacija. Kovačič, XVII, 49 (poročilo o 17. 1. »Vjesnika za ar-heologiju i historiju dalmatinsku).
Dalmatin Jurij. Ilešič, III, 24 (primerek D. biblije). — Kaspret, J. D. kot zagovornik škocjanskega župljana. XI, 18. — Gruden, XI, 118.
Danica Ilirska. Prijatelj, VII, 287, 288, 296, 297, 300, 302.
Davorin. Gl.: Trstenjak!
Denis Mihael. Omersa, XVIII, 47.
Destinci, Destince, Destrnik, Drstela, Vestrnica. Štrekelj, III, 48 (ime).
Devica Marija v Puščavi. Kovačič, XIII, 59 (cerkev).
Devin. Kovačič, XIII, 105 (velikomoravska prestolica).
Devinski gospodje. Stegenšek, IV, 212 (lastniki Konjiškega gradu). — Kovačič, XIX, 119 (iz zgod. dev. gosp.).
Devinski urbar iz 1. 1524. Kaspret, IV, 215 (O večah).
Dežman Karel. Glonar, VII, 39 (Zlatorog).
Dežna. Kovačič, X, 87 (In der Deschene).
Dimnik Slavoj. Glej Maribor!
Diptamus (divji poiaj). Glonar, VII, 57, 70, 75, 81, 92 (d. — triglavska roža).
Dlugosz. Stegenšek - Kovačič, XVII, 70 (poljski kronist o Ani Celjski).
Doblinger Max. Verstovšek, Doblinger: Hieronymus Megisers Le-ben und Werke. (Poročilo.) II, 176.
Dobro polje. Gjorgjevič, XVI, 95 (potopis iz 1. 1715.).
Dobrovci. Kovačič, X, 91 (Zw dem Hartlein).
Dominici Janez. Stegenšek - Kovačič, XVII, 66 (historični portreti).
Doneski slovarski. Kaspret, Letina — »die landgerichtliche Gebiihr«. II, 149; Slovarske drobtinice (nabrane iz starih urbarjev, aktov in listin). IV, 222; VI, 152. — Kiihar, VIII, 70. — Ramovš, Slovarski doneski iz Trubarjevih del. X, 144. — D. A. (= Dav. Avšič), Slov. doneski iz brežiškega okraja. XI, 157; XVII, 104 (popravki in dodatki).
Dopsch Alf. dr., glej Slovenci; glej Štajersko! — Kovačič, XV, 24. — Saria, XX, 74.
Dornberger pl. Jos. Kaspret, VIII, 21 si. (Kmetski upori).
Dragoni - Kfenovsky J. Glonar, V, 157 (sotrudništvo pri »Stirii«).
Dragošič. Kovačič, X, 87 (Dragoschitz pri Sv. Trojici v Halozah),
Drakovci. Kovačič, XV, 35 (In Zdrakonidorf, urb.).
Draškoviči. Slekovec, I, 171 (lastniki ljutom. gradu).
Dravograd. Stegenšek, V, 109 (Traberg). — Kos M. XIII, 8 (oglej, partr.). — Ljubša, XIX, 63 (razvoj župnije); XX, 120 (razvoj pražup-nije in župnije od Jožefa II.).
Drobnič Josip. Prijatelj. VII, 305. — Kidrič, VII, 370. — Ilešič, XIII, 97.
Druzovič Hinko. Druzovič, XX, 71.
Dudlebi. Kovačič, XV, 75 (cerkev v D., urb.); XVII, 110 (stara Dudleipa); XVIII, 88 (dudlebski problemi); XIX, 120. — Ljubša, XX, 7 (pražupnija Radgona). — Kelemina, XX, 144 (Nekaj o Dulebih na Slovenskem).
Duhovna bramba. Grafenauer, O Duh. brambi in nje postanku. IV, 1.
Diimmler. Kovačič, XVIII, 80 (prihod Hrvatov in Srbov).
Dunder Vaclav J. Glonar, V, 150; VI, 176.
Diirer Albr. Stegenšek, I. 93 (Prerisek na steklu iz Durerjevega »Marijinega življenja«).
Dursowe. Kovačič, XV, 44 (urb.).
* Dušek Vav*inec. Kovačič, XVIII, 89 (dudleb. narečje v »HlaskoslovI).
Edling Janez Nep. Jakob. Ilešič, II, 19.
Egger Rud. Kovačič, XIV, 120 (zgod. kršč. cerkve v južnem No-riku); XVII, 110; XVIII, 59 (Julij Valens). — Saria, XVII, 106 (Fiihrer durch die Antikensammlung des Landesmuseums in Klagenfurt; poročilo); XX, 100 (Teurnija; poročilo).
Einspieler Andrej. 2igon, IV, 137 (pismo Levstiku 23. VII. 1865). — Kotnik, IX, 141 (sotrudnik »Carinthiae«). — Gl.: Francev!
Erben W. Ljubša, XVII, 49.
Erdeljanovič Jovan. Murko, XII, 127.
Erjavec Fran. Ilešič, XV, 15 (Ni vse zlato... — kratka vsebina, sorodna češka povest E. Ježabeka).
Erjavec Fran. Dr. P. St., XVIII, 109 (Slovenci; ocena.)
Ernovž. Gjorgjevič, XVI, 100 (potopis iz 1. 1715.).
Ertl Ivan. Kotnik, XV, 115, 117.
Erzahlungen. Kotnik, XIX, 111 (Kleine E. — Kratke perpoveda-nja... 1833 — bibl. beležka).
Eschenbach Wolfram v. Kovačič, XVII, 45.
Evangelje. Kotnik, XVIII, 51 (Evangelie na vfedne dni Tvetega po-Ita — bibliogr. beležka).
Evropa. Hauptmann, I, 206, (Hoernes: Der diluviale Mensch in Europa; poročilo). — Glej Slovani!
Fancev Fr. Ilešič, Fancev; Jezik hrvatskih protestantskih pisaca XVI. vijeka. (Poročilo.) XIV, 124; Fancev: Počeci kajkavske književnosti i štampanje prvih kajkavskih knjiga. (Poročilo.) XVII, 111.
Farovec. Kovačič, II, 142 (Pfaffing an der Lassnitz; Spodnje pol-skavski urbar iz 1. 1504.).
Fehring. Štrekelj, I. 84 (etim. imena).
Ferk. Saria, XX, 79.
Fernitz. Štrekelj, I, 84 (etim. imena).
Fischbach dr. Škrabar, XVII, 19 (o rimskih svetilkah v Petoviju).
Fram. Kaspret, I, 10 (Frajham). — Kovačič, XIII, 45 (Fraun-haimb).
Francev V. A. Štrekelj, Francev: Pisarna k& Vjačeslavu Hanke izT> slavjanskiht zemelB. (Poročilo.) III, 95. (Slov. dopisniki: Bleiweis, Vraz, Kociančič, Levstik, Majar, Metelko, Miklošič, Jernej Francelj, Einspieler.)
Francozi. Ilešič, I, 189 (Naša Sava, avstrijsko-francoska meja za Napoleonove »Ilirije«). — Vošnjak B., VI, 190 (Francoska gospodarska politika v Iliriji). — Kotnik, X, 130 (F. na Koroškem). — Dolenc, XX, 114 (»Gorske bukve«).
Frankfurt. Glonar, V, 155 (volitve 1848).
Franki. Gruden, XI, 97 (F. v Panoniji). — Pivko, XI, 155 (Ali je bil Samo slovenski vladar?).
Frankopani. Kovačič, XIV, 119 (slika Beatrice Frankopanke — slika bi. Heme); XVII, 62 si. (historični portreti).
Fredegar. Pivko, XI, 155 (Samo).
Freisingensia. Nachtigall, Freisingensia. (Doneski k razlagi jezika briž. spom.) XII, 1 (vuzmazi — v uzmaztue), XII, 77, (zastopniki prv. slovan. nosnih samogl. v briž. spomenikih), XII, 155 (dodatek).
Furlanska grofija. Kos M., XIII, 2 si. (oglej. patr.). — Kovačič, XIII, 71.
Fiirstenfeld. Kovačič, X, 61 si. (ptujski dominikanci).
Gabernik. Kovačič, II, 145 (Spodnjepolskavski urbar iz 1. 1504.); X,' 81 (Petergabernikh pri Stopercah).
Gačnik. Kovačič, X, 163 (Gestnik).
Gaj. Kovačič, X, 80 (Nider Gaj).
Gaj Ljudevit. Prijatelj, VII, 151, 165, 293. — Kidrič, VII, 224 si., 230 (razmerje do Korytka), 356, 371. — Glonar, XII, 51 (Vraz o G. sprejemu v Zagrebu 1841); XVIII, 38, 39.
Gajica. Ilešič, II, 160 (Smoletovo razmerje do g.). — Prijatelj, VII, 173, 293, 295, 296, 297, 304. — Murko, VII, 275 si. — Štrekelj, Koncept Vrazovega zagovora gajice. VII, 314. — Glaser, XX, 158.
Gajovci. Kovačič, IX, 2 si. (vitezi Pesničarji).
Gallenberg Jošt. Kaspret, I, 9 (pravda za dež. maršalstvo na Štajer.).
Gallensteini. Medved, V, 201 (zgod. Brežic).
Gebhard Janez. Kidrič, IX, 44 (Ljubljančan; Historia Sigethi).
Geografsko društvo F. K., XVII, 111 (poročilo o »Glasniku geo-grafskog dr.« v Beogr. 5. zv.).
Gera Filip Jurij. Kaspret, X, 38 (glavar v Bovcu in avtor bovškega reliefa iz 17. stl.).
Geramb V. dr. Kovačič, XV, 76 (etim. Ruginesfeld-a).
Germovnik. Žigoii, IV, 132 (pismo Levstiku 1. VI. 1861).
Gjorgjevič Tih. R. C., XVII, 108 (Džordževič: Iz Srbije kneza Miloša). — Tominšek, Gjorgjevič: Naš narodni život. (Poročilo.) XX, 100.
Glagolica. Štrekelj, Dvoje glagoliških zapisov na obhodnem listu Kranjskem iz 1. 1556. II, 154. — Kidrič, IX, 49 (glag. rokopis o oblegi Si-geta). — Premrou, Nekaj dokumentov o glagolici na Slovenskem. XVIII, 16, 65, 112. — Prim, tudi: Murko, Tkalčič.
Glaser Marko. Ilešič, II, 50 (Kvasov slušatelj), 67 (podpornik Murku); XIV, 98 (nekaj opomb iz Glaserju pisanih pisem); Na trgatvi pri M. G. XIV, 99. — Štrekelj, III, 79 (Zlate bukvice). — Glonar, V, 137 (Puffovo poročilo o križevem potu pri Sv. Petru). — Kotnik, XVIII, 52; XIX, 110 (Zlate bukvice). — Štrakl, XIX, 38 (Zlate bukvice).
Glasinac. Kovačič, XII, 67 (grobišča).
Glasnik. Gl.: Janežič!
Glavinič de Glamoč. Glej Čadram!
Globočnik Anton. Mohorič, XVI, 34.
Glonar Joža. Glaser, Slov. nar. pesmi. 16. snop. Vredil dr. J. Glonar. (Poročilo in nekaj dodatkov.) XIX, 41.
Goaldi Andrej de. Stegenšek - Kovačič, XVII, 67 (nadškof splitski; historični portreti).
Goldmann E. dr. Glej koroški vojvode.
Golob Mihael. Glonar, V, 142, 162. — Kotnik, XV, 115, 118.
Gorca. Kovačič, XV, 37 (Slovenska; Gorzleinsdorf, urb.).
Gorence. Kovačič, X, 88 (Gebelstorff—Czebelstorff—Sebelsdorf).
Gorica. Prijatelj, VII, 299 (ilirsko društvo). — Gjorgjevič, XVI, 97 (potopis iz 1. 1715.). — Premrou, XVIII, 17 (načrt za ustan. gor. škofije).
Gorica v Halozah. Kovačič, X, 88 (Goritzen auf dem puchl).
Goričane. Kaspret, IV, 214 (o večah). — Dolenc, IX, 101 (deželno sodišče).
Gorišenski gospodje. Kovačič, IX, 2 (vitezi Pesničarji).
Goriška. Kos M., XIII, 2 (oglej. patr.).
Goriški grofje. Kos M., XIII, 36 (oglej. patr.). — Stegenšek-Ko-vačič, XVII, 65 (historični portreti).
Gorjanski Nikolaj. Stegenšek - Kovačič, XVII, 61 si. (historični portreti).
Gorjup A. Ilešič, II, 134 (Slovenec — madžaron).
Gornik J. Glonar, VI, 176 (slikal farno cerkev sv. Duh-Loče).
Gornji grad. Kovačič, II, 92 (ocena o Stegenškovih: Spomenikih v gornjegrajski dekaniji). — Stegenšek, VII, 1 (O najstarejši zgod. gor-njegrajskega okraja). — Kos M., XIII, 3 si. (ustanov, samost.).
Gorske bukve. Dolenc, Do kedaj so veljale »Gorske bukve« na Slovenskem? XX, 113.
Goss. Kovačič, XIII, 73 (samostan benediktink).
Gotl. Stegenšek, X, 1 (v Ptuju).
Gottesbichel—Gossepuhel. Kos Fr., VIII, 80 (pri Celovcu).
Grabšinci. Štrekelj, III, 51 (ime). — Kovačič, XV, 43 (Grawischen-dorf, urb.).
Gradec. Glonar, XI, 12 (Trstenjak 10. 3. 1838 Puffu); 14 (Trst. Puffu 1. V. 1838); XVIII, 36 (Trst. Puffu 17. 3. 1839). — Stegenšek, XII, 153 (Ljubša: Die Stadtpfarrkirche zum Heiligen Blut in Graz; ocena). — Kovačič, XIII, 99 (Vrazovo pismo Matjašiču 1838). — Gjorgjevič, XVI,. 101 (potopis iz 1. 1715.).
Gradt Joh. Kovačič, XIII, 52 (Henrikov grob pri sv. Arehu).
Graff Andrej. Kovačič, XVI, 106 (opat celjski in arhidijakon).
Grafenauer Ivan. Glaser, Nekaj pripomb h G. »Kratki zgodovini slov. slovstva«. XVIII, 54.
Grdina ves. Kovačič, X, 80 (Gevdersdorff pri Stopercah).
Grečnik Julij. Ilešič, II, 158 (graški žurnalist 1. 1848.).
Grimm J. Premru, XVIII, 28 (o glagolici).
Grizold Davorin. Glaser, XX, 162.
Grlava. Kovačič, XV, 33 (Gyrlavesdorf, urb.).
Grošt Marko. Ilešič, XIV, 103 (šolnik).
Gruba Helena. Stegenšek - Kovačič, XVII, 72 (historični portreti).
Gruber Dane. Kos M., XIII, 5 (Bertold Meranski).
Gruden Jos. dr. Glej Slovenci! — Kos M. XIII, 1. — Kovačič, XVIII, 111 (v obrambo in odgovor »Času«). — Dolenc, XX, 113 (»gorske bukve«).
Grundelsee. Štrekelj, I, 86 (etim. imena).
Griindl. Kovačič, X, 103 (Ivan je izdal 1687. popis Rogaške Slatine, dr. Anton, dr. Josip).
Grundner Franc. Kotnik, VIII, 84 (prevajalec »Pesmi za deželski bran«); X, 155; XI, 86 (član celovške akademije).
Griin Anastazij. Prijatelj, VII, 155 (stiki z Vrazom). — Kidrič, Vraz in Grun. VII, 205; 230, 320, 355, 368. — Glonar, XVIII, 37 (G.-ova poroka).
Gstirner A. Ljubša, XX, 178 (Die Entstehung d. Steier. Rinder-rassen).
Gubo Andrej. Glej Celje!
Gumplovicz. Kovačič, XVI, 17; XVIII, 82 (teorija o poslovenjenju Gotov).
Gudel Vladimir. (Kovačič), Gudel: Njemački utjecaji u hrv. prepo-rodnoj lirici. (Poročilo.) I, 207.
Gutsmann Ožbald. Ilešič, K životopisu O. G. I, 194; III, 26 (zveza med G. »Anmerkungen« in »Obč. knjižico« 1777); IV, 173 (»Anmerkun-gen« — bibliogr. beležka). — Kotnik, XVIII, 51.
Habjanič Vid. Murko, Habjanič: Frjanovo. (Nar. običaj na Murskom polju — poročilo.) I, 208.
Habsburžani. Kaspret, I, 6 (Maksimilijan I. in Ferdinand I.; listine o podelitvi maršalstva na Štaj.). — Majcen G. II, 170 (listina Maks. II. o podelitvi plemstva Bakoš-u). — Kovačič, VIII, 98 (urbarji Štajerske iz dobe H.); IX, 16 (kranjski in štajerski plemiči pri pogrebu Albrehta II.); 19 (Fridr. IV.); 148 (Slov. Bistr.); X, 45 (Šoštanj); XVII, 60. — Premrou, XVIII, 16 (razmerje H. do oglejskih patrijarh.).
Haderlap Lipe. Kotnik, X, 121.
Hajdin. Kovačič, X, 90 (Chanding).
Hajdina. Kovačič, XVI, 116; XVIII, 40 (kapela sv. Rozalije).
Haloze. Kovačič, X, 59 si. (posestva ptujskih samostanov).
Hanka Vaclav. Štrekelj, IV, 171 (pismo Levstiku 7. II. 1855). — Kidrič, VII, 357, 371. — Ilešič, XV, 18 (H. — Vodnik). — Gl. tudi Francev!
iiann Fr. G. F. K.(ovačič), XIV, 120 (»Physiologus«; legenda o sv. Krištofu).
Hartinger Jos. Glej Upori kmetski!
Hašnik Jožef. Glonar, V, 143 (sotrudništvo pri »Stirii«), 161 (»Svobodni Lenart«), — Kidrič, XIX, 39 (odlomek iz pisma Lendovšku 21. 1. 1876 o provenijenci 5 izmed Ahacelnovih »Pesmi«).
Haumant Em. Kovačič, XX, 100 (Buličev Zbornik).
Hauptmann Lj. dr. Kovačič, X, 73 (Das Schoffentum auf slowenischem Boden); XVIII, 82 (početki slov. zgod.); XIX, 119 (Mejna grofija spodnje-panonska). — Ljubša, XVII, 48.
Helfenberg Iv. pl. Kaspret, VIII, 22 (upravitelj glavarstva in vicedomstva v Celju; oplenitev njegovih kmetov 1573).
Hema Pilštaniska in Trebenjska. Kovačič, XII, 25 (spor radi posestva »Ceste«); XIII, 67 (Sv. Areh); XIV, 105, 112, 119 (Das angebliche Bild d. sel. Hema); XVIII, 91 (Stiki zapadnih in južnih Slovenov). — Milica Štrekljeva, XIV, 77.
Henrik II., cesar. Kovačič, XIII, 66 (Sv. Areh); XIV, 105.
Hermeter Blaž. Kotnik, IX, 142 (biogr. podatki).
Herzenkrafti. Godec, XI, 70 (lastniki limbuškega gradu),
Herzog Anka. Kidrič, VII, 357, 371,
Herzog Jožef. Prijatelj, VII, 163, 181 si. — Kidrič, H. kot srednik med Vrazom in Griinom. VII, 320 (pismo Grunu 18. V; 1847).
Heunburžani — Vovbrski grofje. Stegenšek, Vil, 17 (najstar. zgod. gornjegrajskega okraja). — Kovačič, X, 44 (Šoštanj); XV, 86 (v Celju). — Kos M., XIII, 33 (oglej. part.).	: :'- ' ' < \ si v
Hiclnger Peter. Žigon, IV, 92, 104 si., 115, 116, 126 (boj proti kritiki). — Kidrič, XIX, 20 (H. objava Hrenovega poročila o reformaciji na Kranjskem).
Hijeronim sv. Kovačič, XVII, 49 (H. rojstni kraj).
Hirschstein — Irštajn. Stegenšek, VI, 132 (razvaline na Kozjaku).
Hirssen. Kovačič, XV, 61 (curia datz H.; urbarij).
Hirzler. Glonar, VI, 172. — Stegenšek, 183 (polemika radi nagrobnega napisa župnika H. t 1561.).
Hiša pri Jugoslovanih. Gl.: Murko Matija!
Hlubek. Kovačič, XVI, 19 (Mariborsko vprašanje).
Hoče. Kovačič, XIII, 89 (župnija). — Ljubša, XX, 144 (sedež okrožne dekanije).
Hoernes Moritz dr. Glej Evropa! — Saria, XX, 74.
Hoffmanni, baroni. Kaspret, I, 7 (deželno maršalstvo na Štaj.).
Hohenwarter Andrej. Kovačič, XV, 86 (oskrbnik celjskega gradu).
Honkin. Kovačič, XV, 61 (villa de H.; Tronkova?).
Horvat R. dr. Glej Hrvatska!
Hranigovci. Štrekelj, III, 51 (ime).
Hrastje. Kovačič, XV, 30 (urbar).
Hren Tomaž. Stegenšek, XIII, 102 (H. portreti v Grudnovi zgodovini). — Premrou, XVIII, 17. — Kidrič, XIX, 20 (Doneski škofa H. za zgod. reformacije na Slovenskem). — Kovačič, XX, 98 (cerkev sv. Uršule na Plešivcu).
Hrvatska (Hrvati). F. K. (Kovačič), I, 207/8 (poročila o hrv. delih: A. Scholz: Matica plemstva županije požeške, srijemske i virovitiške 1745- -1902; Kraljevi hrvatske krvi [924—1102]; Segher Mato: Hrvatski narodni vladari [620—1102]; Horvath R. dr.: Borba Hrvata s Turcima za Petrinju); III, 110 (Mehmed Dželaludin Kurt: Hrvat, narodne ženske pje-sme [muslimanske]; poročilo); XV, 138 (Kreser Mil. dr.: Gustoča žitelj-stva kralj. Hrvatske i Slavonije; poročilo); 148 (poročilo o 14. zv. Diplomatic. Zbornika); XVIII, 78 (problem o prihodu Hrvatov in Srbov). — Murko, III, 221 (prihod Hrvatov in Srbov). — Dolenc, XX, 116 (»gorske bukve«).
Hiibsch Artur. Kotnik, Hiibsch: Stajači brojevl u njemačkoj nar. pjesmi od XIII. do XIX. vijeka. (Poročilo.) IV, 185.
Hudoše. Kovačič, X, 92 (Sibendurfftigen).
Hudovernik Ludovik. Druzovič, XX, 65, 69.
Hunyadi Ivan. Kovačič, IX, 149 (zgod. SI. Bistr.).
Igre pasionske. Kotnik, Predigra Kostanjske P- igre. XVII, 89; P. igra iz Žel. Kaple XIX, 101.
Ilešič Fran. F. K., Ilešič: O izvoru Vrazova »Babjega klanca«. (Poročilo.) II, 178; Ilešič: Hrvatski utjecaji u starim istočno-štajerskim tek-:Stovima. (Poročilo.) II, 178; Ilešič: Sitni priloži (o rajski ptici, sv. Tomažu, nar. noši — poročilo). IV, 188; XIV, 122 (poročilo o I. pregledu slov. narodopisja v »Nar. Vrstniku českoslovanskem«). — P. St., XIV, 125 (I. •članki v 31. zv. »Ljetopisa«).
Ilirizem. Ilešič, II, 9, 49 (»Ilirski klub« v Gradcu), 59 (Murko), 97 i\z borbe med »ilirsko« in madžarofilsko stranko 1. 1848/49); Naši Va-raždinci. XIII, 94; XVII, 77, 82; XVIII, 9, 46. — Prijatelj, VII, 149, 153, 166, 169, 178, 190, 289 si., 297, 299, 300, 302, 303, 306. — Mohorič, XIV, 14. — Glonar, XVIII, 38 (Trstenjak), 41, 76 (Trstenjak). — Pivec, Lat. jeremi-ada iz ilirske dobe. XX, 96. — Glaser, XX, 161.
Ilj Št. Kovačič, X, 163 (predavanje o zgod. Št. I.).
IIwolf Fr. Kovačič, XIV, 116. — Ljubša, XVII, 48.
Indoevropejci. Lj. Hauptmann, I, 210 (Kossina G.: Die Indogerma-nische Frage, archaeologisch beantwortet; poročilo).
Ingo. Ljubša, I, 97 (dr. Pogatschnigg: Ingo-Nigo, v Grz. V. BI. 1903; poročilo).
Irdning. Štrekelj, I, 87 (etim. imena).
Istrska grofija. Kos M., XIII, 2 (oglej. patr.).
Itinerarij Antoninov. Kovačič, VI, 140. — Stegenšek, VII, 128.
Ivanoczy Ivan. Gruden, XI, 93 (najditelj rokopisa »Starine železnih in salajskih Slovencev«).
Ivič Aleksa dr. Milekič, XV, 142 (I. srbska historiografska dela).
Izkopanine — arheološka najdišča in najdenine. Kovačič, I, 91 (Na Prekmurskem najden rimski denar); 93 (Izkopavanje na Slov. Štajer.) 196 (Rimske najdbe pri Zrečah); II, 69 (Prazgod. izkopine pri Sv. Juriju ob južni železnici); glej Središče; V, 199 (poročilo o 1. in 2. zv.: Jahrbuch fur Altertumskunde); IX, 146 (zgod. Slov. Bistr.); XII, 65 (Bosna v pra-zgodov. dobi); XIILj49jPohorje); XIV, 104 (starorim. kršč. bazilika v Celju); 114 (Flavte Solva); XV, 64 (Ljutomer in okolica); XVII, 50 (Pet-kovičev rimski kamen o legi Stridona); 53 (o izkopavanju v Zamarkovi) in 54 (v Dokležovju); XX, 167 (Starokrščanski spomenik pri Sv. Pavlu ob Voljski nad Celjem). — Zmazek, I, 185 (Negovske čelade). — Glej Ptuj! — Glej Zidani most! Stegenšek, VII, 26 (Gornjesavinjska dolina). — Glej Muzej v Mariboru! — Hanžič, VIII, 91 (Najdba starega denarja v Veračah pri Olimlju). — Godec, XI, 68. (Limbuš). — Ptujsko muzejsko društvo, XVI, 126 (letno poročilo); XVII, 55 (letno poročilo); XX, lil (po-množitev zbirk muzej, drštv.). — Skrabar, XVII, 15 (Ruški mitrej). — Saria, XIX, 43 (Strauss Konr.: Studien zur Mittelalter. Keramik- ocena); 45 (Albrecht: Slovanska Keramika; ocena); 122 (Schober: Rimski na^ grobni spomeniki v Noriku in Panoniji; ocena); XX, 72 (Zemljevid arheoloških najdišč v Sloveniji); 95 (Rimski grobovi v Orešju pri Ptuju); 100 (Egger: Teurnia; poročilo); 112 (Poziv za zbiranje poročil o najdenih starinah).
Jagelovci. Stegenšek - Kovačič, XVII 70 (historični portreti)-
Jagič Vatroslav. Murko, XII, 136 (Missale glagolicum Hervoiae). — F. K., XV, 158 (osemdesetletnica); Kovačič, XVIII, 80 (o prihodu Hrvatov in Srb.). — Premrou, XVIII, 28 (o glag.). — Saria, XVIII, 110,—Dr. P. St., Iz korespondence Jagič - Štrekelj. XIX. 28 (odlomki pisem 18. IV. 1898, 27. V. 1900, 22. I. 1903, 16. II. 1903, 6. I. 1904, 24. I. 1904, 28. II. 1904, 15. XI. 1907, 25. XI. 1907,2. XII. 1907, brez dat., 18. XII. 1907, 20. XII. 1908, 9. I. 1909, 30. I. 1909, 5. VII. 1909, 19. IV. 1911).
Jaklin. Ilešič, II, 12, 13, 14, 15.
Jakob Lozanski. Glej Schonbach!
Jakobovič Jakob. Glej Svetonja!
Jaksch. Kos Fr., VIII, 77. — Kos M., XIII, 1 si. — Kovačič, XIII, 67 si.; XIV, 107.
Jamšek Fr. Podkrajšek, XV, 137.
Janez Krstnlk Svetokriški. Glonar, VII, 57.
Janežič Anton. Majcen, I, 217 (predavanje o J. slovnici). — Žigon, Donesek o razmerju med Janežičem in Levstikom. IV, 85. (Bibliogr. J. pisem; 21 pisem Levstiku, in sicer: iz prve polovice apr. 1858, 28. IX. 1858, 13. X. 1858, 6. XI. 1858, 21. XI. 1858, 20. XII 1858, 21. XII. 1858, 2. I. 1859, 18. I. 1859, 1. II. 1859, 10. II. 1859, 23. II. 1859, 4. IV. 1859, nov. 1860, 10. XII. 1860, 2. X. 1863, 6. VIII. 1864, 21. IV. 1866, 8. II. 1867, 13. VI, 1867, 28. XII. 1867; 1 pismo Slov. Matici 2. II. 1865; J. v boju za kritiko; Glasnik; Zornica; Cvetje; J. značaj in zasluge.)
Janisch J. A. Kovačič, XIII, 61 (ljudsko izročilo o Arehovi cerkvi). — Lukman, XVIII, 102.
Japelj Jurij. Ilešič, II, 27 (pomagala za slovar).
Jarenina. Majcen, V, 120 (predavanje o J. zgod.). — Ljubša, XIX, 65 si. (razvoj župnije); XX, 27 (seznam krajev župn. J. s številom druži« in duš iz 1. 1782.); 127 (pojožefinski razvoj župnije).
Jarnik Urban. Ilešič, II, 64 (Versuch eines Etymologikons); XVIII, 9. — Prijatelj, VII, 155,166 si. (stiki z Vrazom). — Kidrič, VII, 357, 371. — Kotnik, X, 27 (zapuščina), 28 (fevdna prisega); 131 (o francoski okupaciji); XI, 85.
Jastrebarsko. Gjorgjevič, XVI, 93.
Jeglič A. Žigon, IV, 133 (ponudba podpore Levstiku z dopisom 31. XII. 1863). . ^
Jeka od Osijeka. Ilešič, XV, 147 (poročilo).
Jelačič ban. Ilešič, II, 105, 157.
Jelenič fra Julijan dr. Kovačič, XVII, 105.
Jelovec. Kovačič, X, 76.
Jelovšek Ernestina. Mohorič, XIV, 27.
Jenko Simon. Žigon, IV, 93, 114 (Jeperški učitelj). — Ilešič, XV, 6 (J. — Švegelj —Chmelenski — Chateaubriand). — Mohorič, XX, 163, 165 (J. in posluh).
Jefabek Engelbert. Ilešič, XV, 16 (J. — Erjavec).
Jeran Luka. Prijatelj, VII, 303 (pisma Vrazu 3. XI. 1843 [odl.J, 20. I. 1844 [odi.], 16. V. 1844 [posnetek], 20. VI. 1844 [posnetek], 5. VIII. 1844 [posn.], 22. II. 1845, 13. 1. 1846 [odi.], 3. VIII. 1846 [posn.]). — Kidrič, VII, 358, 372.
Jerman Jos. Podkrajšek, XV, 137.
Jesenica. Kovačič, X, 71.
Jezero ob Cerkniškem jezeru. Ilešič, XIV, 96 (poročilo iz 1. 1818.).
Jezik knjižni. Ilešič, I, 137 (kontaminacija narečij v svrlio knjižnega j. 1. 1783.); II, 12, 14 (Modrinjak in Narat o knjiž. jeziku); III, 1 (»Občinska knjižica« 1758). — Murko, VII, 281 (jezik Vrazovih slov. prvencev). — Kotnik, VIII, 83; XIX, 111.^
Jezikoslovje. Ilešič, 1* 127 (»Malo besedišče« — jez. analiza), 142, 154 (»Ta veliki katehismus« 1783); 111. 3, 22 (»Občinska knjižica« 1758, 1764, 1777). — Štrekelj, 111, 103 (jezik Šašljevih Bisernic); Slovanski elementi v bes. zakladu štaj. Nemcev. V, 38; VI, 1, 115, 119 (kazalo obravnavanih, ozir. razloženih besed). — Grafenauer, IV, 39 (jez. Kolomonovega žegna, Duh. brambe). — Kiihar, Narodno blago vogfskij Slovencov. (V prekmurskem narečju.) VII, 107; VIII, 47; X, priloga; XI, priloga. — Ke-lemina, Nekatere slov. tujke. XVII, 101; XX, 144 (ime Dulebi); XX, 166 (o stsl. vokalu e). — Dr. P. St., XVIII, 101 (Škrabec o bes. zakladu in naglasu); XIX, 29, 30 (Štrekelj o slov. grafiki, narečjih in tujih vplivih). — Prim.: Doneski slovarski, Freisingensia, Jezik knjižni, Lessiak, Spomeniki jezikovni!
Jezuiti. Glonar, XI, 2, 3. — Premrou, XVIII, 70 (antiglagoljaši). — Kotnik. XIX, 106, 107. — Kidrič, XX, 81.
Jireček Konst. Murko, VIII, 94 (Geschichte der Serben; ocena) XII, 123 (Staat und Gesellschaft im mittelalt. Serbien; ocena). — F. K. XIV, 126 (nekrolog). — Premrou, XVIII, 28 (o glagolici). — Saria, XVIII, 110.
Jožefinizem. Gl.: Prosvetljena doba!
Judje. Kos Fr., XV. 90 (J. v Celju) 97 (v Mariboru); XVI, 4 (v Slov. Gradcu); 13 (v Ptuju); 64; 69. — GL: Celje, Štajersko!
Jugoslovanska akademija. F. K. Petdesetletnica J. a. v Zagrebu. XIII, 106; Izdanja Jugoslov. a. v Zagrebu. XIV, 124.
Jungmann Josip. Ilešič, XV, 17 (Lenora).
Jurčič Josip. Žigon, IV, 154 (J.-ev Glasnik), 157 (Mladika).
Jurij Sv. na Remšniku. Ljubša, XIX, 61; XX, 121 (župnija).
Jurij Sv. ob juž. žel. Gl.: Izkopanine!
Jurij Sv. ob Ščavnici. Ljubša, XX, 12, 137 (razvoj župnije).
Jurjevo selo. Kovačič, X, 82 (Juryssgschiess — Jurovec).
Jurklošter. Stegenšek. VIII, 1 (O početkih kartuzije).
Južni Slovani (Jugoslavija). Murko, III, 218 (Niederle: Slovanske starožitnosti). — Kovačič, XV. 148 (Laszowski E.: Monum. spectantia historiam Slavorum meridionalium 40, 41, 42 zv.; poročilo); XVI. 123 (Popovič Vasilj: Istorija Jugoslovena; ocena); XVIII, 78 (Problemi ob zori naše zgodovine); XX, 97 (Mal: Zgod. umetnosti pri Slov. Hrv. in Srbih; ocena). — Dr. K. C., XVII, 42 (Šenoa M. dr.: Geografija Jugoslavije; ocena). — Prijatelj K., XX, 176 (Kranjec Silvo: Pregled zgod. Srb., Hrv., Slov.; poročilo).
Kacijaner Matej. Kovačič, XV, 30.
Kadlec K. dr. Glej: Rumuni!
Kadolah. Kovačič, IV, 72.
Kajkavci. Gl.: Fancev, Jezik knjižni!
Kalussen. Kovačič, XV, 60 (villa zu K.; urb.).
Kamnica. Ljubša, XIX, 65 (razvoj pražupnije); XX, 34 (kraji, število družin in duš župnije 1782. 1.); 125 (pojožefinski razvoj župn.).
Kamnik. Kos M., XIII, 11 si. (oglej. patr.).
Kamrfiker Fr. dr. Kovačič, XVI, 17 (Mariborsko vprašanje).
Kaniža. Slekovec, I, 167 (turški napad na K. 1573.). — Gjorgjevič, XVI, 88 (potopis iz 1. 1715.).
Kanižaj Janez. Stegenšek - Kovačič, XVII, 67 (ogr. primas; historični portr.).
Kapela pri Radgoni. Gruden, XI, 96 (Atila).
Kapla. Ljubša, XIX, 62 (razvoj župnije); XX, 121 (isto).
Kapla Železna. Kotnik, XIX, 101 (pas. igra).
Kapoč. Gjorgjevič, XVI, 87 (potopis iz 1. 1715.).
Kapper Ant. dr. Glej: Štajersko!
Karaman Matej. Premrou, XVIII, 27 (zadrski nadškof o glagoljaših).
Karlovec. Gjorgjevič, XVI, 93 (potopis iz 1. 1715.).
Karnarutič. Kidrič, IX, 96 (avtor Vazetja Sigeta grada).
Karničnik Matija. Ilešič, XVIII, 46 (središki učitelj v dobi ilirizma).
Kastelj. Gjorgjevič, XVI, 87 (ob Blatnem jezeru).
Kaspret Anton. Kidrič, IX, 49 (najditelj glagolskega rokopisa o Si-getu). — Kovačič, XVI, 128 (nekrolog).
Kastelic Miha. Žigon, III, 117 (izdaja 5. zv. Čbelice). — Murko, VII, 275 si. (K. popravki in glose Vrazovih slov. pesmi). — Prijatelj, VII, 295, 297, 301. — Kidrič, VII, 358, 372.
Katekizem. Ilešič, I, 137 (»Ta veliki katechismus«, Gradec 1783); II, 85 (nekaj dostavkov k prejšnjemu članku); III, 1 si. (»Občinska knjižica izpitavanja...«, Gradec 1758, 1764, 1777). — Štrekelj, III, 80 (Ta mali Katekismus, bibliogr. beležka). — Kotnik, XVIII, 52, 53 (Ta veliki Kate-kismus... V' Zelouzi; Te veliki Katekismus... U' Zelouzi 1792; Spisek is velikega Katehisma... Na Dunaji 1847). — Gl.: Krempel Anton!
Katzenstein pri Šoštanju. Stegenšek, VII, 7.
Kaučič Fridolin. Glej Vega!
Kaudetzky Fr. Ljubša, XX, 176 (izdelovalec gosli v Mariboru).
Kavčič Andrej. Ilešič, I, 130 (biogr. podatki); II, 20 (izpit iz slovenščine na marib. gimn.) .
Kegleviči. Kovačič, XV, 149 (zgod. razvoj rodbine).
Keiter. Kovačič, XVI, 19 (Karta Štajerske 1829.).
Kellner. Ilešič, XVIII, 44 (ptujski župnik opisuje pravosl. b. službo v 1. 1813.).
Kilian Vilj. Stegenšek - Kovačič, XVII, 58 (bakrorezec).
Kindermann Jos. Kari. Ljubša, XVII, 48 (geo- in kartograf; 11787—1800 urednik »Gratzer Ztng«]).
Kinken. Kovačič,XV, 59 (villa zum K., urb.).
Kisek. Gjorgjevič, XVI, 102 (potopis iz 1. 1715.).
Klaič. Kovačič, XVII, 72; XVIII, 82 (o prihodu Hrvatov in Srbov).
Klement Simon. Gjorgjevič, Putovanje Simona Klementa kroz seve-rozapadne krajeve naše zemlje 1715 godine. XVI, 79.
Klevevž. Dolenc, XX, 125 (»gorske pravde«).
Ključarovci. Kovačič, XV, 32 (In Sluzzlaersdorf; urb.).
Klun V. F. Glonar, XII, 56 (pisma Puffu 7. XI. 1852, 19. XII. 1852 Iposnetekl, 16. I. 1853, 4. III. 1854 Iposnetek], 28. VIII. 1854 IposnetekJ).
Kneštva staroslovenska. Kelemina, XX, 147, 149.
Knjiga. Štrekelj, III, 80 (Kniga molitvena sztaro-szlovenszka — bibl. beležka).
Knjigotrštvo. Ilešič, II, 30 (Damian & Sorge v Gradcu), 31 si. (J. L. Greiner v Gradcu), 36 (Geiger v Celju, Ferlinz in Geist v Mariboru, Spritzey v Ptuju, Weitzinger v Radgoni); II, 85 (Kaiser v Gradcu); XIV. 94 (knjigotrške razmere v Celju 1818); XVII, 77 (Merzinger), 80 (Leyrer v Mariboru). — Glaser, XX, 158 (Geist, Leyrer). — Gl.: Bibliografija!
Kocmut Ivan. Kotnik, XV, 115, 118.
Kocel. Gruden, XI, 99 (Starine železnih in salajskih Slovenov). — Kovačič, XV, 75 (Mursko polje); XIX, 119; XX, 98.
Kocen Blaž. XVI, 135; XVII, 53 (poročili o proslavi lOOletnice).
Kočevar Ferdo. Kidrič, VII, 346 si.
Kočevar Štefan. Prijatelj, VII, 148 si., 177 (odlomek iz pisma Vrazu 1. XII. 1841). — Kidrič, VII, 359, 373.
Koledar. Majcen, Kmetski koledar za 1. 1690. (Neuer Bauernkalen-der fiir das Gemeinjahr 1690.) VI, 165. — F. K., Veliki Kalendar Najsvetejšega Srca Jezušovoga 1917. (Poročilo.) XIII, 104. — Kidrič, XIX, 112 (Breznikova »Večna pratika«).
Kollar Jan. Kidrič, VII, 374. — Ilešič, XVII, 83; XVIII, 2.
Kolo. Prijatelj, VII, 300.
Koloniči. Kovačič, XIII, 60 (slivniški graščaki, patroni Arehove cerkve).
Komoran. Gjorgjevič, XVI, 83.
Kompoljski. Glaser, Kompoljski in Kontler: Nar. pravljice iz Prek-murja. (Poročilo.) XIX, 121.
Konjice. Stegenšek, IV, 193 (O razvoju župnijskih mej in o deželno-sodni razdelitvi v k. dekaniji); V, 118 (predavanje o k. zgod.; poročilo).
—	Glonar, VI, 170 (Stegenšek: Umetniški spomeniki k. dekanije; ocena).
—	Kovačič, IX, 151 (Zg. SI. Bistr.). — Kos Fr., XVI, 75 (doneski za kroniko k.). — Gjorgjevič, XVI, 99 (potopis iz 1. 1715.).
Konrad Heimburški. Glonar, VI, 174 (žički prior in pesnik). — Stegenšek, VI, 186.
Konstantin Porfirogenet. Kovačič, XVIII, 78 (»o narodih«). Kontier Julij. Gl.: Kompoljski!
Kopitar Jernej. Ilešič, II, 33, 35, 47, 51, 53, 55, 59 (K. in Murko); XV, 128 (Cojz — K.; K. in češčina); XVII, 76. — Žigon, III, 121, 132 (cenzura Čbelice). — Premrou, XVIII, 26 (o glagolici). — Kovačič, XVIII, 80 (teorije o selitvah juž. Slovanov).
Kordeš Leopold. Glonar, V, 148 (dopisnik »Stirii«); XII, 40 (pisma Puffu — posnetki).
Korel Henrik. Druzovič, XX, 68.
Koroško. Kovačič, I, 98 (ocena o Goldmannovem: Die Einfuhrung der deutschen Herzogsgeschlechter Karntens in den slovenischen Starn-mesverband). — Kotnik, IX, 141 (Ortner: Register d. geschtl. Aufsatze d. Carinthia 1811—1910; poročilo). — Kos M., XIII, 1 si. (oglej patr.). — Saria, XVII, 106 (Egger: Fulirer durch die Antikensammlung des Landes-museums in Klagenfurt; ocena); XX, 100 (Egger: Teurnia. Die romisehen und friihchristl. Altertiimer Oberkarntens; poročilo). — Gl.: Sodstvo!
Korpa gora. Kovačič, X, 87 (Chorb in der Chaltz nad Sv. Trojico v Halozah).
Korš. F. K., VII, 134 (ruski jezikoslovec o gospod, razni, pri starih Slovanih).
Korytko Emil. Prijatelj, VII, 161 (stik z Vrazom); 288, 295 (nar. pesmi), 296. — Kidrič, Vraz in Korytko. VII, 222, 359, 374.
Kos Fr. dr. Ljubša, I, 100; IX, 142; XVI, 121 (poročila o »Gradivu« 1., 111., IV. knj.). — Kovačič, IV, 238 (poročilo o »Gradivu« II. kuj.); VI. 144; XVIII, 59 (Cenedensis); XIX, 119; XIX, 126 (nekrolog). Kos Milko dr. F. K., XIV, 121 (o tolminski gastaldiji). Kosmach Vojtech. Kovačič, XVIII, 89 (dudlebsko narečje). Kossina G. Murko, III 217. — Saria, XX, 73. — GL: Indoevropejci! Kostanje. Kotnik, XVII, 89 (Predigra k. pasionske igre). Kostanjevica. Dolenc, XI, 33 (Pravosodst. k. opatije v 1. 1631—1655); XX, 115 (gorske pravde). — Kos M., XIII, 16 si. (oglej. patr.).
Košar Jakob. Ilešič, II, 57 (fragment slov.-nem. slovarja), 60 (pesem Murku).
Košar Matija. Ilešič, II, 99 (biogr. podatki). Košič Jožef. Gruden, XI, 94. — Mohorič, XVI, 30, 34. Kotnik France. Glaser, Kotnik: Storije I. (Poročilo.) XX, 103. Kovač Jos. Podkrajšek, XV, 136 (rajhenb. kronist; epitaf).
Kovačevič Lj. Murko, XII, 127.
Kovačič Fr. dr. Stegenšek, VII. 128 (Curta). — Ljubša, XI, 174 (K.: Nadžupnija Sv. Križa pri Rog. Slatini; poročilo). — Skrabar, XVII, 15 (Ruški mitrej).
Kožica. Kos Fr., XII, 63 (Lozica, Cosiza, na Furlanskem).
Kozjak. Stegenšek, VI, 129 (O gotskih freskah pri Sv. Mohorju na K.).
Kozje. Kos Fr., VIII, 80 (ad Goziah; pri Radišah na Koroškem). — Steklasa, X, 141. — Kovačič, XII, 28 (Hemina posestva).
Kozler Peter. Mohorič, XVI, 35 (stiki s Prekmurjem).
Kraigher Alojz. Ilešič, XIV, 75 (o priimkih v Slov. gor.).
Kralovci. Kovačič, XV, 42 (Chunegestroge; urb.).
Kramberger Jakob. Ilešič, IV, 174 (Molitve, Jesufovo Ferce pozha-ftiti — bibliogr. beležka).
Kranjec Silvo. Prijatelj K., XX, 176 (poročilo o »Pregledu zgod. SHS«).
Kranjsko. Kaspret, V, 168 (Navodilo kranjskima poslancema škofu T. Hrenu in Herbertu Turjaškemu za dež. zbor v Lincu 1614.) — Pire, X, 159 (Mal: Grb in barve dežele Kranjske; poročilo). — Kos M., XIII, 1 si. (oglej patr.). — Gjorgjevič, XVI, 79 (angl. potopis iz 1. 1715.). — Dolenc, XX, 113 (Weinleseordnung). — Gl.: Sodstvo!
Krapje. Kovačič, XV, 49 (Villa an der Lhraeppin; urb.).
Krašna Jakob. Prijatelj, VII, 301 (odi. pisma Vrazu 1. III. 1842). — Kidrič, VII, 374.
Krawissen. Kovačič, XV, 62 (villa ze K.; urb.).
Krebs dr. Kovačič, XVII, 44.
Krelj Sebastijan. Gruden, XI, 133. — Premrou, XVIII, 25.
Krempl Anton. Ilešič, II, 84 (Nemfko-flovenfki Katekismufh 1826); IV, 176; XVII, 87, 89 (ime Ljutomer). — Glonar, V, 130 (nekrolog v »Stirii«); XII, 43 (pismo 4. III. 1840 Puffu). — Kidrič, VII, 374. — Mohorič, XIV, 13 (vpliv na Razlaga). — Kovačič, XV, 66 (ime Ljutomer). — Kotnik, XVIII, 52 (Katekismufh — gl. Ilešič, II, 84!). — Glaser, XX, 94.
Kreser Mil. dr. Glej: Hrvatska!
Kresovščak. Kovačič, XX, 87 (ime).
Kritika. Žigon, IV, 108, 125 (Levstikov boj za kritiko).
Križ Sv. na Murskem polju. Kovačič, XV, 80. — Ljubša, XX, 15, 138 (razvoj župnije).
Križ Sv. pri Rog. Slatini. Ljubša, XI, 174 (Kovačič: Nadžupn. Sv. Križa pri Rog. Slatini; poročilo). — Kovačič, XII. 14 (»Cezt«).
Križaj Juri. Kovačič, XVI, 108 (vuzeniški župnik in arhidijakon).
Križeva Gora — Gora Oljka. Stegenšek, VII, 8.
Križevci. Kovačič, XV, 31 (In Chreuze; urb.).
Krka. Gjorgjevič, XVI, 95 (Oversburg, potopis iz 1. 1715.),. Krob. Kovačič, XV, 61 (curia ze K.; urb.).
Kronike. Gradivo za krajevne kronike: Kovačič. X, 43 (Šoštanj); XI, 80 (Limbuš pri Mariboru). — Stegenšek, X, 47 (Sv. Peter na Kronski gori); 48 (Šmiklavž na Plešivcu). — Godec, XI, 67 (Limbuš pri Mariboru).
—	Kos Fr., XV, 85 si. (Celje, Maribor, Viltuš, Vuzenica); XVI, 1 si. (Slov. Gradec, Ptuj); 61 si. (Planina, Kunšperk, Rogatec, Konjice). — Ilešič, XIII, 102 (Rivosecchi: Kronika senjskega srednjega zavoda; poročilo). — Štrekljeva M., XIV, 83 (Celj. kronika o Veroniki Des.).
Krščanstvo. Kovačič, V, 8 (kršč. v slov. pokr.; Petovij); XIV, 104 (pokrist. v sek. škof.); XVII, 105 (Jelenič: Povijest Hristove crkve; ocena); XVIII, 56 (Zeiller: Les Origines chretiennes dans les provinces danubiennes de V Empire romain; poročilo); XX, 167 (Starokršč. spomenik pri Sv. Pavlu ob Voljski nad Celjem). — Stegenšek, VIII, 93 (Ljubša: Die Christianisierung der heutigen Dičzese Seckau; poročilo).
Krška škofija. Kaspret, VI, 71, 72 (fevdi šk. v Dravinjski dol.). — Stegenšek, VIII, 1 (ustan. jurklošt. kartuzije). — Kovačič, XII, 25 (darila bi. Heme); XIII, 67 si. (Sv. Areh). — Kos M., XIII, 3 (oglej. patr.). — Kos Fr., XVI, 61 (Planina fevd kr. šk.). — Ljubša, XX, 139 (Upravna razdelitev naših župnij severno Drave).
Kriiger Georg. Saria, XX, 74 (K.: Die Ansiedlung der Altslaven ir. Norddeutschland).
»Kružok revolucionarnih študentov« (koncem 18. stl. v Gradcu). Ilešič, II, 22, 28.
Krvavica. Štrekljeva M., XIV, 76. — Lukman, XVIII, 102 (ime). Kuči. Murko, XII, 127 (albansko-srbsko pleme). Kumerdej Blaž. Ilešič, II, 27 (pomagala za slovar). Kumerska graba. Štrekelj, III, 52 (ime).
Kungota Sp. in Zg. Kovačič, XIII, 81 (ustan. cerkev v Sp. in Zg. K.). Kunšperk. Kaspret, VIII, 21 (Oplenitev k. kmetov 1573). — Kos Fr.. XVI, 66 (doneski za kroniko).
Kupetinci. Kovačič, XV, 38 (Cuppettendorf; urb.). Kurt Dželaluddin Mehmed. Glej: Hrvatska! Kiizmics Miklos. Gruden, XI, 153. Kiizmics Stevan. Gruden, XI, 152.
Kvas Kolomon. Ilešič, II, 2, 7, 25, 35, 49, 51, 56, 62, 67. — Kidrič, VII, 360.
Labod — Lavantinska (labodska) škofija. Kovačič, XIV, 112 (ustanovitev 1. šk.); XVII, 46 (jezikovne razmere pod Slomškom). — Podkrajšek, XV, 134 (Pokopališča pri cerkvah lavantinske škofije; ocena).
—	Premrou, XVIII, 19 (o glagolici). — Ljubša, XIX, 49; XX, 1; 21; 120 (Zemljepisni razvoj — sedanjih lav. župnij na levem bregu Drave do
Jožefa II. Ipražupnija Labod]; — župnij v pražupnijah Ptuj, Vel. Nedelja in Radgona; — od Jožefa II. do danes.). — Gl.: Umetnost!
Lsbuttendorf — Lubetensdorf. Kovačič, XV, 35.
Lah Anton. Ilešič, II, 15; IV, 174 (Duhovne Pesme za šolsko mladost — bibliogr. beležka).
Lang Alois. Glej: Solnograd!
Lastigovec. Štrekelj. Ill, 53 (ime).
Lastomerci. Kovačič, XV, 55 (ville Maestorf et Lazmerstorf).
Laszowski E. Murko, XII, 128 (»plemenita občina Turopolje«). — Kovačič, XV,-148 (Monumenta). — Gl.: Hrvatska!
Lašče. Gjorgjevič, XVI, 95.
Laško. Kovačič, Vili, 105 (krajevna imena 1. okraja v urbarjih); XVI, 107. — Stegenšek, XV, 111 (cerkvene slike iz 18 stl.).
Lavdon. Kaspret, I, 90.
Lavrenčič Primož. Kidrič, Primož Lavrenčič in njegova cerkv. pesmarica. XX, 80.
Lazius Wolfgang. Ilešič, XV, 127.
Legrad. Gjorgjevič, XVI, 90.
Lenart Sv. pri Vel. Ned. Ljubša, XX, 6 (razvoj kuracije).
Lenart Sv. v Slov. gor. Ljubša, XIX, 74; XX, 28; 128 (razvoj župnije; seznam krajev s številom družin in duš v žup. iz 1. 1782.).
Leonardo da Porto Maurizio. Štrekelj, III, 80, 82 (bibliogr. beležki).
Lesjak Davorin. Kovačič, XIII, 60 (učitelj v Rušah; ljudska izročila o Arehovi cerkvi).
Leskovec. Kovačič, XVI, 116 (cerkev sv. Andreja).
Lessiak Primus. Kelemina, P. Lessiak: Die karntnischen Stations-namen. (Poročilo.) XVIII, 107.
Leto 1848. Ilešič, II, 97 (Iz borbe med »ilirsko« in madžarofilsko stranko 1. 1848/49); II, 156 (Dva graška žurnalista 1. 1848.); XV, 150; XVIII, 43 (Narodna straža v Podčetrtku in Brežicah 1. 1848.). — Glonar, V, 153 si.; XII, 53. — Druzovič, XIX, 87.
Levee Fran. 2igon, IV, 155 (odi. pisma Kersniku 4. XII. 1867). — 01.: Radomljan!
Leveč Vladimir. Kaspret, I, 198 (nekrolog); III, 92 (Pettauer Stu-dien — ocena). — Kovačič, VII, 132; VIII, 98; X, 70 si.; XVII, 43; XVIII, 82 si. (početki slov. zgod.).— Kos M., XIII, 5. — Saria, XX, 78.
Levičnik Jernej. Kotnik, IX, 141 (čbeličar).
Levstik Franc. Štrekelj, III, 96 (gradivo o L. v pismih Hanki); IV, 171 (Hankovo pismo Levstiku 7. II. 1855 o Kraljedv. rokopisu). — Žigon, Donesek o razmerju med Janežičem in Levstikom. IV, 85. (Sotrudništvo pri Glasniku, »Napake« in boj za kritiko, »Bčelarček«, zbiranje gradiva zoper Koseskega, sotrudništvo pri Slovencu, izdaja Prešerna, Mladika,
biogr. dati, označitev, zasluge). — Mohorič, XIV, 29; XX, 165 (L. — pevec). — Ilešič, XV, 3 (L. — Celakovsky, L. — V. Nejedtf). — Dr. P. St., XVIII, 101 (L. avtoriteta v jezikoslovnih stvareh); 103 (Opomin k veselju — razmerje do Holtyja). — Turk, Nekaj o L. kot kandidatu teologije. XX, 94.
Liber confraternitatum Seccoviensis. Kos M., X, 8.
Linibuš, Lembaški gospodje. Godec - Kovačič, XI, 67 (gradivo za zgod. L.).
Linhart Anton. Murko, III, 223. — Kovačič Makso, XVI, 41 (prevoda dveh slov. nar. pesmi, »Trinklied der Kroaten«). — Omersa, A. T. Linhart in slov. nar. pesem. XVIII, 47.
Line. Kaspret, V, 170 (navodila T. Hrenu in H. Turjačanu za dež. zbor v L. 1614).
Lipnica, Lipniški gospodje. Kovačič, II, 146 (Spodnjepolskavski,-urbar); IX, 11 (Lipniški g. in Pesničarji); XIV, 114 (Schmid W.: Flavia Solva; ocena). —■ Ljubša, XX, 27 (seznam krajev v dekan. L. iz 1. 1782.).
Lipoglava. Stegenšek - Kovačič, XVII, 62 (podoba Hermana Celj. v 1. samostanu na Hrv.).
Lipoid Jožef. Dr. P. St., XIX, 111 (nagrobnik, beležka o pesmih).
Listi. Kotnik, XVIII, 53 (Lifti inu Evangelia... V' Marburgi b. 1.).
Listi dijaški. Kotnik, »Sprotuletna vijolica«, mariborski dij. list iz 1. 1846. XV, 114. - - Glaser, XX, 161 (»Zorica«). — F. K., XX, 168 (»Kolo«).
Ljubelj. Kos M., XIII, 14 (hospital).
Ljubljana, Ljubljanska škofija. Kaspret, IV, 214 (zemljiška knjiga loške graščine 1501 v Lj muz.). — Kovačič, IV, 236 (Šmid W.: Deželni muzej Rudolfinum v Lj.; poročilo); XVI, 116 (področje novoustan. lj. šk. na Staj.). — Stegenšek, V, 109 (Gruden: Cerkvene razmere med Slovenci v 15. stl. in ustanovitev ljub. šk.; occna); XIII, 101 (portreti lj. škofov). — Glonar, V, 148 (dopisi iz Lj. v »Stirii«). — Prijatelj, VII, 169 (Sreznjevskij o Lj.), 170 (Vraz o lj. bogoslovcih), 172 (Vraz o plesu v Kazini), 299, 302 (»čitavni zbor«), 304, 306. — Dolenc, IX, 101 (dež. krvno sodišče v Lj.). — Kos M., XIII. 25 (novoust. škofija). — Ilešič, XIV, 95. — Gjorgjevič, XVI. 98 (potopis iz 1. 1715.). — Premrou, XVIII, 17 (Tomaž Iiren). — I)r. P. St., XIX, 28 (Jagič o mizeriji Lj.).
Ljubno. Kos M.. X, 9.
Ljubša Matija. Kovačič, XIV, 108. — Dolar, XX, 176 (Ljubša: Slovenske gorice; poročilo). — Gl.: Gradec, Štajersko!
Ljudevit Posavski. Kovačič, IV, 71 (Bolgari na Slovenskem 827.).
Ljutomer, Ljutomerski vitezi. Slekovec, L 159 (Grad in graščina ljutomerska; lj. vitezi); II, 73 (Oskrbniki lj. graščine; grajska kapela). — Kovačič - Kociper, L 216 (poročilo o K. K. predavanju v Lj.). — Kovačič, XV, 63 (doneski k zgod. Lj.); XVII, 110 (Lj. ni bil sponhajmski, am-
pak solnograški); XX, 85 (krajevna imena v lj. okolici); 98 (gotska plastika). — Ilešič, XVII, 86 (ime); XVIII, 1. — Ljubša, XX, 14; 138 (razvoj župnije).
Loče. Stegenšek, IV, 200 (O razvoju župnijskih mej.).
Lcgarovci. Kovačič, XV, 29.
Logatec. Gjorgjevič, XVI, 98 (potopis iz 1. 1715.).
Lokavci. Kovačič, XV, 53 (villa datz Lukauz; urb.).
Lorger Fr. F. K., V, 200.
Loschnigg H. dr. Ljubša, XVII, 48 (L.: Der steirische Robinson, sein Drucker und Verfasser; poročilo).
Loserth Joh. dr. F. K., XIV, 121 (poročilo o L. letniku Z. d. H. V.).
Lovrenc Sv. v Slov. gor. Ljubša, XX, 2; 31; 130 (razvoj župnije; seznani krajev s štev. družin in duš v žup. iz 1. 1782.).
Lož. Kos M., XII). 28 (gospodstvo Lož).
Ložina. Kovačič, X, 75 (Lazzenitz — Lazi).
Lubstova. Kovačič, II, 144 (Spodnjepolskavski urbar).
Luschin — Ebengreuth Arn. dr. Kovačič, V, 199 (poročilo o štajerskih novcih); XIV, 121; XVII, 43 (odgovor na L.: Die ZerreiBung der Steiermark). — Ljubša, XVII, <8 (poročilo o Luschin-Festschrift Z. d. H. V.). — Dolenc, XX, 115 (gorske pravde).
Luverin. Gjorgjevič, XVI, SO (Ludbreg?).
Luxemburzani. Stegenšek - Kovačič, XVII, 60 (Sigmund, Vaclav).
Macone Štefan, žički prior. Stegenšek, VI, 171; XVII, 68 (historični portreti).
Madjari. Gruden, XI, 101 si. .(Starine železnih in salajskih Slovenov). — Kovačič, XV, 72 (doneski k zgod. Mur. polja); XVII, 45.
Magdalena Sv. pri Kapeli. Ljubša, XX, 18 (razvoj župnije).
Mahnič Anton. Dr. P. St., XVI11, 102 (odlomek iz pisma Štreklju 10. VI. 1897).
Majar Matija Ziljski. Prijatelj, VII, 174 si. — Kidrič, VII, 375. — Kotnik, XIX, 9. — GL: Francev!
Majcen Gabrijel. Druzovič, XX, 57, 68.
Mal Jos. dr. Kovačič, XVIII, 87 (pričetki slov. zgodovine); XX, 97 (Mal: Zgodovina umetnosti pri Slov., Hrv. in Srbih; ocena).
Malavašič Franc. Prijatelj, VII, 294 (pisma Vrazu 1. VII. 1838, 2. II. 1839, 25. 111. 1839). — Kidrič. VII, 360, 376.
Malo besedišče. Štrekelj, I, 28 (bibliogr. bel.). — Ilešič, Slovenski »Contrat social« iz L 1789. I, 113; II, 83.
Mandelc Janž. Dr. F. L, XVII, 111.
Mandelc Valentin. Žigon, IV, 114 (Ceptec).
Mandevi Blaž. Premrou, XVIII, 22 (ninski škof, poročilo o glago-ljaših).
Manhard Simon. Stegenšek, IX, 134 (frančiškan in spovednik matere Ferdinanda II. o skakačih v Slov. gor.).
Manich Peregrin. Druzovič, XIX, 90 (Slomškov stolni organist).
Mantuani Jos. dr. Kovačič, XIV, 121 (Carniola).
Maribor. Kovačič, II, 76 (Marijina cerkev »na Lebarju« pri M.); IV, 73 (Bolgari na Slov. 827.); VI. 114 (poročilo o otvoritvi narodnega muzeja); VII, 140 (poročilo o muzeju in popis zbirk); VIII, 101 (Krajevna imena M. okrožja v urbarjih); IX, 22 (Baumkircher); XI, 91 (poročilo o M. Pirčevem in dr. Medvedovem predavanju ob 500 letn. ustoličenja koroških vojvod.); XI, 170 (Cerkev sv. Jožefa pri Mariboru); XIII, 80 (špan-hajmska posestva v okolici M.); XIV, 117 (Judje v M.); XVI, 14 (mar. vprašanje); XVII, 43; 54; XVIII, 64; XIX, 128 (muzejsko društvo v M.; let. por. za 1921. in 22.); XX, 110 (Zgod. dr. in »Študijska knjižnica«). — Glonar, V, 149 (dopisi v »Stirii«); XI, 14 (Trstenjak v pismu 1. V. 1835 Puffu); XVIII, 43. — Ilešič, XIV, 71 (»Areh« in druga svetniška imena v marib. okraju); XVII, 76 (ime); XVIII, 1. — Kos Fr., XV. 94 (doneski za kroniko M.). — Kotnik, XV, 114 (dij. list »Sprotuletna Vijolica«). — Gjorgjevič, XVI, 100. — Ljubša, XIX, 65; XX, 34; 123 (razvoj nadžupnije in župn.; seznam krajev s štev. družin in duš župn. L 1782.); 176 (Schlosser P.: Beitrage z. Geseh. M.; poročilo). — Druzovič, XIX, 80; XX, 52 (Zgod. slov. petja v Mariboru). — Prijatelj K., XX, 105 (Dimnik SI.: Ročni zemljevid Marib. okrožja; ocena).
Marija Snežna. VI, 188 (poročilo o Majcenovem predavanju: Zgod. Velke in Marije Sn.).
Marina ves. Kovačič, X, 77 (v občini Nadole).
Marjeta Sv. pod Ptujem. Ljubša, XX, 2, 32, 132 (razvoj župnije in seznam krajev s štev. družin in duš žup. iz 1. 1782.).
Marko Sv. Ljubša, XVII, 47 (Martinova vas).
Marnberg. Ljubša, XIX. 63; XX, 122 (razvoj župnije).
Marquart. Kovačič, XVIII, 83 (Problemi ob zori naše zgodovine; o Belih Hrv. in Srbih).
Martič Grga. F. L, Martič: Zapamčenja. (Poročilo.) II, 178.
Martin, škof pričenski. Stegenšek, V, 111 (grb).
Martin Sv. Turčanski. Glej: Slovaki!
Martin Sv., vikarijat pri Mariboru. Ljubša, XX, 35 (seznam krajev s štev. družin in duš v vik. iz 1. 1782.).
Masudij. Kovačič, XVIII, 83 (arab. pis. iz X. stl. o Belih Hrv. in Srbih).
Matica Slovenska. Dr. P. St., XIX, 28 (drž. podpora, izdanje nar. pesmi).
Matjašič Jurij. Ilešič, II, 48. — Prijatelj, VII, 176. — Kidrič, VII, 376. — Kotnik, XV, 115. — Glonar, XVIII, 41, 77. — Glaser, XX, 161.
Matjaž kralj. Kovačič, IX, 20 si. (Vitezi Pesničarji).
Maurišič Bernard. Kovačič, XVI, 106 (celjski opat in arhidij.).
Mavčiče. Glej: Vuizilinesteti!
Mažuranič. Dolenc, XX, 118 (»gorske bukve«).
Mayer Fr. Mart. Kovačič, XII, 30; XVII, 109.
Medicina ljudska. J. A. G., Vergleichende Volksmedizin. (Poročilo.) VI, 182. — Glonar, VII, 57, 84, 92; Srednjeveški zagovori v ljublj. licejki. XVII, 100. — Šašel, XVI, 117 (zdravljenje raznih bolezni). — Košir, Lj. medicina na Koroškem. XVII, 20. (Nosečnost, rojstvo, krst. Zdravljenje otroških bolezni. Vzgoja dojenčka in njegov bodoči značaj. Zdravje in smrt.); XVIII, 29 (Zagovori). — Omersa, Zagovorila knjiga Antona Petriča. XVII, 96.
Medved Anton (dr.). F. K., XX, 168 (nekrolog).
Megiser Hieronim. Gl.: Doblinger!
Meidinger Joh. Val. Ilešič, XIV, 98 (slovničar).
Meinbach blizu Vrbovca. Stegenšek, VII, 14.
Mell Ant. Kovačič, XI, 173, XII, 16 si. — Kos M., XIII, 4 si. — Dolenc, XX, 114 (»gorske bukve«).
Mencinger Janez. Žigon, IV, 114, 127, 129.
Menik. Kovačič, X, 76 (Meyuno, v občini Nadole).
Meretinci. Štrekelj, 111, 53 (ime).
Merzeburg. Kovačič, XIII, 84 (ustan. škofije).
Metelko Franc. Štrekelj, III, 81 (Postava sa zol... 1837). — Gl.: Francev!
Metlika. Gjorgjevič, XVI, 94 (potopis iz 1. 1715.).
Meyer Eduard. Saria, XX, 74.
Miheljak Martin. Prijatelj, VII, 177 (pismo Trstenjaku 26. X. 1841).
Miklavž Sv. pri Vel. Ned. Ljubša, XX, 6; 37 (razvoj župnije in seznam krajev s štev. druž. in duš iz 1. 1782.).
Miklošič Franc. Prijatelj, VII, 148, 149 (o Vrazovem prestopu k ilirizmu), 156. — Kidrič, VII, 376. — Kovačič, XVIII, 80 (selitve južn. Slov.). — Dr. P. St., XVIII, 101 (odi. pisma Štreklju 1. III. 1886). — Gl.: Francev!
Miklošič Janez. Druzovič, XIX, 89, 99.
Milan, Milanski vojvode. Stegenšek - Kovačič, XVII, 72 (histor. portreti).
Milčetič Ivan. Dr. F. I., Milčetič: Koleda u južnih Slavena. (Poročilo.) XV, 145.
Mitra, Mitrov kult. Kovačič, V, 10. — Stegenšek, VII, 26. — Skra-bar, XVII, 15 (Ruški mitrej).
Modrinjak Štefan. Ilešič, II, 11 (odlomek pisma Cvetku 3. I. 1811).
Mohor Sv. Glej.: Kozjak!
Monoceros (enorožec). Glonar, VII, 43, 70, 99, — (Kovačič), XIV, 120 (poročilo o Hannovi razpravi »Kulturgeschichtliche Studien«.). — Gl.: Zlatorog!
Montellius Oskar. Saria, XX, 73 (švedski arheolog).
Montesquieu. Ilešič, XV, 2.
Morlot A. Glonar, VI, 177.
Mostič. Kos Fr., XII, 64 (»Priu« — »Pruc«, ki ga je 1348 Dobrač zasul).
Moškon Dominik. Kovačič, XVI, 108 (oglejski komisar).
Mozirje. Stegenšek, VII, 30.
Muchar V. Kaspret, 1, 6. — Skrabar, XVII, 15. — Kovačič, XVII, 69; 109.
Miiller R. dr. Kovačič, XV, 76 (Ruginesfeld).
Miillner A. Skrabar, XVII, 15 (Ruški mitrej).
Mura, Mursko polje. Kovačič, XV, 23 (doneski k starejši zgodovini Murskega polja).
Murko Anton. Ilešič, II, 29 (nastanek in prvo izdanje Murkovih jezikoslovnih del). — Glonar, V, 129 (ocena M. slovnice v »Stirii«), — Murko, Vil. 276. — Prijatelj, VII, 291 (slovar).
Murko Matija. Kovačič, Murko: Die slaw. Liturgie an der Adria. (Poročilo.) II, 88. — Stegenšek, Murko: Zur Geschichte des volkstiim-lichen liauses bei den Siidslawen. (Poročilo.) IV, 178. — Arnejc, Murko: Geschichte der alteren siidslaw. Literaturen. (Poročilo.) V, 195. — XX, 108 (izročitev diplome častnega članstva Zg. dr.).
Murščak. Kovačič, XV, 81 (gospodje de Murschach).
Muršec Josip. Kidrič, VII, 360, 376. — Ilešič, XIII, 103 (zastopnik ministrstva pri prvi maturi v Setiju).
Muta. Ljubša. XIX, 64; XX, 123 (razvoj župnije).
Nachtigall R. dr. Kovačič, XIV, 121 (Doberdob).
Nadeslautz. Kovačič, XV, 57 (urb.).
Napoleon. X, 161 (Kovačičevo predavanje o stoletnici bitke pri l.ipskem).
Naraplje. Kovačič, X, 41; 74 si. (Smitzdorf; urb.).
Narat Ivan. Ilešič, II, 1 (življenjepis in označitev).
Narodna pesem. Glonar, V, 127 (Kapperjeve »Slaw. Melodien«), 135 (Puffov nem. prevod neznane nar. 1?! pesmi); VII, 89 (o divjem lovcu); XI, 10, 11 (nabiranje nar. pesmi); XII, 51. — Trstenjak, VI, 157, 188 (kresna pesem). — Kovačič, XIII, 91 (Sv. Zofija in sv. Areh), 104. — Ilešič, XIV, 96 (Martens 1. 1818. o nar. melodijah); XIV, 123 (Sirota Jerica). — Kovačič Makso, Epska nar. pesem o Pegamu in Lambergarju
in drugo. XVI, 41. — Košir, XVII, 26, 29 (zagovori), 32 (uspavanke); XVIII, 30, 32 (zagovori). — Omersa, A. T. Linhart in slov. nar. pesem. XVIII, 47. — Strmšek, XIX, 25 (topuz in buzdovan v nar. pesmi), 28 (»Stara pravda«); Nar. pesmi »Pegam in Lambergar« in »Lepa Vida«. XX, SO (nove varijante). — Druzovič, XIX, 85 (Majar o nar. pesmi). — Kotnik, Sijaj, sijaj, solnčece! Zbirka koroških popevk. (Poročilo.) XX, 103. — Glej tudi: Glonar, Hiibsch, Šašelj, Vraz!
Narodno blago v prozi. Glonar, VII, 39 (Zlatorog), 87 (Divji lovec), 94 (Valjavčeva pravljica »Od jelenskoga zelja«), — Kiiliar, Narodno blago vogrskij Slovencov. VII, 107 (legende, pripovedke, verovanja, anekdote, smešnice); VIII, 47 (nadaljevanje ter pregovori, psovke in vzdevki); X, priloga (nadaljevanje); XI, priloga (konec). — Kovačič, XIII, 62 (pripovedke o Sv. Arehu na Pohorju), 75 (o početku cerkve sv. Bolfenka na Poh.). — Ilešič, Verski motiv v pripovedki o kralju Matjažu. XIV, 102. — Kotnik, XV, 126 (nar. prip. o Ungnadu ali Vuh-narju); Slov. legenda o sv. Ožbaldu. XIX, 9. — Malgaj, XV, 160 (pripovedke o Svetini nad Celjem). — Šašel, Spomin na Virunum. XVI, 40. — Košir, XVII, 31 (2 pravljici o materni ljubezni). — Glej tudi: Kompoljski, Kotnik, Zlatorog!
Narodopisne črtice. Kovačič, »Muže« in »mužanje«. III, 33. (Donesek k zgod. domače obrti in nar. noše.); Stara nar. noša okoli Ljutomera. XVII, 36. — Kotnik, Koroške nar. črtice. V, 103. (I. »Gnojvoza« ali »gno-javoža«. II. »Steljeraja«); IX, 128 (111. Ženitovanjske navade v Slovenjem Plajbergu); X, 36 (IV. Teritev v Slov. Plajbergu). — Trstenjak, Ivanjski kres v ormoški okolici. VI, 157, 188. — Pivko, Sosečka. VIII, U. (Črtica o javnem pravu podravskih Poljancev med Ptujem in Ormožem.); Pustna kobila (rusa, šarga, gambela, košuta itd.). X, 151. — Ilešič, Poročilo o slov. deželah iz 1. 1818. XIV, 90. (Noše, stavbe, značaj pokrajin, naci-onal. nasprotja.). — F. K., XIV, 123 (seznam narodopisnih sestavkov o Slovencih v »Zborniku za nar. život i običaje južnih Slavena«). — Glonar, XVIII, 74 (Trstenjakov članek o Slovencih). — Gl. tudi: Gjorgjevič, Habjanič, ilešič, Milčetič, Narodopisny Vestnik českoslovanskč, Praznoverje!
Narodopisni Vrstnik českoslovansky. F. K., XIV, 122 (poročilo o let. 1917). — F. I., XV, 150 (poročilo o let. 1918).
Nastavni Vjesnik. Fr. I.. XV, 148 (poročilo o XXVI. let.).
Nedelja Mala. Ljubša, XX, 13 si.; 138 (razvoj župnije).
Nedelja Velika. Stegenšek, V, 23 (O Vel. Nedelji in podobn. krajev, imenih). — Ljubša, XX, 4 (pražupnija); 36 (seznam krajev, število družin in duš 1. 1782.): 133 (razvoj pra- in župnije).
Negova. Zmazek, I, 185 (»negovske čelade«). — Ljubša, XX, 11, 137 (razvoj župnije).
Nejedly Vojteh. Ilešič, XV, 4, 8, 20 (lit. paralele).
Nelipič Ivan. Stegenšek - Kovačič, XVII, 74.
Nerat Miško. Druzovič, XX, 58, 68.
Neubauer, prof. Marib. realke. Kos Fr., VIII, 77 (Program Marib. realke 1883 o imenih posestev šentpavl. samostana).
»Neven«. Žigon, IV, 102 (boj za kritiko).
Nicoletti. Kos M., XIII, 7 (o oglej. patr. Bertoldu).
Niederle Lubor. Murko, III, 214. — Kovačič, XVIII, 82.
Niverce — Gimberz. Kovačič, X, 91 (urb.).
Nodilo, hrvatski historik. Kovačič, XV111, 82 si.
Noreja. Saria, XVII, 107 (Egger o legi N.).
Noršinci. Kovačič, XV, 51 (villa zu Narssen; urb.).
Nossbock Ign. dr. Ljubša, XX, 177 (Sloveni na Zg. Avstr.).
Noukendorf. Kovačič, XV, 44 (urb.).
Novak Josip. Žigon, IV, 106 (pismo Levstiku 25. XI. 1858), 122 pismo Levstiku 1. 111. 1859). — Turk, XX, 94.
Novakovič Bragoljub. Pivec, XIX, 124 (La Zadrouga).
Novice. Prijatelj, VII, 301, 305. — Mohorič, XVI, 36. — Ilešič, XVII, 79 (ime Maribor), 88 (Ljutomer). — Gl.: Bleiweis!
Novo mesto. Glonar, V, 149 (dopisi v »Stirii«). — Stegenšek, XIII, 100 (portreti novom. proštov). — Kos Fr., XVI, 64 (Oton iz Wolfsaua proda in zastavi kmetije). — Gjorgjevič, XVI 94 (potopis iz 1. 1715.). — Dolenc, XX, 115 (»gorske pravde«).
Obgriin. Štrekelj, I, 89 (etim. imena).
Oblak Jožef. Žigon, IV, 94.
Oboki — Obegg. Kovačič, XVI, 45 (ime).
Očeslavci. Kovačič, XV, 62 (curia datz Schulein; urb.).
Odnošaji med Hrvatsko in Štajersko. Prim.: Ilešič, Jezik knjižni. Spomeniki jezikovni!
Odnošaji med Slovenci in Nemci. Glonar, Lit. odnošaji med štaj. Slov. in Nemci v predmarčni dobi. V, 125 (»Stiria«, 1843—1848); XI, 1 (Iz pisem v lit. zapuščini R. G. Puffa); XII, 40 (nadaljevanje); XVIII, 33 (Trstenjakova pisma); XVIII, 70 (nadaljevanje). — Druzovič, XIX, 82, 96, 98; XX, 52 si.
Odobesskho — Skoke. Majcen, II, 165 (etim. imena).
Oer Fr. dr. Gl.: Štajersko!
Oglej — Oglejski patrijarhi. Stegenšek, V, 109; VII, 1 si. (fevdni gospodje v Gor. gradu); XIII, 101 (portreti v Grudnovi zgodov.); XVII, 67 si. (historični portreti). — Gruden, V, 163. — Kovačič, IX, 151 (Slov.
Bistr.); XI, 80 (patr. arhiv glede limbuške cerkve); XVI, 105 (iz patr. arhiva za cerkv. zgod. Sp. Št.); XVII, 45; XVIII, 58 (akvilejska oblast v Panoniji in Iliriku). — Kos M., XIII, 1 (Oglej. patr. in slov. pokraj.). — Kos Fr., XVI, 1 (kronika za Slov. Gradec); 65 si. (kronika za Planino in Konjice). — Premrou, XVIII, 16 si. (glagolica na Slov.). — Ljubša, XIX, 49 si. (razvoj lavantin. župnij).
Ojevic Janez. J. G., XVI11, 106 (redemptorist v Mariboru).
Ojstrica — Ojstriški gospodje. Štrekelj Milica, XIV, 76 (grad Ojstrica v Savinj. dolini). — Lukman, XVIII, 102 (grad Ojstrica in gora Krvavica).
Okoslavci. Štrekelj, III, 54 (ime).
Omortag. Kovačič, IV, 75 si. (Bolgari na Slov. 827.).
Grešje. Saria, XX, 95 (rimski grobovi v Orešju pri Ptuju).
Ormož. Kovačič, VI, 141 (lega Curte); 169 (donesek čarovniškim procesom); VIII, 107 (predavanje o zgod. Ormoža in okraja). — Stegenšek, VII, 131 (kje je bila Curta?). — Ljubša, XX, 5; 38; 134 (razvoj župnije, seznam krajev s številom družin in duš 1. 1782.). — Saria, XX, 77 (prazgod. najdišča).
Orožen Ignacij. Kovačič, XIII, 75; XV, 157 (stoletnica rojstva); XVII, 68. — Štrekelj M., XIV, 86.
Orožen Valentin. Kidrič, VII, 377. — Ilešič, XV, 5 (O. — Čela-kovsky).
Orožje. Strmšek, Topuz in buzdovan. XIX, 25.
Ortenburžani. Kos M., XIII, 28 si. (gospodstvo Lož). — Kos Fr., XVI, 5 si. — Stegenšek - Kovačič, XVII, 63 si.
Ortner M. dr. Glej: Koroško!
Osek — Osseneke. Kovačič, XV, 44 (urb.).
Osjek. Ilešič, II, 134.
Ostfeller Franc. Glonar, V, 125 si. (urednik »Stirie«); XVIII, 76.
Ostoja Štefan. Stegenšek - Kovačič, XVII, 72 (historični portreti na Ptujski gori).
Ostrogon. Gjorgjevič, XVI, 83 (potopis iz 1. 1715.).
Ostrowski W*adys!aw. Kidrič, XII, 156 (pismo Korytku 3. XII.
1838).
»Ost und West«. Glonar, XI, 11, 17. — Kovačič, XIII, 99.
Otokar II. Češki. Kovačič, VIII, 98 si. (urbarji na Štajerskem); IX, 4 (urbarji); 147 (Slov. Bistr.); XV, 24 si. (Mursko polje v deželnoknežjih urbarjih). — Gruden, XI, 105 (Prekmurje).
Ožbald sv. Kotnik, Slov. legenda o sv. Ožbaldu. XIX, 9 (legenda, glumaška pesem, kult pri Slovencih).
Ožbald Sv. Ljubša, XX, 3; 131 (razvoj župnije).
Ožegovič Mirko. Ilešič, XIII, 102 (škof senjski).
Pacher am Giebel. Kovačič, II, 144 (urbarij).
Pagliaruzzi Jože-Krilan. Dr. P. St., XVIII, 100 (odlomki iz pisem Štreklju 26. XII. 1878, 26. XII. 1883, 31. I. 1885).
Palfner Al. Maks. Ljubša, XX, 176.
Panonija. Kovačič, IV, 78; XVIII, 56 (početki krščanstva pred prihodom Slov.); XIX, 119 (mejna grofija spodnjepanonska). — Saria, XIX, 122 (rimski nagrobni spomeniki v Noriku in Panon.); XX, 76 si. (Panonci in Kelti).
Panslavizem. Glonar, V, 156; XII, 54. — Prijatelj, VII, 178.
Paralele. Ilešič, Češko-jugoslovanske lit. paralele in odvisnosti. XV, 1 (Prešeren — Celakovsky — Montesquieu, Prešeren — Rautenkranc, Prešeren — K. S. Šnaider, Levstik — Celakovsky, Levstik — Nejedly, Orožen — Celakovsky, Preradovič — Tyl — Chateaubriand, Jenko — Chmelensky, Prešeren — Nejedly — Spee, Vilhar —?, Erjavec — E. Jefabek, Zois — Jungmann, Vodnik — Hanka, Cegnar — Celakovsky). — Dr. P. St., XVIII, 103 (Levstik — Holty).
Parkanj. Gjorgjevič, XVI, 83 (potopis iz 1. 1715.).
Pata Josip. Fr. 1., Pata: Nove prispevki k dejinam stčedobulharske-ho jazyka a pisemnictvl. (Poročilo.) XV, 146; Pata: Nekolik kapitol z dejin styku českobulharskych. (Poročilo.) XV, 147.
Pavel Št. na Koroš. Kos Fr., VIII, 77 (codex traditionum mon. St. Pavli). — Kovačič, X111, 80 si. (posestva samostana); XV, 77 si. (Mursko polj ); XVII, 43 si. — Ljubša, XIX, 50 si. (bened. sam.).
Pavel Št. ob Voljski. Kovačič, XX, 167 (starokrščanski spomenik).
Pavič. Kovačič, XVIII, 83 (o prihodu Hrvatov in Srbov).
Pečnica. Kos Fr., XII, 62 (hospitale s. Marie (de) Pecniz).
Peisker j. dr. Kovačič, VII, 132 (polemika med P. in Dopschem radi kulturnih razmer pri Slovencih); Vili, 99 si.; XIV, 122 (pokolenje Rumunov); XV, 29; XVII, 46; XVIII, 82 si.
Pekre. Glonar, V, 151 (dopis v »Stirii«).
Penn Vid. Ilešič, II, 10.
Pernice. Ljubša, XIX, 65; XX, 123 (razvoj vikarijata).
Pesler Albert. Premrou, XVIII, 20 (novomeški prošt, poroča o Uskokih).
Pesem glumaška. Kotnik, XIX, 11 (glum. pes. o kralju Ožbaldu).
Pesem narodna. Gl.: Narodna pesem!
Pesmi brambovske. Kotnik, »Nova bramb. pesem« iz 1. 1809. III, 86; »Pesme za deželski bran«. VIII, 80.
Pesmi cerkvene. Glonar, VII, 41 (Jager na lovu šraja: izvor, razvoj, natisi). — Kotnik, X, 51 (»Meshnu petje ... V' Zelouzi 1784«). — Mo-
horič, XVI, 31 (ccrkv. pesmi na Prekmurskem). — Kidrič, Primož Lavrenčič in njegova cerkv. pesmarica. XX, 80. — Qlaser, XX, 156, 160 (pesmi v Verdinkovem Vsakdanjem kruhu).
Pesnica — Pesniški vitezi. Kovačič, IX, 1; X, 163.
Pesništvo bardsko. Omersa, XVIII, 47.
Peter I. Osvoboditelj. XVII, 53.
Peter Sv. na Kronski gori. Stegenšek, X, 47 (vizitacijski zapisnik iz 1. 1778.).
Peter Sv. nad Mariborom. Ljubša, XIX, 70; XX, 35, 126 (razvoj župnije, seznam krajev s številom družin in duš 1. 1782.).
Peter Sv. pri Radgoni. Kovačič, XV, 36 (urb.). — Ljubša, XX, 12 (razvoj župnije).
Peterlein. Kovačič, XV, 60 (curia zu Peterlein, urb.).
Petje. Druzovič, Zgod. slov. petja v Mariboru. XIX, 80 (Doba pred čitalniškim petjem. Janez Miklošič. Doba čital. moškega zborovega petja 1861—1884); XX, 52 (Doba čital. meš. zbor. petja 1884—1914: splošni pregled, čital. petje, Slov. pevsko društvo v Ptuju, Glasbeno društvo, Cecilijino dr. za lav. škof., Bralno in pevsko dr. »Maribor«, Kat. del. društvo, Dram. dr., šolstvo, življenjepisne črtice). — Mohorič, Pesniki in posluh. XX, 163. — Glej: Nar. pesem!
Petkovič dr. Kovačič, XX, 99 (»Stari srbski spomenici u južnoj Srbiji«).
Petrič Anton. Ilešič. II, 156 (graški žurnalist 1. 1848.).
Pettenegg grof. F. K., XIV, 119 (o sliki bi. Hem*?).
Pfannberžani. Lj. H., II, 175. — Stegenšek, VII, 17 si. — Kos Fr., XVI, 1 si.
Pfaundier. Kovačič, XVI, 14 si. (mariborsko vprašanje).
Physiologus. Glonar, VII, 45, 96.
Piccolomini Enej Silvij. Stegenšek - Kovačič, XVII, 60. si.
Picinelli Filip. Glonar, VI, 173; VII, 48, 60, 67, 69, 100. — Stegenšek, VI, 184.
Pič dr. Kovačič, XVIII, 89 (o Dudlebih).
Pijetizem. Glonar, XVIII, 76.
Pintar Lovro. Prijatelj, VII, 302 (odi. pisma Vrazu 20. III. 1843). — Kidrič, VII, 377. ,.,..„
Pirchegger Hans dr. Ljubša, IX, 143; XVII, 47; XIX, 124 ; XX, 177. — Kovačič, XI, 173; XVI, 17; XVII, 45; 109; XVIII, 89.
Pirnat Maks. Glej: Valvazor!
Planina. Kos Fr., XVI, 61 (doneski za kroniko), .. t; t
Pleterje na Dolenjskem. Stegenšek, VIII, 3 (kartuzija). — Dolenc, IX, 101 (krvno sodišče rezidence P.); XX, 115 (»gorske pravde«).
Pleterje pri Ptujski gori. Kovačič, X, 84.
Pleteršek Jurij. Majcen, II, 173 (kupno pismo za dvorec v Skokah).
Plohel Gregor. Ilešič, III, 22.
Podčetrtek. Stegenšek, V, 35 (ime). — Ilešič, XVIII, 43 (narodna straža v P. 1848.).
Podgorjanski J. K. Kovačič, XIV, 116 (o kranjskih judih).
Podlehnik. Kovačič, X, 84 (Liechtenegh).
Podlož. Kovačič, X, 83 (Podloss pri Ptujski gori).
Podmilšak Andrejčkov Jožef. Mohorič, XIV, 27.
Podsreda. Stegenšek, V, 35 (ime). — Kaspret, VIII, 21 (oplenitev kmetov 1573). — Kos Fr., XVI, 68.
Poezija ovčarska. Kotnik, XVII, 94.
Pogatschnigg Val. dr. Glej: Ingo!
Pohlin Marko. Ilešič, IV, 175 (»Marianische Weg« — krivo pripisan Pohlinu)
Pokoše. Kovačič, II, 146.
iPolchendorf. Kovačič, XV, 38 (urb.).
Poljane. Kovačič, XV, 57 '(villa zu Polan et Schephendorf, urb.).
Poljčane. Stegenšek, IV, 197.
Potekava Sp. Kovačič, II, 137 (Spodnjepolskavski urbar iz 1. 1504.); IX, 155 (kuga in rabuka 1646); XVI, 116 (cerkev sv. Štefana).
Polskava Zg. Gjorgjevič, XVI, 100 (potopis iz 1. 1715.).
Popelka Fr. dr. Ljubša, XVII, 48.
Poplsanje. 3. G., »Kratko popifanje shivlenja fvetiga Alfonsa Marije od Liguori.« XVIII, 106 (bibl. beležka).
Popovič Pavle. F. I., Popovič: Pripovetka o devojci bez ruku. (Poročilo.) II, 179.
Poschl A. Ljubša, XVII, 48.
Postave. Kotnik, XVIII, 33 (Poftave Bratoufhine Smertne Britkufti Chriftufa — bibl. beležka).
Postojna. Kos M., XIII, 30 si. (oglej. patr.).
Pot. Kotnik, XVIII, 53 (Sveti križni pot... V Gradzi 1842 — bibl. "beležka).
Potkanski K. Murko, XII, 136 (»šišano kumstvo«).
Potopisi. Ilešič, XIV, 90 (potovanje Jur. pl. Martensa 1. 1818.). — Gjorgjevič, XVI, 79 (Putovanje Simona Klementa kroz severozapadne krajeve naše zemlje 1715. godine).
Požun. Gjorgjevič, XVI, 82 (potopis iz L 1715.).
Praise. Glej: 'Primet!
Pravtttk Slovenškl. Mohorič, XIV, 16, 39.	. ,
Praznoverje. A. S., Narodopisna črtica k zgod. praznoverja. II, 86 <1 nem. in 1 slov. apokrifna tiskovina). — Kotnik, Donesek k zgod. praznoverja med kor. Slovenci. III, 65 (Marijina in Kristusova »delava«; zgod. tega praznoverja). — Grafenauer, O »Duhovni brambi« in nje postanku. IV, 1 (Duh. br., Kolomonov žegen, zagovori, »Sen blasene Divicze Ma,rie«). — Glonar, V, 129. — F. K., Praznoverne navade ob suši. XIV, 127. — Ilešič, Božična praznoverja v Mazurih. XIX, 108. — Gl. tudi: Medicina ljudska!
Predmarec. Prijatelj, VII, 166 (Vrazovo potovanje 1841 in polic, akti o tem). — Glonar, XVIII, 72, 76 (čtivo okr. 1. 1840.). — Prim.: Odnošaji med Slovenci in Nemci!
Preis P. J. (V.?) Kidrič, VII, 361. — Glonar, XII, 47 (pismo Puffu 29. IV. 1841).
Prekmurje. Kovačič, I, 91 (rimski denar); XVI, 53 (Vengust: Se-znamek prekmurskih občin; poročilo); XVII, 40 (Slavič: Prekmurje); XVII, 42 (2 prekmurski pesmarici). — Gruden, XI, 93 (Starine železnih in salajskih Slovenov). — Mohorič, XVI, 28 (Prekmurje in Medjimurje). — Dolenc, XX, 113 (»Gorske bukve«). — Gl.: Kompoljski, Narodno blago v prozi!
Prekriže — Prekrše. Kovačič, X. 90 (Sdessendorf).
Prelog Matija dr. II, 183 (poročilo o predavanju dr. Verstovška).
Preporod slovanski. Glonar, XI, 8, 13, 16; XVIII, 75. — Kotnik, XV, 116. — Prim.: Gudel, Ilirizem, Petje, Razlag, Šurmin, Vraz!
Prepuže. Kovačič, II, 143 (urb.).
Preradovič Peter. Kidrič, VII, 378. — Ilešič, XV, 5 (P. — Tyl — Chateaubriand).
Presberg — Presse. Kovačič, XV, 37 (urb.).
Prešeren France. Ilešič, II, 159 (mrtvaški list A. Smoleta); XV, 1 <P. — Celakovsky, P. — Rautenkrane, P. — Kari Sudimir Šnaider), 8 <P. — V. Nejedly — Spee, P. — Celakovsky), 20 (oblikovne paralele pesmim »Luna sije«, »Strune, milo se glasite!«, »črne te zemlje pokriva odeja«). — Žigon, Letnica 1833 v P. poezijah. III, 113. (Nastanek in natis son. venca, gazele, sonetje graške ljubezni, Prva ljubezen, Dohtar, Učenec, uvodni sonet son. venca, An Pauschek und Stelzich, začetek P. ljubezni do Julije). — Prijatelj, VII, 153 (razmerje do ilirizma 1837), 154 <Krst), 172, 306 (Jeran o P. pesmih). — Kidrič, VII, 361, 378: XIX, 40 {»Ahaeelnovim pesmam«). — Kotnik, IX, 142 (Carinthia 1851.). — Glonar, XI, H (Trstenjak o izd. pesmi 1. 1838.). — Mohorič, XIV, 14, 28 ^Razlagov poziv E. Jelovškovi, naj piše spomine na P.); XX, 163 si. {P. — pevec).
Pribiaa. Kovačič, IV, 82 ; XIX, 119; XX, 98. — Gruden, XI, 98.
Prikryl Frant. dr. Glej: Ciril in Metod!
Priloži za književnost, istoriju i folklor. F. K., XVII, 52 (poročilo o 1. knjigi).
Primet. L. P., IX, 123 (razlaga imena P. = Praše).
Primic Janez. Kotnik, VIII, 80 (prevod bramb. pesmi).
Primičeva Julija. Žigon, Letnica 1833 v Preš. poezijah. III, 113 si. (začetek Prešernove ljubezni do J., njej posvečene pesmi), 140 (nagrobnik J.-ine matere), 159 (nagrobnik P. J.), 198 (poročni dan), 162 (J. brat Ivan).
Pristava. Kovačič, X, 98 (Mayrhofel).
Proskersdorf. Kovačič, XV, 30 (Prozkeinsdorf); XVI, 46 (Prosečka
vas).
Prosvetljenost, prosvetljena doba. Ilešič, O slov. Štajerju v jožefinski dobi. I, 113; Štaj. jožefinski katekizem. II, 85. — Kotnik, X, 51 (»Meshnu petje«), 128 (odmevi prosvetlj. idej pri Drabosnjaku).
Protestantizem — protestantska doba. Kuhar, VII, 116, 122; X—XI, priloga 5, 24 (p. v ljudskem sporočilu). — Kovačič, VIII, 112 (Ormož)1; IX, 153 (Slov. Bistr.); X, 164 (Št. Ilj); XII, 71 (Grudnova zgod.); XVIII, 106 (slov. prot. knjiga v Rusiji; takih knjig v R. ni bilo). — Stegenšek, IX, 134 (Skakači v Slov. gor.). — Kaspret, XI, 18 (Jurij Dalmatin kot zagovornik škocjanskega župljana). — Gruden, XI, 112 si. (Lutheranstvo
na Vogerszkom i na našem Szlovenszkom za kraluvanya Ferdin. I____
do Mar. Terez.). — Trstenjak, XVI, 118 (Slov. protest, knjiga — ozna-njevalka protestantizma v Rusiji). -- Kidrič, XIX, 20 (Doneski škofa Hrena za zgod. reformacije na. Slov.). — Dr. A. D., XX, 95 (Tibingar kot psovka). — Glej: Fancev, Studenice!	.
»Pšetna graba«. Kovačič, X, 77 (Lubsetenthal med Narapljami in
iZ^t^aijuJjj g lom 8 ./• Jeil ijfžcviTm) Včl II .aont/ri nsta&i*!
Ptuj — Ptujski gospodje. Kaspret, I, 4 si. (pt. g. in staj. dež. mar-šalstvo). — Kovačič, IV, 78 (Bolgari na Slov.); 239 (predavanje o važnosti P. za Slov. Staj.); V, 1 (Petovij v zgod, Južne Štajer.); VI, 140 (»Curta«); VIII, .103 (Oto.karjev urbarij); 109 (Ormož in Pt. gosp.); IX, ,1 si. (Pesničarji in Pt. gosp.; pt. jninoritska kronika); X, 59 (Gospodarska zgod. domin. samost. v Ptuju); XIV, 110 (škof. Jul. Valent).; XV, 73 si. (doneski k stari zgod. Murskega polja); XVI, 15 si, (prebiv. Pt po domovinski pravici 1910.); XVII, 110 (Viktorin Ptujski); XIX, 119 (Katarina Ptujska). — Pollak, IV, 226 (prazgodovin, najdbe v ptujski okolici). — Glonar, V, 151 (dopisa v »Stirii«), — Stegenšek, VII, 16 si. (gornje-grajsko zavetništvo in Pt. gosp.); 128 (»Curta«); X, 1 (Julijin Valens, ptujski protiškof);' XVII, 58 si. (historični portreti na Ptujski gori), -r Kos M., XIII, 23 si. (domin, samost. v Ptuju). — Kos Fr., XVI, 4 (doneski,
rza kroniko Pt.). — Skrabar, XVII, 15 (mitrej); XIX, 1 (življenjepis Ferd. Raispa). — Dr. Fr. L, XVIII, 44 (Pravoslavna služba božja v Pt. 1813.). — Kotnik, XIX, 18 (cerkev sv. Ožbalda). — Ljubša, XX, 1, 30, 130 (pra-župnija Pt., seznam krajev, štev. družin in duš dekanije 1. 1782.; pražup. Vel. Nedelja). — Druzovič, XX. 60 (pevsko društvo). — Saria, XX, 75 ■(zemljevid arheološ. najdišč v Slov.). — Poročila muzejskega društva v Pt., XVI, 126 (za 1. 1919/20); XVII, 54 (za 1. 1921.); XVIII, 62 (za 1. 1922.); XIX, 47 (30-letnica dr.); XX, 111 (za 1. 1923.).
Ptujska gora. Stegenšek-Kovačič, XVII, 57 (historični portreti na oltarni podobi župne cerkve na Črni ali Ptujski gori). — XIX, 127 (historični portreti na Pt. g.; poročilo o predavanju).
Puchmajer A. J. Ilešič, XV, 20 (lit. paralele).
Puff R. G. Glonar, V, 131 (pesniško, novelistično, znanstveno, žur--nalistično delo P. o Slovencih), 154 (P. 1. 1848.); Iz pisem v lit. zapuščini R. G. Puffa. XI, 1; XII, 40; XVIII, 33, 70. — Prijatelj,'VII, 176 (Sreznjev-skij o P.). — Godec, XI, 68 (Limbuš). — Kovačič, XIII, 76 (Pohorski Bolfenk); XVI, 21 (mariborsko vprašanje). — Skrabar, XVII, 15 (Ruški mitrej). — Ilešič, XVII, 86.
Puntschart P. Ljubša. XVII, 48.
Račje — Ratscha. Kovačič. VIII, 102 (urb.).
Rački Fr. dr. Kovačič, XVIII, 80 (prihod Hrvatov in Srbov).
Radeče. Kaspret, IV, 219 (trška veča in grajski urbar 1575).
Radenci, Radvenci in sorodna imena. Štrekelj, III, 54.
Radendob. Kovačič, X, 78 (pri Nadolah).
Radgona. Kovačič, IV, 104 (krajevna imena r. okraja v urb.); IX, 17 (posvet, dež. stanov 1446 radi obrambe proti Ogrom); XV, 82 si. <zgod. r. župnije). — Glonar, V, 149 (dopisi v »Stirii«). — Kos M., X, 19. — Gruden, XI, 122 (R. luteranska postojanka). — Gjorgjevič, XVI, 100 (potopis iz 1. 1715.). — Ljubša, XX, 16, 134 (razvoj pra- in župnije).
Radmošci. Kovačič, XV, 61 (villa zu Riidmoten, urb.).
Radomljan (Leveč?). Žigon, IV, 148 (o Janežičevem »Cvetju«).
Radonič Jovan. Saria, XVIII, 110.
Radoslavci. Kovačič, XV, 31 (In Radozlausdorf, urb.).
Raič Božidar. Kidrič, VII, 379. — Ilešič, XIII, 96 (dijak v Varaždi-nu). — Mohorič, XVI, 32, 36. — Druzovič, XX, 61.
Raisp Ferd. Skrabar, XIX, 1. — Saria, XX, 78.
Rajhenburg. Kovačič, XII, 26 (Hema). — Podkrajšek, XV, 136 (na^ grobni spomeniki).
Ramovš Fr. dr. Kovačič, XVI, 14 (maribor. vprašanje).
Rassigoscze. Kovačič, X, 93 (morda Mezgovci).
Ratkaj Peter. Kaspret, VIII, 21 si. — Glej: Upori kmetski!
Rautenkranc Jos. Ilešič, XV, 3.
Raven breg — Rabenberg. Kovačič, XVI, 46.
Ravnikar Matevž — Poženčan. Prijatelj, VII, 287 (pismo Gaju 21. XI. 1838), 289 (pismo Vrazu 20. I. 1839), 305. — Kidrič, VII, 363, 379.
Razlag Radoslav. Kidrič, VII, 379. — Mohorič, dr. J. Radoslav Razlag. XIV, 1. (Životopis z odlomki iz avtobiogr. in pisem, označitev, pregled delovanja, zlasti pravoslovnega). — Kotnik, XV, 116, 119. — Pod-krajšek, XV, 135. — Turk, XX, 88 (pisma D. Radežu 17. X. 1868, 24. X. 1868, 25. III. 1869, 26. II. 1872).
Rečica. Stegenšek, VII, 17 si. (Rudeneck blizu R.). — Kos Fr., XVI, 5.
Red nemški viteški. Kovačič, VIII, 103 (otokar. urb.); 109 (ormoški fevd). — Ljubša, XIX, 51 (razvoj lavant. župnij); XX, 4 (pražup. Vel. Nedelja); XX, 36 (seznam krajev, število družin in duš »Okraja nem. v. r.« 1782).
Reisch E. dr. Saria, XVII, 107.
Reischl Fridr. Stegenšek, XV, 151 (Erloschene Kloster in Oester.).
Remšnik. Ljubša, XIX, 61 (razvoj župnije).
Resenik. Kovačič, X, 78.
Reutenberžani. Stegenšek, VI, 164 (gospodarji gradu Reutenberg [Ruta]).
Ribnica na Dol. Kos M., XIII, 34 (fevdi oglej. patr.).
Rieck K. Kovačič, XIII, 75 (legenda o bolfenški cerk.).
Rindscheiti. Slekovec, I, 168 (solastniki ljutom. gradu).
Ritiše — Ricus. Kos Fr., VIII, 79.
Rivosecchi. Ilešič, XIII, 102.
Robida Karel. Štrekelj, III, 83 (bibl. beležka).
Ročica — Rietsiz. Štrekelj, III, 56 (ime). — Kos Fr., VIII, 79. — Kovačič, XV, 62 (curia an der Retschitz, urb.).
Rodni. Kovačič, X, 87 (Radventz).
Rodovniki. Kovačič, I, 54 (rodovnik Slekovčev). — Stegenšek, VII, 20 (rodovnik in pregled vrbovskih in gornjegrajskih gospodarjev). — Ljubša, Rodovniki pra- in župnij: XIX, 76 (Jarenina); 78 (praž. Kamni-ca); XX, 4 (praž. Ptuj); 7 (praž. Vel. Ned.); 19 (praž. Radgona).
Rogatec — Rogaška Slatina. Glonar, V, 151 (dopisi v »Stirii«). — Kovačič, XII, 17 (polemika radi kraja »fons marmoreo lapide signatus« v listini 1141. 1.). — Kos. Fr., XVI, 71 (doneski za kroniko R.).
Rogatnica. Kovačič, X, 80.
Rogerij. Glonar, VII, 72 (pridiga »Na dan Obyfkajnja Mariae Di-vize; jezikovne posebnosti [pod črto!), 99, 104.
Rogoza. Kovačič, XIV, 112 (Rogotz).
Rogoznica. Kovačič, VIII, 102; XVIII, 59.
Romantika. Ilešič, Iz prvih časov romantike. II, 1. (I. Ivan Narat, jezikoslovec in prvi katehet marib. gimn. II. Nastanek in prvo izdanje Murkovih jezikoslovnih del.) — Glej: Gaj, Ilirizem, Preporod slovanski, Vraz!
Rosenberg Art. dr. Kovačič, XIV, 115 (Judje na Staj.).
Rothenberg Ign. dr. Ljubša, XX, 176.
Rousseau J. J. Ilešič, I, 122 (»Contrat social«).
Rudeneck. Glej: Rečica!
Rudež Anton. Prijatelj, VII, 157 (pismo Vrazu 3. IV. 1838).
Rudež Dragotin. Žigon, IV, 136 (pismi Levstiku 17. IV. 1865 in 30. IV. 1865). — Turk, XX, 94. — Glej: Razlag!
Rudež Jožef. Prijatelj, VII, 157, 173. — Kidrič, VII, 379.
Ruginesfeld. Kovačič, XV, 75 (Rženo polje, urb.); XIX, 120. — Kelemina, XX, 147.
Rumuni. Ilešič, XIV, 113 (Kadlec: Valašia valašske pravo v ze-mich slovanskih a uherskych; ocena). — F. K., XIV, 122.
Rupert Palatinski. Stegenšek-Kovačič, XVII, 60 (historični portret! na Ptujski gori.).
Rupert Sv. v Slov. gor. Ljubša, XX, 3, 32, 132 (razvoj župnije, seznam krajev, štev. družin in duš 1782).
Rusi. Ilešič, II, 25 (ruski vojaki za francoskih vojn na Štaj.).
Ruše. Skrabar, XVII, 15 (Ruški mitrej). — Glaser, XVIII, 55 (verske igre v R.); XX, 160 (ustanovitev Bralnega društva v R.). — Ljubša, XX, 178.
Salvago Ivan Krstnik. Premrou, XVIII, 17. — Kovačič, XVIII, 111.
Samo. Gruden, XI, 96. — Pivko, XI, 155 (Ali je bil Samo slovenski vladar ?).
Sava. Ilešič, I, 189 (Francosko-avstrijska meja).
Savinjska marka. Steklasa, X, 140 (o mejah Sav'. m.). — Kovačič, XII, 25 si. (Hema).
Schaunberžani. Kaspret, I, 4 si. — Kos Fr., XVI, 7 si.
Scherer J. E. Kovačič, XIV, 116.
Schiffmann. Ljubša, XX, 177 (o Sloven, na Zg. Avstr.).
Schlor Alojzij. Štrekelj, III, 83 (bibl. beležka).
Schlossar Ant. dr. Glej: Štajersko!
Schlosser P. Kovačič, XVI, 20 (mariborsko vprašanje). — Saria, XX, 75. — Ljubša, XX, 178 (Marienlegende von Hausampacher).
Schmuck Adam. Kovačič, XVI, 106 (oglej, arhidijakon za Savin j. okr. in Drav. polje).
Schmutz Karel. Kovačič, XVI, 19. — Ilešič, XVIII, 2, 4, 10.
Schober Arnold. Saria, XIX, 122.
Scholz A. Glej: Hrvatska!
Schonbach Ant. E. Glonar, VI, 175.
Schonwart — Šambert. Kovačič, XVI, 48 (ime).
Schrattenbachi. Štrekelj Milica, XIV, 87 si. (Grad Ojstrica). — Strmšek, XIV, 101 (Kmetske vstaje).
Schreiner Henrik. (Kovačič), XVI, 60 (nekrolog).
Schreuer Hans. Glej: Češka!
Schroll P. B. O. S. B. Kos Fr., VIII, 77. — Kovačič, XIII, 59.
Schumacher K. Saria, XX, 73.
Schuster Andrej — Drabosnjak. Grafenauer, IV, 44 (jezik), 52 (ži-votopis, avtor Kolomona), 192 (popravki). — Kotnik, X, 52; 121 (literatura o Sch., življenje, socialne razmere, označitev); XIX, 105.
Schutzen. Kovačič, XV, 62 (urb.).
Schwach K. dr. Kovačič, X, 2.
Schweinbecki. Slekovec, I, 161 (lastniki ljutom. gradu).
Sedlnitzky Leopold. Prijatelj, VII, 179 si.
Segher Mato. Glej: Hrvatska!
Seibersdorf — Zibotja vas. Kovačič, XVI, 46 (ime).
Seidl J. G. Glonar, XI, 3 (o šolstvu, o Grški); XVIII, 39. — Skrabar, XVII, 15 (ruški mitrej).
Seifert. Kovačič, XVIII, 93 si. (die slawische Kulturidee).
Sejanci. Štrekelj, III, 57 (ime).
Sekelji. Kovačič, I, 63; VIII, 110 (gospodarji Ormoža); IX, 145 (SI. Bistr.); XV, 149 (Kegleviči). — Slekovec, I, 172.
Sekovska škofija. Stegenšek, VIII, 93 (Ljubša, Die Christianisierung d. Diozese Seckau; ocena); XVII, 46. — Ljubša, XIX, 49 (razvoj lavant. župnij); XX, 21 (župn. sev. od Drave za Jož. II.); XX, 139 (upravna razdelitev naših župnij sev. Drave).
Sekožen — Zecazen. Kos Fr., VIII, 78.
Selnica. Ljubša, XIX, 69; XX, 36; XX, 125 (razvoj župnije, seznam krajev, štev. družin in duš 1782).
Senj. Glej: Kronike!
Senožeče. Gjorgjevič, XVI, 96.
Siegesdorf — Svečane. Kovačič, XVI, 48 (ime).
Siget. Kidrič, IX, 42 (Oblega S. v sodobnem hrvatskem opisu; razni prevodi, ponatis, jez. analiza, avtor originala).
Simbolika krščanska. Glonar, VI, 172, 173 (cerkveni spomeniki); VII, 45, 48, 53, 67, 70, 95 (razvoj, vzroki propada). — Stegenšek, VI, 184. — Kotniki XVII, 95; XIX, 15.
Sirach Vilj. Stegenšek-Kovačič, XVII, 58 (restavriral sliko na Ptujski gori).
Sket Jakob. P. St., XVIII, 101 (odlomek iz pisma Štreklju 7. III. 1887).
Skoke. I, 213 (poročilo o Majcenovem predavanju). — Majcen, II, 161 (donesek k uskoškim naselbinam v Skokah).
Skordiskf. Kovačič, VI, 145.
Skrblje. Kovačič, X, 81 (Zkerblach — Sgerbledorf).
Slabtincl — Slabotinci. Štrekelj, III, 58 (ime).
Slamnjak. Kovačič, XX, 85 (ime).
Slavič M. Mohorič, XVI, 32 (spis o Prekmurju). — Kovačič, Slavič: Prekmurje. Ljubljana 1921. (Ocena.) XVII, 40.
Slekovec Matej. Kovačič, I, 52 (nekrolog); XIII, 107 (Zahn-ov sotrudnik). — Ljubša, XVII, 47.
Slike. II, 152 (zmaj v cmureškem gradu); VI, 129 (cerkev sv. Mohorja na Kozjaku); VI, 133, 134, 136 (freske v cerkvi sv. Mohorja); 'IX, 15 (nagrobni spomenik zadnjega Pesničarja v Ptuju); 16 (foto-grafični posnetek ustanove Konrada Pesničarja); XVII, 16/17 (posnetek Mitrove relijefne plošče iz Ruš: 5 slik); XVII, 57 (oltarna podoba župne cerkve na Ptujski gori); XIX, 1 (Ferdinand Raisp); XIX, 9 (soha sv. Ožbalda na Jezerskem), 18 (cerkev sv. Ožbalda v Ptuju).
Slivnica. Kovačič, IX, 151 (pražupnija); XIII, 47, 89 (Sv. Areh). — Kos M., XIII, 22.
Slomšek Anton Martin. Prijatelj, VII, 176. — Kidrič, VII, 379; Nekaj o Ahacelnovih »Pesmih«. XIX, 39; Datum Slomškove »Einlei-tung zu den slov. Vorlesungen«. XIX, 40. — Medved, X, 54 (predavanje o S. v zgod. štaj. Slovencev). — Glonar, XI, 6 (Gallensteinova sodba o S.). —Ilešič, XIII, 103 (S. v Senju); XVII, 79; XVIII', 8. — Kovačič, S. o pouku slov. jezika pred 100 leti. XVII, 1; XIX, 118 (Slov. Mat.).
—	Skrabar, XIX, 4 (S. pismo Raispu 9. VI. 1861). — Ljubša, XIX, 49.
—	Glaser, XX, 94 (Življenja srečen pot).
Slovaki. F. K., IV, 233 (slovaški narodni muzej).
Slovani. Glonar, IV, 180 (Žunkovič, Wann wurde Mitteleuropa von den Slaven besiedelt, ocena). — Kovačič, XIII, 69 si. (SI. in Nemci v 11. stl.); XV, 47 (si. orožje). — Pivec, XIX, 124 (nekaj slovstva o zadrugi). — Saria, XX, 45 (Albrecht: Beitrag zur Kenntnis der slawischen Keramik, ocena). — Boštele, XX, 172 (izvleček iz predavanja Strzygow-skega o romanskem cerkvenem stavbarstvu Zap. SI.). — Glej: Nie-derle!
Slovenci. Ljubša, I, 100; IX, 142; XVI, 121 (poročila in ocene Ko-sovega Gradiva I., III., IV.). — Majcen, I, 212 (predavanje o prihodu SI.
v sedanje dežele); IV, 187 (Trstenjak Ant.: SI. v šomodski županiji na Og., ocena). — Kovačič, IV, 71 (Bolgari na SI. 827); IV, 238 (poročilo o Kosovem Gradivu II.); VII, 132 (Dopsch: Die altere Sozial u. Wirtschafts-verfassung d. Alpenslaven, ocena); IX, 140; X, 157; XII, 70 (ocene Grudnove Zgod. SI. 2., 3., 4. zv.); XIV, 104 (razvoj sekovske škofije in SI.);
XVI,	15 (mariborsko vprašanje); XVII, 43 (odgovor na Luschinovo: Die ZerreiBung d. Steiermark); 109 (Pircheggerjeva Štaj. zgod.); XVIII, 87 (početki slov. zgod.); XIX, 47 (sestanek slov. historikov v Varaždinu 10. jul. 1923); XX, 97 (Stele: Oris zgod. umetnosti pri ŠL, ocena). — Stegenšek, V, 109 (Gruden: Cerkv. razmere med SI. v 15. stl. in ustan. ljublj. škof.; ocena); VII, 26 (naselitev gornjesavinjske doline); XIII, 100 (ocena Grudnove Zgod. 6. zv.). — Gruden, XI, 93 (starine železnih in sa-lajskih Slovenov). — Kos M., X, 10 (SI. na Nem. Staj.); XIII, 1 (Oglejski patrijarhi in slov. pokrajine). — Premrou, XVIII, 16, 65 (o glagolici na Slovenskem). — Dr. P. St., XVIII, 109 (Erjavec: Slovenci, ocena). — Kidrič, XIX, 20 (doneski škofa Hrena za zgod. reformacije na Slovenskem). — Saria, XX, 72 (zemljevid arheoloških najdišč v Sloveniji). — Dolenc, XX, 113 (»gorske bukve«).
Slovenjgradec. Medved, V, 121 (predavanje o zgod. SI. gr.). — Stegenšek, VI, 130 (freske v špitalski cerkvi v SI. gr.); XV, 113 (Gotske freske v cerk. sv. Duha v SI. gr.). — Kovačič, XI, 89 (predavanje v Si. gr. o 500 1. ustoličenja kor. voj.). — Kos M., XIII, 9 si. (posest oglej. patr.). — Kos Fr., XVI, 1 (doneski za SI. gr. kroniko). — Vrhovnik, XVII, 33 (nekaj o slov. pridigah v Slov. gr.). — Premrou, XVIII, 18 (Tomaž Hren in graški nuncij v SI. gr.).
Slovenske gorice. Stegenšek, IX, 134 (»Skakači« v SI. gor.). — Ilešič, XIV, 75 (O priimkih v SI. gor.). — Tominšek, XVI, 54 (Soleh: Die Windischen Buhel, poročilo). — Dolar, XX, 176 (Ljubša: SI. gorice, poročilo).
Slovenščina v šoli. Ilešič, I, 130; II, 20 (slovenščina na marib. gimn. koncem 18. stl.). — Kovačič, Slomšek o pouku slov. jezika pred 100 leti.
XVII,	1. — Druzovič, XIX, 88 (slov. deklam, in petje na mar. gimn.).
Smole Andrej. Ilešič, Prešeren in mrtvaški list A. Smoleta. II, 159.
(S. razmerje do gajice.) — Prijatelj, VII, 147 si. (stiki z Vrazom), 163 (pismo Gaju 12. IX. 1840), 164 (pismo Vrazu 30. X. 1840), 165 (pismo Vrazu 10. XI. 1840). — Kidrič, VII, 363, 379.
Smolinci. Kovačič, XV, 41 (Molendorf, urb.).
Smičiklas Tade. Kovačič, XI, 171 (nekrolog).
Snopek Frant. Glej: Ciril in Metod!
Sodinci. Kovačič, X, 93 (Zodonitzi nad Vel. Nedeljo).
Sodstvo, pravne in gospodarske razmere. Štrekelj, I, 22 (slov. cesarsko odločilo 1675). — Preglej, II, 82 (dve slov. prisegi 1715). — Kovačič, II, 137 (Spodnjepolskavski urbar 1504. 1.); V, 107 (dvoje kajk.-sloven, spomenikov 17. stl. iz središkega arhiva); VI, 169 (čarovniški procesi v Ormožu); VIII, 98 (Dopsch: Die landesfiirstl. Gesamturbare Steier-marks); IX, 33 si. (4 prodajne listine, 1 ustanova, 1 razveljavljenje dolžnega pisma Pesničarjev); IX, 148 (SI. Bistr.); X, 67 (volilo Bernarda Ptujskega); 95 (gospodarstvo dominik. samost. v Ptuju); 113 (sodstvo v Žetalah); XI, 173 (Mell-Pirchegger: Steierische Gerichtsbeschreibun-gen); XII, 21 si. (meje podčetrtske in strmolske deželske sodnije); XIII, 87 (poravnava med Henr. Rogaškim in št. pavelskim opatom radi krvnega sodstva in ščitništva); XIV, 116 (pravne in gosp. razm. judov); XV, 26 si. (urbarji); 70 (Malefiz — Schranen Recht v Ljutomeru); XVI, 106 si. (k cerkv. zgod. na Sp. Štaj.). — Kaspret, II, 149 (»Letina«); IV, 214 (o večah); V, 168 (navodila kranj. poslancema za zbor v Lincu 1614); VI, 81 (kazensko pravosodje na Tahovi graščini Stattenbergu); VIII, 25 (pritožbe na dež. stanove zaradi plenitev Ratkeja in Dornbergerja); XI, 18 (Jurij Dalmatin kot zagovornik svojega župljana). — Stegenšek, IV, 204 (konjiška župnija); VII, 1 (posest in pravice gornjegr. samostana); VIII, 10 (sodstvo jurklošterske kartuzije). — Pivko, VIII, 11 (Sosečka, črtica o javnem pravu podravskih Poljancev). — Dr. J. J., VIII, 33 (dvoje slovenskih fevdskih priseg 17. stl.). — Trstenjak Al., VIII, 87 (prepodajna listina 1819; donesek k pravni zgod. ormoškega okraja); IX, 133 (slovenski robotni patent Mar. Ter. 1778 za Štaj.). — Dolenc, IX, 98 (postanek in pomen instrukcij za krvna sodišča na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem); XI, 33 (pravosodstvo kostanjeviške opatije v 1. 1631—1655); XX, 113 (do kedaj so veljale »Gorske bukve« na Slovenskem). — Kotnik,
X,	26 (dvoje slov. fevdnih priseg). — Godec, XI, 70 (Limbuš). — Gruden,
XI,	111 (Prekmurci). — Murko, XII, 125 (razmere v srednjeveški Srbiji). — Kos Fr., XIV, 58 (12 listin iz 14. in 15. stl. o prodajah, zastavah in posojilih žalskih tržanov); XV, 88 (razmere v srednjeveškem Celju). — Štrekelj Milica, XIV, 81 (najemninska pogodba Sovneških s Habsbur-žani). — Ilešič, XIV, 114 (vlaško pravo). — Mohorič, XVI, 29 (stiki med štaj. Slov. in Prekmurci).
Soleh Joh. dr. Glej: Slov. gorice!
Solčava. Stegenšek, VII, 31 (vikarijat v S. 1350. 1.). — Murko, VII, 318 (Vraz v S.). — Ilešič, XVIII, 7 (ime).
Solnograd, Solnograška nadškofija (nadškofje). Slekovec, L 159 (s. nš. lastniki ljutomer. gradu); XIII, 101 (Gebhardov portret v Grudnovi Zgod., 6. zv.). — Lj. H., I, 204 (Lang: Acta Salzburgo-Aquilejensia, poročilo). — Kovačič, V, 20 (s. nš., Ptuj in Metod); VIII, 110 (s. nš. go-
spod Ormoža in Ptuja); IX, 1 (s. nš., Ptuj in Pesničarji); X, 44 (s. nš. Eberhard II. in lastniki šoštanjskega gradu); X, 59 si. (dominikanski samostan v Ptuju); X, 157 (Grudnova Zgod. o s. nš.); XII, 12 (s. nš. Konrad I. in Hemina posest »Cezt«); XIV, 104 (zgod. sekov. šk. in s. nš.); XV, 71 si. (Ljutomer in s. nš.); XVII, 46 (razmerje solnogr. in sekovsk. šk. do Slovencev). — Medved, V, 201 (Brežice last s. nš.). — Kaspret, VI, 71 (del stattenberške graščine fevd s. nš.). — Gruden, XI, 98 si. (s. nš. in Panonski Slov.). — Pivko, XI, 155 (anonymus salisburgensls o Samu). — Kos M., XIII, 3 si. (Oglejski patr. in s. nš.). — Kos Fr., XVI, 4 (s. nš. in Ptuj). — Ljubša, XIX, 19 (razvoj lavant. župnij); XIX, 119; XX, 1 (razvoj župnij v pražup. Ptuj, Vel. Ned. in Radgona); XX, 21 (župnije sev. Drave za Jož. II.); XX, 139 (upravna razdelitev župnij sev. -Drave, gen. vikarijat, arhidijakoni, dekani).
Solovjev. Kovačič, XVIII, 94.
Sorscha Reinhardt. Kidrič, IX, 42 (lastnik »Historije Sigeta«).
Spanhajmci — Šponhajmei. Kovačič, VII, 137 (odkod na Slov. institucija scabini — schefones?); IX, 146 (SI. Bist. posest Sp.); XII, 34 (Bernard Mariborski); XIII, 79 si. (kult Henrika II.); XV, 37, 78 si. (Sp. lastniki radgonske in ljutomerske okolice že v 12. stl.); XVII, 43. — Kos M., XIII, 39 si. (oglej. patr. Bertold in Sp.).
Spee Friedrich. Ilešič, XV, 9, 20, 22 (lit. paralele). — Kotnik, XVII, 95.
Spomeniki jezikovni. Štrekelj, Slov. ces. odločilo iz 1. 1675. I, 22, 110 (dodatek); Dvoje glagoliških zapisov na obhodnem listu kranjskem iz 1. 1556. II, 154. — Preglej, Dve slov. prisegi iz 1. 1715. v nadžupnijskem arhivu v Vuzenici. II, 82. — Kovačič, Dvoje kajkavsko-slovenskih spomenikov iz središkega arhiva. V, 107. — Dr. J. J., Dvoje slovenskih fevd-skih priseg. (Iz 17. in 18. stl.) VIII, 33. — Kidrič, IX, 50 (glagolski rokopis o oblegi Sigeta, opis rokopisa, jez. analiza). — Trstenjak, Slov. ro-botni patent ces. Marije Terezije z dne 5. grudna 1778 za Štajersko. IX, 133. — Kotnik, Dvoje slov. fevdnih priseg. X, 26 (I. Dodatek k spisu VIII, 33; II. Prisega krškemu škofu iz 1. 1653.; obenem revija obširnejših kor. slov. jez. spomenikov). — Gruden, »Starine železnih in salajskih Slove-nov«. XI, 96. — Nachtigall, Freisingensia. XII, 1, 77, 155. •
Srbi. Milekič, XV, 142 (Srbska historiogra,fska dela dr. Alekse Iviča). — C., XVII, 108 (Gjorgjevič: Iz Srbije kneza Miloša, ocena). — Dr. Fr. L, XVIII, 59 (Markovič: Pravoslavno monaštvo i monastiri u srednjevekovnoj Srbiji; poročilo). — Kovačič, XVIII, 78 si. (problem o prihodu Hrvatov in Srbov). — Saria, XVIII, 110 (Jireček: Istorija Srba, poročilo). — Glej: Jireček!
Srbi — Sorbi. Tominšek, XVI, 49 (Zimmermann: Jezikovno ozemlje Srbov na Saksonskem, poročilo).
Središče. Kovačič, I, 191 (pismo Perczelovo Središčanom 1848); IV, (ostanki rimske vile pri Sr.); V, 107 (dvoje spomenikov iz arhiva); 123 (poročilo o izkopavanju v Sr.); 176 (izkopavanje v Sr.); VI, 140 (pra-zgod. Sred.; etim. imena Polstrau). — Stegenšek, V, 37 (ime); VII, 131 (»curta« in ime Polstrau — Središče). — Ljubša, XX, 5, 38, 134 (razvoj župnije, seznam krajev, štev. družin in duš ž. 1. 1782.).
Sreznjevskij I. I. Štrekelj, III, 97 (gradivo o Slovencih v pismih Hanki). — Prijatelj, VII, 166 si. (stiki z Vrazom, potovanje po Slov.). — Kidrič, VII, 363, 379. — Glonar, XII, 45 (pismi Puffu 22. IV. 1841, 14. XII. 1841). — Nachtigall, XII, 85.
Stanetinci, Stanošina, Stanovsko. Štrekelj, III, 58 (ime). — Kovačič, XV, 40 (Stanecendorf, urb.).
Stanischitsch (Stanišič) Aleksa. Pivec; XIX, 125 (o zadrugi).
Staročeska knihovna. Ilešič, XV, 151 (poročilo).
Starzer Alb. dr. Glej: Štajersko!
Stattenberg. Kaspret, VI, 71 (Tahijeva nasilstva)..
Stegenšek Avg. dr. Kovačič, X, 49 (St. : Zgodovina pobožnosti sv. križevega pota, ocena); XIV, 108; XVI, 59 (nekrolog). — Glej: Gornji grad, Konjice!
Stegnar Feliks. Druzovič, XX, 67, 70.	,
Steinwenter A. dr. Ljubša, XVII, 48.
Stele Fr. Kovačič, XX, 97 (Oris zgod. umetnosti pri Slov., ocena).
Stenico Michele. Stegenšek-Kovačič, XVII, 71 (dož, histor. portreti na Ptuj. g.).
Stibor — Ščibor — Ščiborič, vojvoda erdeljski. Stegenšek-Kovačič, XVII, 71 (historični portreti na Ptuj. g.).	,	... .
Stična. Kos M., XIII, 14 si. (oglej. patr.).
»Stiria«. Glonar, V, 125 si.; XVIII, 73, 76.
Stoprce (Stoperce). Štrekelj, III, 60 (ime).	./ .
Straden. Ljubša, XX, 26 (seznam krajev v dekan. ,Št. 1. 1782.).
Stranje. Kovačič, X, 86 (Strapdorf). .
StraBgang. Ljubša, XX, 27 (seznam krajev v; arhidijakon. Str, 1. 1782.).
Strasti! v. Strassenheim Theodor. Kotnik, Str. v. Strassenheim: Bibliographie der im Herzogtume Karnten bis 1910 erschienenen Druck-schriften. (Poročilo z dostavki slov. kor. tiskov.) X, 50.
Strauss Kopr. Saria, #IX, 43 (srednjeveška keramika).
Strelci, strelski dvorci. Kovačič, XV, 45 (obmejna bramba). .. _ Stridon. Kovačič, XVII, 49 (roj. kraj Hijeronim.): ■ •/'
Stritar Josip. Žigon, IV, 144 (pismo 8. VI. 1868 Levstiku o Glasniku),, 152 (S. spisi v Glasniku), 155 (S. literarno društvo), 158 (natis »Pesmi«), 163 (boj za kritiko), 164-(Zvon). — Dr. P. St., XVIII, 101 (odlomka iz pisem Štreklju 11. IX. 1887, 28. IX. 1902). — Mohorič, XX, 163 si. (S. — pevec).
Stročja vas. Kovačič, XV, 48 (ime).
Strzygowski Jos. Glej: Umetnost!
Studenice. Kovačič, II, 78 (St. požar 1788); X, 118 (st. samostan); XIII, 90, 108 (dom. samost.); XVI, 112 (razmere v st. samost. v protest, dobi). — Stegenšek, IV, 196 (samostan). — Gruden, V, 163 (samost. St. v protestant, dobi). — Kaspret, VI, 94 (Tahi in st. sam.). — Kos M., XIII, 15 si. (patr. Bertold in dom. samost.). — Strmšek, XIV, 100 (Kmečke vstaje v St.).
Stiilz. Kaspret, I, 4 si.
Sumragkfi Peter. Stegenšek, VI, 138.
SiiBenheimer Hans. Stegenšek. IV, 204 (konjiški sodnik za Fridr. III. -ob ustanovitvi deželske sodnije).
Sveča. Kovačič, X, 81 (Swetzdorff — Schwetscha pri Stoprcah).
Svečane. Kovačič, XVI, 48 (Siegersdorf).
Sveče — Zwafkach. Kos Fr., VIII, 79.
Svečina. Kovačič, XIV, 112. — Ljubša, XIX, 73; XX, 29, 128 (razvoj župnije, seznam krajev, štev. družin in duš ž. 1. 1782.).
Svetina nad Celjem. Malgaj, XV, 159 (zgod. in legende cerkvic).
Svetonja Jakob. Ilešič, TI, 131.
Szabo Jur. Kovačič, XX, 100 (Buličev Zbornik).
Šafarik J. P. Kidrič, VII, 364, 380. — Ilešič, XVII, 85 (Slov. naro-dopis).
Salinci (Šaiovci). Štrekelj, III, 60 (ime). — Kovačič, XV, 33 (Scha-ladein, urb.).
Šambert. Glej: Schonwart!
Šamperl Dragotin. Prijatelj, VII, 147. — Kidrič, VII, 201, 326 (Na-vuk v peldah). — Murko, VII, 276.
Šašelj Ivan. Štrekelj, III, 99 (poročilo o Š. »Bisernicah«).
Ščftvnica. Kovačič, XV, 61 (villa ze Stewitzen, urb.).
Šenoa M. Dr. K. C., XVII, 42 (Geografija Jugoslavije, poročilo).
$ig(g ferd. Stegenšek-Kovačič, XVII, 61 (bibliogr. opom.). — Kovačič, XVIII, 78 (ime Hrvat in Srbin).
Škrabec Stanislav. Breznik, XV, 153 (nekrolog). — Dr. P. St., XVIII, 101 (odlomki iz pisem Štreklju '6. III. 1892, 30. XII. 189?, 14. II. 1897). — Dr. P. St., XIX, 31, 36 (sodelovanje pri Jagičevi enciklopediji).
Škrlič Rajmund. Premrou, XVIII, 66 (tržaški in ljublj. škof).
Šlebinger Janko. Kotnik, Šlebinger: Slov. bibliografija za 1. 1907.—1912. (Poročilo in nekaj dostavkov.) XI, 84.
Šmarje pri Jelšah. Kovačič, X, 49 (»Križev pot«).
Šmld (Schmid) Walter. Kovačič, V, 199; XI, 69; XIII, 49; XIV, 111.
—	Godec, XI, 68. — Ljubša, XVII, 48. — Glej: Ljubljana!
Smigoc Janez. Ilešič, II, 54 (vir Murku); III, 20; XIV, 94, 98 (Šmi-gočev vzor — Meidinger?).
Šmiklavž na Plešivcu. Stegenšek, X, 48 (zvon s slovenskim napisom iz 1. 1609.).
Šnaider K. S. Ilešič, XV, 3.
Šolstvo. Ilešič, XIII, 94 (Naši Varaždinci); XIV, 103 (Groštova šola v Zagrebu). — Premrou, XVIII, 68. — Druzovič, XIX, 88 (marib. gimn.); XX, 67 (slov. petje na marib. šolah). — Gl.: Slovenščina v šoli!
Šomodska županija. Mohorič, XVI, 37 (Trstenjak Ant.: Slov. in Hrvati v š. ž.).
Šopronj. Gjorgjevič, XVI, 103 (potopis iz 1. 1715.). Šoštanj. Kovačič, X, 43 (gradivo za kroniko Š.). Šponhajmci. Glej: Spanhajmci!
Štajersko. Kaspret, I, 3 (o podelitvi dežel, maršalata na Št. 1560); 204 (poročilo o Starzer-jevi publ.: Die landesfiirstl. Lehen in St. 1421—1546).
—	Kovačič, I, 93 (izkopavanje na Slov. Št.); V, 1 (Petovij v zgod. Juž. St.); 199 (poročilo o I. in II. zv. Jahrbuch f. Altertumskunde); VIII, 98 (Dopsch: landesf. Gesamturbare d. St., ocena); IX, 22 (vstaja proti Fridr. III.); XI, 173 (Mell in Pirchegger: Steirische Gerichtsbeschrei-bungen, ocena); XIII, 103 (Oer: Die Eremiten in St., ocena); XIV, 115 (Rosenberg, Beitrage z. Gesch. d. Juden in St., ocena); 121 (Ztschrft. d. Hist. Ver. f. St. 1917 in 18, poročilo); XVI, 14 (mariborsko vprašanje); XVI, 44 (nekaj krajevnih imen ob narodni meji na št.); XVI, 105 (k cerkveni zgod. na Sp. Št.); XVII, 43 (odgovor na Luschinovo: Die Zer-reiBung d. St.); XVII, 109 (Pirchegger: Gesch. d. St., ocena). — Ilešič, I, 113 (o slov. Štajerju v jožefinski dobi). — Ljubša, I, 201 (Zahn: Ur-kundenbuch d. Herzgt. St. 1246—1260, 3. zv., poročilo); XI, 82 (Schlossar: Die Literatur d. St. in Bezug auf 'Gesch. Landes- und Volkskunde, ocena); XVII, 47; XIX, 124; XX, 176 (Ztschft. d. Hist. Ver. i St. 17. 19. in 20. letnik, poročila); XIX, 49 si.; XX, 1; 120 (razvoj župnij); XX, 176 (Blatter fur Heimatkunde, poročilo). — Lj. H., II, 174 (Styriaca, kolonizacija alpskih dežel, poročilo). — Stegenšek, III, 107 (Kapper: Das Archiv d. k, k. -stm. Statthalterei, poročilo); VIII, 93 (Ljubša, Die Chri-stianisierung der heutigen Diozese Sečkau, ocena). —G. M., 'IV, 187 (Beg Ante: Slov.-nem. meja na Št., poročilo). — Štrekelj, V, 38; VI, 1 <slovan. elementi v besednem zakladu štaj. Nemcev).—Glonar, V, 125;
XI, 1; XII, 40; XVIII, 33, 70 (literarni odnošaji med štaj. Slovenci in Nemci v predmarčni dobi). — Kos Fr., VIII, 77 (»Codex traditionum mo-nasterii S. Pauli«). — Dolenc, IX, 98 (postanek in pomen instrukcij za krvna sodišča na Št., Kranj, in Kor.). — Trstenjak, IX, 133 (Slov. ro-botni patent Mar. Terez. za Št.). — Kos M., XIII, 7 si. (oglej patr. Ber-told in slov. pokrajine južno od Drave). — Gjorgjevič, XVI, 79 si. (potopis iz 1. 1715.).
Stanov — Stein, Steinhof. Kovačič, XV, 40.
Štiftar Franjo. Ilešič, XVIII, 13.
Štrekelj Karel. Murko, IX, 160 (nekrolog). — Kovačič, XIV, 111; XVI, 130 (spor z Zgod. dr.), 135 (Histor. slov. slovnica). — Dr. P. St., Iz korespondence prof. Dr. K. Štreklja. XVIII, 100 (Odlomki iz pisem Krilana, Valjavca, Miklošiča, Sketa, Stritarja, Škrabca, Mahniča); XIX, 28 (Jagič o izdanju Štrekljevih nar. pesmi), 29 (koncept Š. pisma Jagiču jan. 1904 o slovenskih prispevkih za projektirano enciklopedijo), 31 (odhod v Sofijo), 32 (koncept Š. pisma Jagiču dec. 1907 o aferi radi Sofije), 35 (koncept Š. pisma Jagiču jan. 1909 o Archivu).
Stublana— Ztiplina. Kos Fr., VIII, 77.
Štumperšek. Kovačič, X, 61.
Šumberk. Kaspret, I, 5 (Schaunberžani in njihov grad na Dolenjskem). — Kovačič, XV, 106 (Kolon iz Vuzenice posestnik Š.).
Šurd. Mohorič, XVI, 37 (narodno in duševno središče šomodskih Slov.).
Šurmin Gjuro. F. K., Šurmin: Hrv. preporod. (Poročilo.) II, 96.
Tahi Franc. Glej: Upori kmetski!	;
Tangi K. Kovačič, XII, 14. — Kos M., XIII, 9 si.
Taranj. Mohorič, XVI, 37.
Tarnok. Gjorgjevič, XVI, 86 (potopis iz 1. 1715.).
Tauffrer Franc. Štrekelj, III, 84 (Kratki Sapopadik kerfhanfkiga Navuka — bibliogr. beležka).	i ■ .
Terlecki Metodij. Premrou, XVIII, 20 (helmski škof, vizitator Uskokov).
TInje. Stegenšek, IV, 198 (vikarijat). — Kovačič, XIII, 54.
Tirna. Kos Fr., XII, 63 (predium Ternberch).
TIskarna Narodna. Turk, XX, 90 (Razlag v pismu 26. II. 1872 Ru-dežu).	i«
Tišina. Gruden, XI, 106 (zgod. Prekmurcev).
Tkalčič Ivan Krstitelj. F. K., Tkalčič I. K.: Slavensko bogoslužje u Hrvatsko j. (Poročilo.) 1, 205; Tkalčič:. Po vjestni spomenici slob. i kralj, grada Zagreba. (Poročilo.) I, 206. — A. P. K., II, 87 (nekrolog).
Tolmin. Kos M., XIII, 35 si. (tolm. gastaldija).
m €';: iS
HHH
Toman Lovro. Ilešič, XVII, 82 (»Maribor«). — Mohorič, XX, 165 / (T. — pevec).
Tomaž Kempčan. Kotnik, XVIII, 53 (Čvetere bukve T. Kempčana... / V Lj. 1826); XIX, 110 (Dvoje bukve T. K.... 1826). Tomaž Sv. Ljubša, XX, 6 (razvoj župnije).
Tomek Ernst. Kovačič, XIV, 104 (razvoj sekovske škofije). — >': Ljubša, XIX, 52 (razvoj lavant. župnij).
Torkoš M. J. Ilešič, IV, 177 (biogr. podatki). Trafenik Jožef. Druzovič, XX, 65, 71. Tramšek Blaž. Podkrajšek, XV, 135. Traungauci. Kovačič, IX, 146 (SI. Bistr.).
Trbegovci. Štrekelj, III, 61 (ime). — Kovačič, XV, 39 (Trebkoys-! dorf, urb.).
Trboje. Kos Fr., XVI, 68 (kunšperški gospodje). Trdan Fran. Kos M., XIII, 18 (sloven, bogomili). Trdogoj, slov. grof na Gor. Štaj. Kovačič, XIII, 73. Trebnje pri Beljaku, Trebenjski gospodje. Kovačič, XII, 36 (Hema). gf - Kos M., XIII, 8, 28.
Trebnje na Dolenj. Gjorgjevič, XVI, 95 (potopis iz 1. 1715.). Tribnik Ivan. Skrabar, XVII, 18 (ruški župan). Tribnik Mih. Skrabar, XVII, 15 (ruški mitrej na posestvu T.). Tribunski. Gl. : Hašnik!
Tristram. Kovačič, XV, 53 (curia datz Tr., urb.). Trop Franc. Druzovič, XX, 65, 70.
Trpin Filip. Kovačič, IX, 155 (Kuga 1646; T. slovit govornik »slov. Cicero«).
Trst. Ilešič, XIV, 97 (poročilo iz 1. 1818.). — Gjorgjevič, XVI, 96 V ; (potopis iz 1. 1715.).
Trstenjak Anton. Kotnik, X, 121. — Mohorič, XVI, 37. — Glej: Slo-venci!
Trstenjak Davorin. Glonar, V, 139 (T. pesmi v »Stirii«); XI, 8 (pisma / Puffu 5. II. 1838, 10. III. 1838, [l. V. 1838], 5. III. 1838); XVIII, 33 (pisma Puffu 16. VII. 1838, 12. X. 1838, 17. III. 1839, 30. III. 1839, 16. V. 1839, ! '1. VI. 1839, [1839], 31. VIII. 1839), 70 (pisma Puffu 11. X. 1840, 16. XII.
1840, 22. I. 1842, 28. XI. 1842). — Prijatelj, VII, 166 si. (članek o Jarniku ; in Vrazu). — Kidrič, VII, 364, 381. — (Kovačič), XIV, 129 (proslava T. J stoletnice), 134 (poziv za Davorin Trstenjakov sklad). — Kos M., XIII, j 9 (kje je Montferrar?). — Kovačič, XV, 48 (ime Stročja vas). Trstenjak Tomo. Ilešič, II, 99 (slov. madžaron). Trubar Primož. Ramovš, Slovarski doneski iz T. del. X, 144. 4 Gruden, XI, 118. — Stegenšek, XIII, 102 (T. portret v Grudnovi Zgod.). — Premrou, XVIII, 25.
Trubelka Ciro. Kovačič, XII, 65.
Turbaen. Kovačič, XV, 60 (curia zu T., urb.).
Turjačani. Kaspret, I, 4 si.; V, 168 (Herbart T.); VI, 73, (Stattenberg fevd T.); XI, 18 (Krištof T. in Juri Dalmatin). — Kidrič, IX, 42. — Kos M., XIII, 34 (Konrad T., desetine v Dobrepoljah, Ribnici in Poljanah). — Dolenc, XX, 115 (gorske pravde).
Turki, turške vojne. Kaspret, V, 168 (navodilo T. Hrenu in Her-bartu T. za zbor v Lincu radi turške obrambe). — Kovačič, VIII, 112 (Ormož in tur. v.); IX, 154 (SI. Bistr. in tur. v.); X, 157 (tur. v. v Grudnovi Zgod.). — Kidrič, IX, 42 (oblega Sigeta). — Godec, XI, 71 (Limbuš in T.). — Gruden, XI, 108 (Prekmurci in T.). — Saria, XVII, 39 (donesek k zgod. tur. in ogrskih napadov).
Turner Pavel. Mohorič, XIV, 17 (sotrudništvo pri Pravniku Slovenskem). — (Kovačič), XX, 106 (nekrolog).
Turnišče. Gruden, XI, 106.
Turocz Joh. Stegenšek-Kovačič, XVII, 60 (ogrski kronist o Sigis-mund. zunanjosti).
Turopoljci. Murko, XII, 128 (hrvatska plemenska župa).
Tvrtko. Stegenšek-Kovačič, XVII, 72 (historični portreti na Ptujski
gori).
Tyl. Ilešič, XV, 5 (»Poslednji Čeh«).
Umetnost. Stegenšek, I, 93 (Diirerjevo Marijino življenje); III, 108 (Strzygowski: Die Miniaturen d. serbischen Psalter^ d. H. u. St. Bbltk. in Miinchen, ocena); VI, 129 (o gotskih freskah pri Sv. Mohorju na Ko-zjaku); VI, 183 (zagovor zaradi Glonarjeve recenzije); VIII, 91 (zanimive freske v Loki pri Zid. mostu); X, 47 (Sv. Peter na Kronski gori 1778), 48 (zvon s slov. napisom iz 1. 1609. pri Šiniklavžu na Plešivcu), 53 (Bolgarski hudožestveni starini II. zv., ocena); XIII, 100 (portreti v Grudnovi Zgodovini); XV, 111 (iz polja baročne ikonografije, Vogl), 113 (gotske freske v cerkvi sv. Duha v Slov. grad.); XVII, 57 (Historični portreti na oltar, podobi župne cerkve na Ptujski gori). — Majcen, II, 152 (kameli ita izbokla podoba zmaja na cmureškem gradu). — Glonar, VI, 170 (Stegenšek, Umetniški spomeniki Lavantin. škofije, ocena). — Kovačič, IX, .152 (zgod. SI. Bistr.); X, 50 (»križev pot« v Šmarju p. Jelšah); XI, 87 (Stegenšek, Ljubitelj krščanske umetnosti, ocena); XII, 67 (butmirska keramika); XIII, 45 (Sv. Areh); XIV, 119 (dozdevna slika bi. Heme); XVII, 110 (Zbornik za umetnostno zgod. 1. L;' poročilo); XX, 97 (Stele, Oris zgod. umetn. pri Slov.; Mal, Zgod. umetn. pri SI., Hrv., Srb.; ocena). — Godec-Kovačič, XI, 73 (kužni križ in oltar v Limbušu). — Murko, XII, 140 (srednjeveška Srbija). — Malgaj, XV, 159 (cerkvice na Svetini nad Celjem). — Kotnik, XIX, 9 (legenda o sv. Ožbaldu). — Saria, XIX, 43
(srednjeveška keramika), 45 (slovanska keramika), 122 (Sohober, Die romischen Grabsteine von Noricum und Pannonien, poročilo). — Boštele, XX, 172 (Strzygowski: Der vorromanische Kirchenbau der Westslawen, 1 izvleček). — Glej tudi: Izkopanine, Maribor in Ptuj (muzej)!
Unamuno Michel de. Kovačič, XVIII, 95 si. (kasticizem).
Unger — Khull: Steirischer Wortschatz. Štrekelj, V, 38 (pripombe).
Unio akademica. Saria, XX, 72 (mednar. zveza akad. znanosti v Bruslju).
Upori kmetski. Kaspret, VI, 70 (Tiranstvo graščaka Frana Taha in njegovega sina Gabriela); VIII, 21 (Oplenitev kunšperških in podsred-skih podložnikov 1. 1573.). — Kovačič, IX, 155 (vstaja v Ostrovici 1635); X, 107 (upori proti ptujskim dominikancem). — Pivko, XI, 175 (Hartin-ger Jos.: Hrvatsko-slovenska seljačka buna g. 1573.; ocena). — Štrek-ljeva M., XIV, 89 (vstaja 1. 1635.). — Strmšek, XIV, 100 (O kmečkih vstajah v Studenicah).
Urban Sv. pri Ptuju. Ljubša, XX, 3, 33, 132 (razvoj župnije, seznam krajev s številom družin in duš iz 1. 1782.).
Uršula sv. na Plešivcu. Kovačič, XX, 98 (cerkev sv. U., gotika in renesansa).
Uskoki. Premrou, XVIII, 19 (glagolica med Usk.).
Vac (Waitzen). Gjorgjevič, XVI, 84.
Valjavec Janez. Turk, XX, 94 (odlomek iz pisma Rudežu 28. VII. 1854).
Valjavec Matija. Mohorič, XVI, 37 (Predge v prekmurskem narečju). — P. St., XVIII, 101 (odlomek iz pisma Štreklju 1. VI. 1882).
Valvazor Ivan Krstnik. Podkrajšek, XV, 135 (nagrobni spomenik v Laškem).
Valvazor Ivan Vajkard. Kaspret, I, 13, 186 (Ženitni dogovor Iv. V. Valvazorja z Ano Maksimilo baronico Zečker). — Lj. H., II, 177 (Pirnat Maks: Iv. Vaj. Valv., ocena). — Kovačič, XIV, 117 (o kranjskih Židih). — Premrou, XVIII, 27 (o glagoljaših na Slov.).
Varaždin. Ilešič, II, 99 (var. ilirska čitalnica); XIII,-94 (šolstvo in mladina v štiridesetih letih). — Gjorgjevič, XVI, 91.
Vega Jurij. Fr. Hauptmann, II, 95 (Kaučič: G. Frh. v. Vega, poročilo).	, !■ /
Vehovar M. Glonar, V, 141; VII, 89; XVIII, 72, 73, 75, 77..
Velenje. Kos Fr., XVI, 68 (posestva kunšperških gospodov).
Velesovo. Kos M., XIII, 20 si. (ust. samostana).
Velika ves v Halozah. Kovačič, X, 84 (Grassendorf — GroBdorf).
Velkon — Wilpin. Kos Fr., VIII, 79.
Vengust J. F. K., XVI, 53 (V.: Seznam prekmurskih občin, ocena).
Verdinek Jurij. Kotnik, XVIII, 54 (Vlakdanji kruh... V' Marburgi b. I. — bibliogr. beležka). — Glaser, J. Verdinek: Vsakdanji kruh. XX, 154 (bibliografski in biografski podatki).
Vesprim. Gjorgjevič, XVI, 87 (potopis iz 1. 1715.).
Vestrnica. Štrekelj, III, 48 (ime).
Verzi nagrobni. Ilešič, II, 6 (Naratov epitaf). — Stegenšek, Nagr. verzi v konjiški dekaniji. V, 185; VI, 183 (epitaf nadžupn. Hirzlerja). — Glonar, VI, 172 (isto). — Podkrajšek, XV, 135. — Dr. P. St., XIX, 111 (Jožef Lipoid). — Kovačič, XX, 167.
Veržej. Ljubša, XX, 16 (razvoj župnije).
Vesel Jovan — Koseski. Ilešič, I, 191. — Žigon, IV, 117, 120 (Cegnar o K. »originalnosti«), 123. — Druzovič, XIX, 94 (uglasbitev pesmi »Kdo je mar?«).
Vilagoš. Ilešič, II, 121.
Vildon, Vildonski gospodje. Kaspret, I, 4 si. — Gjorgjevič, XVI, 101.
Vilhar Miroslav. Žigon, IV, 91, 99 (Levstikov prihod k njemu), 118 (pesmi), 132 (Levstikov odhod). — Ilešič, XV, 11 (Jamska Ivanka: vsebina in sorodni motivi).
Viltuš (Wildhaus). Kaspret, I, 5 (Turjačani lastniki V.). — Kos Fr., XV, 101; XVI, 76 (doneski za kroniko V.).
Vinkovič Ben. Premrou, XVIII, 20 (zagrebški vladika poroča o Uskokih).
Vipava. Kos M., XIII, 30 si. (oglej. patr.).
Virunum. Šašel, XVI, 40 (spomin na V.). — Saria, XVII, 107.
ViŠegrad ob Donavi. Gjorgjevič, XVI, 84.
Višnja gora. Kos M., XIII, 30 (oglej. patr.).
Vitanje. Stegenšek, VI, 130 (freske v vit. žup. cerk.).
Vitold, litavski knez. Stegenšek-Kovačič, XVII, 70 (historični portreti na Ptujski g.).
Vitomarei (Vutomarci). Štrekelj, III, 62 (ime).
Vitovec Jan. Kovačič, IX, 149 (SI. Bistr.).
Vodnik Valentin. Ilešič, II, 25 (slovar); XV, 18 (V. — Hanka), 22 (oblika »Vršaca«), 127 (Ilirija oživljena). — Prijatelj, VII, 164, 297 (Smoletova izd. »Pesmi«)', 291 (slovar). — Kotnik, VIII, 81 (prevod bramb. pesmi); XV, 118. — Mohorič, XX, 163 (V. — pevec).
Vodogaj. Majcen, II, 162 (razlaga imena). — Kovačič, VIII, 101 (Skoke),
Vodole. Kovačič, X, 40, 80 (Nabadol und Meros fMeržel), 156.
Vodranci, Adrijanci. Štrekelj, III, 63 (ime).
Vodušek Andrej. Glonar, XII, 60 (pismo Puffu 27. VI. 1854).
Vodušek Matija. Kovačič, XVII, 14 (biogr. podatki).
Vogl Jan. Krizoston. Stegenšek, XV. 111 (slikar, učenec ruške ginuiaz.).
Volčna ves. Kovačič, X, 78 (Wultschitschendorf).
Volič Mih., arhidijakon. Kovačič, XVI, 106 si. — Premrou, XIX, 116.
Volkmer Leopold. Murko, VII, 273 (izd. »Pesmi in fabul«). — Kidrič, VII, 355 (isto).
Vošnjak Jos. Podkrajšek, XV, 135.
Vovbre, Vovbrski grofje. Glej: Heunburžani!
Vramecz Anton. Ilešič, Klaič Vjekoslav: Antonii Vramecz, kronika. (Poročilo.) VI, 109.
Vransko. Kos Fr., XVI, 68 (Kunšpcrški gosp.). — Gjorgjevič, XVI, 99 (potopis iz 1. 1715.).
Vraz Stanko. (Kovačič), Stoletnica Stanka Vraza. III, 112; VII, 139, 386 (slavnost v Mariboru 5. VI. 1910); XIII, 98 (pismo Matjašiču 10. IV. 1838). — Prijatelj, Vrazova popotovanja po Slovenskem. VII, 145. (V. razmerje do slovenstva, njegova potovanja in stiki s Prešernom, Kastelcem, Čopom, Smoletom, Kočevarjem, Miklošičem, Gajem, Jarnikom, Grunom, Rudežem, Korytkom, Sreznjevskim..., policijski akti o teh potovanjih, pismo J. Ulagi »na dan Duhovah« 1841); Nekaj Vrazovih slov. dopisnikov. VII, 287. (Matevž Ravnikar — Poženčan, Franc Malavašič, Anton Žakelj, Jakob Krašna, Lovro Pintar, Luka Jeran.). — Kidrič, Paberki o Vrazu: 1.) V. prvič v Ljubljani. VII, 191 (razpravljanje s Čopom o poluglas-niku). 2.) V. jurist v Gradcu. VII, 195 3.) V. in Grim. VII, 205. 4.) V. in Korytko. VII, 222 (str. 226 pismo Korytku 28. VII. 1838); -Herzog kot srednik med V. in Grunom. VII, 320: Bibliografija V. spisov in korespondenc: 1. Hronološki seznamek V. tiskov. Vil, 322 (A. Tiski za avtorjevega življenja in usoda njeg. prvencev, B. Posmrtni tiski in zgod. V. lit. osta-line). II. Alfabetni seznamek tiskane V. korespondence. VII, 353. (A. Vrazova pisma, B. Pisma Vrazu.) — Beranič, V. zapisi nar. melodij. VII, 232 (str. 241 koncept V. pisma Griinu 9. V. 1847 o nar. glasbi). — Murko, Vrazove za tisk pripravljene slov. pesmi. VII, 271 (str. 276 odlomek V. pisma Kastelcu 2. IV. 1837); Stanko Vraz v Solčavi. VII, 318. — Štrekelj, Drobnosti o V. delovanju: 1.) Kdaj je V. začel zapisovati nar. pesmi. Vil, 307. 2.) Koliko nar. melodij je zapisal V. ? VII, 309. 3.) Odlomka slov. pesniških poskusov V. VII, 311. 4.) Nepoznana hrv. pesem V. (Razstanak). Vil, 312. 5.) V. natisek Bratuličevih istrskih nar. pesmi. VII, 313. 6.) Koncept V. zagovora gajice. VII, 314. — Glonar, XII, 50 (pismo Puffu 24. VII. 1841). Mohorič, XIV, 14 (vpliv na Razlaga); XVI. 32. — Kotnik, XV, 119. — Ilešič, XVII, 77, 82, 86; XVIII, 9. — Dr. P. St., XVIII, 101 (ostalina). — Gl.: Francev, Ilešič!
Vrbnjak Fr., ljutomerski kaplan in arheolog. Kovačič, XV, 64. — Saria, XX, 79.
Vrbovec, Vrbovski vitezi. Stegenšek, VII, 6 si., 15.
Vrhnika. Gjorgjevič, XVI, 98 (potopis iz 1. 1715.).
Vučja ves. Kovačič, XV, 29 (Wultschinsdorf, urb.).
Vnizilinesteti. Pintar, IX, 116 (razlaga imena, V. = Mavčiče).
Vukčič Hrvoje. Stegenšek-Kovačič, XVII, 67 (historični portreti na Ptujski gori).
Vukovski potok — Wlpingepotoch. Kos Fr., VIII, 78.
Vurberg. Stegenšek-Kovačič, XVII, 69 (vurb. (celjski in ptujski! grb na portalu cerkv. na Ptujski gori). — Ljubša, XX, 3 (kuracija).
Vuzenica. Kos Fr., XV, 105 (doneski za kroniko V.).
Wallsee, Wallseejski gospodje. Stegenšek, IV, 212 (patronat konjiške cerkve). — Kovačič, IX, 5 (posestva W. po Srednj. Štaj.); XV, 25 si. — Kos Fr., XV, 109 (W. in Vuzenica); XVI, 1 si., 64 si. (W. in Slov. grad., Ptuj. Planina).
Walthersdorf. Kovačič, XV, 58 (urb.).
Weber Veit. Ilešič, XV, 130.
Weickersdorf. Glej: Zbigovci!
Weitersfeld. Kovačič, IX, 26 (Pesničarji, grad in podložne vasi).
Westberg (ruski Nemec). Kovačič, XVIII, 83 (W. o potopisu Ibra-hima Ibn Jakuba).
Wildenrainer Krištof. Majcen, II, 164 (mariborski sodnik 1532).
Wildhaus. Glej: Viltuš!
Wilpin. Glej: Velkon!
Wilpert Jos. Glej: Ciril in Metod!
Wissich. Kos Fr., XII, 64 (Weissach bey Wildenstein, Kor.).
Wlpingepotoch. Glej: Vukovski potok!
Wonisch Otmar. Ljubša, XVII, 48.
Wrslich. Kos Fr., XII, 63 (Wrslich prope Gylam, Kor.).
Wultschinsdorf. Glej: Vučja ves!
Wultschitschendorff. Glej: Volčna ves!
Wurmbrand grof Gundakar. Skrabar, XVII, 15 (ruški mitrej).
Wurzer Matija. Glaser, XX, 160 si.
Wutte Martin. Kotnik, Wutte: Prophetische Andeutungen aus Karn-ten (1814). (Poročilo.) XI, 85.
Zabeo, grof na Fali. Skrabar, XVII, 16 (ruški Mitrov relief v posesti Z.).
Zabukošek Jožef. Štrekelj, III, 85 (Naukapolne pripovefti — bibl. beležka).
Zadruga. Pivec, XIX, 124 (nekaj slovstva o zadr.).
Zagreb. Ilešič, II, 101 (zagreb. »madžaroni«); XIV, 128 (narodopisni muzej v Z.). — Gjorgjevič, XVI, 92.
Zahn v. J. Kos Fr., VIII, 77. — Kos M., XIII, 3 si. — Kovačič, XIII, 107 (nekrolog); XVI, 45. — Glej: Štajersko!
Zalavar. Gjorgjevič, XVI, 88 (potopis iz 1. 1715.).
Zavadil Jos. F. K., XIII, 105 (Velehrady, Devin a Nitra; Ciril in Metod).
Zbelovo. Kovačič, XIII, 88 (sodnija v 14. in 17. stl.).
Zbigovci. Kovačič, XV, 44, 55 (Spisaersdorf — Weickersdorf, urb.).
Zdrulkendorf. Kovačič, XV, 38 (urb.).
Zeiller Jaques. Glej: Krščanstvo!
Zemljevidi (načrti, skice). Stegenšek, IV, priloga (župnijske in dežel-skosodnijske meje v konjiški dekaniji); VI, 130, 131 (tloris cerkve in presek stolpa sv. Mohorja na Kozjaku); VII, 25 (grafična skica naraščaja prebivalstva na Chagerjevem posestvu od 1140—1910); VIII, 5 (zemljevid .lurkloštrskih posesti v 12. in 13. stl.).
Zemljič Ivan. Druzovič, XX. 59, 70.
Zibotja vas. Kovačič, XVI, 46 (Seibersdorf).
Zidani most. Stegenšek, VI 163 (o najdbah v Razborju nad Loko pri Z. m.). — Glej: Umetnost!
Zima Luka. F. K., III. 91 (nekrolog).
Zimmermann Oton. Tominšek, XVI. 49 (Sorbi).
Zlatorog. Glonar, »Monoceros« in »Diptamus«. VII. 34. (Zgodovina pesmi »Jager na lovu šraja« in izvor pripovedke o zlatorogu.) — Ilešič, Zlatorog in »jelen z zlatimi rogovi«. XV, 163. — Kotnik, XIX, 12.
Zois Žiga. Ilešič, II. 82 (Kako je Z. za vojne v Italiji gostil vojaštvo): XV. 17 (Lenora), 128 (Cojz — Kopitar).
Zorin Janez. Žigon, IV, 91 (pismo Levstiku 24. VIII. 1858).
Zreče. Kovačič, I, 196 (rimske najdbe pri Zr.).
Zrinjski. Slekovec. L 176 (pravda grofa Nikolaja z Draškoviči). — Kidrič, IX, 42 si. (oblega Sigeta). — Gruden, XI, 124 (kalvinstvo v Medji-murju).
Zrkovci. Kovačič, V, 118 (predavanje v Z.).
Zubaty. V, 114 (ocena Zunkovičcve knjige).
Zupan Jakob. Prijatelj, VII, 189. — Kotnik. IX, 142 (Carintliia).
Zupančič J. A. Ilešič, I, 189 (profesor v Celju za Nap. »Ilirije«). — Glonar, XI, 6 (posnetek pisma Puffu 23. III. 1832).
Zwetoynsdorf. Kovačič, XV, 39 (urb.).
Žakelj Anton. Prijatelj, VII, 178 (odlomek iz pisma Vrazu 25. XI. 1841), 298 (pisma Vrazu 25. XI. 1841, 4. IV. 1842, 3. VI. 1842 [posnetek]). — Kidrič, VII, 365, 381.
Žalec. Glonar, V, 149 (dopisi v »Stirii«). Železna Kapla. Kotnik, XIX, 101 (pasionska igra). Zemlja Jožef. Prijatelj, VII, 173. Žepovci. Kovačič, XV, 38 (Schephendorf, urb.). Žetale. Kovačič, X, 78, 113 (v 13. stl. sodstvo v Ž.). Žiče, Zajčki klošter. Štrekelj, III, 63 (ime). — Stegenšek, IV, 196 (kartuzija); VII, 11; VIII, 1 si. — Glonar, VI, 170 (spomeniki Lavant. škf.). — Kovačič, X, 118. — Kos M., XIII. 16 si. (oglej. patr.). Žitečka ves. Kovačič, X, 77 (Seykendorff — Žitež). Žitnik Gašpar. Kidrič, IX, 44.
Žunkovič Martin. V, 113 (V obrambo). — Glej: Slovani!
Župančič Oton. Štrekelj, III, 105 (»Čaša opojnosti«).
Županič Niko. Kovačič, XVIII, 83 (Bela Srbija).
Župečja vas. Kos Fr., VIII, 79 (Sukendorf).
Župnjak. Kovačič, X, 85 (Suppislawetz).
Žusem. Kovačič, XII, 17 si. (»Cezt«).
Žužemberk. Gjorgjevič, XVI, 95 (potopis iz 1. 1715.).
Pojasnilo. Za značnicami si slede podatki v sledečem redu: avtor članka, eventuelno naslov, letnik (z rimsko številko), začetna stran (z arabsko številko), v oklepaju eventuelno označba vsebine; ako se govori o navedenem predmetu na poznejših straneh le sporadično, z vmesnimi presledki, so ali naštete vse v poštev prihajajoče strani posebe ali pa je začetna stran opremljena z opozorilom sl.(edeče). Kjer se na isto značnico nanaša več prispevkov, so razvrščeni ti v glavnem kronološko, vendar so članki istega pisatelja navedeni skupno. Avtorji so ločeni med seboj s pomišljaji, letniki s podpičji, strani z vejicami.
Posamezne nedoslednosti so se žal ukradle v »Kazalo« vsled tega, ker sta ga — zaradi stanovske prezaposlenosti — sestavljala dva; odtod tudi delna neenotnost v obravnavi gradiva.
Vendar upa »Zgodovinsko društvo«, da bo delce kljub pomanjkljivostim dober kažipot vsakemu, kdor bo iskal orientacije v njegovih publikacijah. S to željo ga pošilja v svet.

Nekaj popravkov.
Str. 5., vrsta 4. odzgoraj: črtaj »slovenski"; » 8., „ 3. odspodaj: popravi „ravnatelja" v »ravnateljstva";
..	25. in 26.: črtaj pri društvenih predavanjih nvimeracijo;
„	32 : postavi značnico „Vošnjak" pred „Vrhovnik";
»	34.: ■»"'„	„ „Babinci" pred „Babindorf";
„	35.: „	„ »Benečani" pred »Benedikt";
36.: „	„ „Branek" pred »Braniš";
..	36.: „	„ »Bunakov" pred »Bunčani";
»	44.: „	„ »Griin" pred »Grundelsee";
»	44.: „	„ „Gudel" pred »Gumplovicz";
„	50. : „	„ „Kastelj" za „Kastelic";
n	51.: „	„ »Kocmut" za „Kocen";
»	55.: „	„ „L,inhart" za »Line".
Par pomanjkljivosti glede ločil in naglasov naj blagovoli popraviti čitatelj sam.
■y.-iv

ISfilil^mm-
Y r , ' * I '
!„ -

I SI $ 1
p 191;
H-aV'C
A t

™ i
: :
i ' .. 'Tp>. ■
V , ■ J. J .- ..."■

Ew ' I
-I 'j	«	v -
if I..........SŠtti?........i