Stanovsko edinstvo. Organizaciia isče in hoče. ker čuti večno moč. večno mladost in večno živlienje In ravno to večno stremljenic ie rodilo potrebo. da se razkrinka bolezen, radi katere stnn bili nad krivico tovari-ša indiferentni in vendar strastni v politiki. Ta fatalizem .ie že postaial ekstrem. Zato ie bilo treba vreči krinko. da odvrnerno naraščaiu r^zočaran.ip in trpljenie. Kaiti. ako ne vstanemo sami v obrambo naših stanovskih nrincinov. se bo trasjediia našeua stanu obnavliala v nedoerled. nresraniania za nresranianii bodo izstavljena na Tajfifetu zverem — političnim strastcm. In učiteljstvo ie stalo na stranpoti! Slutilo ie. da nride pričakovano! Dočakalo je Oeklaraci.io in idejo stanovskega edinstva s hrepeneniem. vsa] večina od niib. ker se ie balo oskrumbe in prodaie svoieea »iaza« z vsemi dobriiiami partiiskim mogotcem. Naš stan le imel na*«svoiili nlečih dvoie bremen: eno nolitično. drugo stanovsko Ker ie pofitika variianta. smo tnorali to soremembo občutiti tudi mi. Cim se ie vsedel na ministrski stolec nov vrhovni nrosvctm šef. ala. »kufre eor. kufre dol — raiža sc ie začela«. Ali ie to treba našemu stanu? Ali ie to v korist šolstvu? Mislim. da ne! In to se ie dogajalo le radi tecjt. ker se i> haša organizaciia 7. v-odilnlini osebami nolitično eksponirala Z Deklarac;io skušamo pretrgati te tradicije. P o 1 i t i č n o b r e m e n a i n o s i i o Dolitiki. a mi se hočemo bor i t i s a ni o y,a do b r ob i t s t a n u . š o l e i n p r o s v e t e i n n i e n a n r e d e k. Učitelji so na-prednlh idei. oni moraio stopati z duhom časa. ako hočejo nositi naziv pravega nčitelia. Bodisi katerekoieea nolitičneea orenričania. oni so kulturno-naprednih idej. Ali nekateri slivataio te ideie 7 naprednimi ideiaml v zmislu nolitike Eto. in tu gredo v krajnost! Tem stofi Deklaraciia na potl Da se razumemo! Vsak nai svobodno razipolaga s svoio misliio. Nai io ooredeli v politični nredai one stranke, ki inu ie idejno naibližia Ali orgarišzacija. kot taka mora hoditi po poti. ki io stann neizcgibno notrebna. oo ooti. ki i^ plodonosna vsakemu poedSncn kot celcti In celoti kot poedincu. Koketnost ic kvarna in ustvaria udarce. ki naideio iskro v katnnu Stan in šola. to ie cili naš'h želja. Učiteli mora biti nedotakljiv. učiteli tnora biti luč. ki razliva svoio sveltobo s-kozi okna borne šole po klancu nizdol. Učiteli mora biti svet vsem, ki stoie nau nami. kakor brdka usoda nad človekom. Vsakemu ministru prosvete mora biti samo zakon vodnik; kar ere mimo nfega. 'e na^ilfe To hoče Deklaraci?ai To hoče braniti ideia stanovskega edinstva! Prosvetna in strankarska uolitika ne moreta hoditi isto pot. Narodna prosveta mora biti v rokab naidelavneišili prosvetnih i-n šolskih delavcev in v take delavce, bili katerekoieea strankarskeca prepričania. mora imeti vsak minister urosvete neomejeno zaupanie. Učitelji. sicer utr.ieni od trplienia. katereea iim .tc nanesla politična ekstreiraiost nckaterih oseb našc organizaciie. niso moeli. da stalno piieio to nieniaioče vino iz mize nairazličneišili dineiev. ki so nam iih nrircdli vsi ministri prosvetc In to vino ie zapuščalo modrice na učiteliski zavesti. to vino ie vzbudilo učitelisko odločnost in dalo čvrsto zemljisče za tako veiičasten skok v višino. katere?a iV dosegla Deklaraciia in rodila ideio stanovskega edinstva. V niei ie vstaienie eloboko zakoDaneua učiteliskeea nonosa. katereea so zakovali in ookoDali strankarski cil.ii poedincev. Deklaraciia ip obiavila absolutno intimnost med zavestio in nonosom učitelip in DOvpdala vsem in vsakemu. da ie učhelieva zavest nicč na katero fičiteljstvo računa še dalie Na.ivečjj dar. ki ia ie dala priroda človeku. ie razum. Radi tega ie največji zločin ograničiti i-n ubijati zdravi razum, to ie. ne dati človeku. da svobodno misli. Zato odpira tu Deklaraciia široko pol;e: kot osebni individuum m:sli politično kar liočeš. kot član velike stanovske zaiednice usmeri svoio misel in voljo, da bo koristila tvo^mu tovarišu in tebi. Tovarišu pravim: Socialist-učitelj. kakor Slomškar ie tvoi stanovski t-ovariš. Nihče ne sme zato tretirati učitel.ia kakor brezpraviio raio! Niegove svobode ne sme nikdo zatirati. niegovo pravo nihče brutalno sraziti. Učitcliski veterani. kl so weve'i vek v borbi in stradaniu za ustvar.ien.ie narodnega ideala. izeubliaio službo. kakor da bi bili obtoženi in obsoieni veleizdaje. Oni so žrtve politične orientaciie^ nekaterih 'odločujočh oseb v stanu. Prišel ie drujri minister in oni so moraii nasti. Protesti niso oomagali. ker noben minister noče slušati eksnoziture opoz.iciiskih strank. Noben izerovor nc poma^a. 5e pomislimo. da i> v Srbiii sličnili veteranov oolno. ki služ:io še scdai. dasi so prebili v službi dali časa nego naSt. pa ie nadprodukcija učiteliskega narasčaia. tudi ne drži. če vzamemo v obzir nebroi praznih učiteliskih mest Organizirano nčiteljstvo sedai vstai'1- da se bori oroti vplivu 'nolitike na niegovo usodo. Videli smo. da stpo s polipreteklo orientacijo organizaciie t>rf§lJ na mrtvo točko V protestih smo bili solidarni m rezolutni. a vendar ic bil učiteli smatran kot državni sužcni in potrebno socialno zlo radi 'političnih tez naših krmilariev. Zato proč s šepetaniem. namežikavan.iem. prilizovaniem In liubimkaniem z narodnimi ooslanci! Z Deklaraciio ie spregovorila učitcljska duša. Spregovorila ie duša zapostavlienih. Dreeartianih. raz.žalienlih In ponižanih. Zapostavlienih od nartizan- stva. prceanjanih. razžaLienih in ponižanih od T>olitike. ki ie uvedla v naše vrste hlapčevstvo in dala Oblast političnlm mediicm. ki sami doživliaio razočarania. če ne hodiio prosvetnp poti. Nam ie koristnelša nravica od partizanstva. ln ako ie nekai slepili. ki ne. vidiio noti. iih ne smemo mi deklaraši soreiemati sprezirom in žalitv-io v -duši Ne, 7. liubeznilo iim nioramo pfbži-ti pomoč Tudi neudružene invalide v nasprotnftm taboru moramo obieti s srcern in pažnio, Kar počeniamo. smo odeovorni vsem. vsemu stanu! In sedai? Nekateri kriče. da bi zmanjšali vrednost obsodbe napačne nrosveme politike. Zdi se iim. da ie ta čin grobost. da ie nepopoleii. netakten. Oni misliio, da ie naše učitelistvo že vse doseulo. da se ie že zabarikadiralo v seb-e in v svo.t eeorzem. da ie ono nanustilo svo.io divno tradiciio -odpora. da tudr ono prczira vsakeea. ki gleda naprei in navzgror. V Deklaracij; ie dokumentirana istina. ki tias vodi do intelektualne in psihične svobode na vsp strani. Deklaraciia in ideja stanovskega edinstva hoče. da poide organizaciia do skrainih mei v učitelfski odbrani. pa makar na škodo dnigih nenaših stanovskih interesov Brez stanovske^a edinstva ni narodnega edinstva! Naiprei se mora izvršiti stanovsko edinstvo. da bodo posamezrri stanovi eskupnn branii; skaone Interese in da fih bodo skuono nospeševali, ter « tetn tudl dvigali svo?o stroko Pri učitelistvu na oritner: da se bomn skuono boril1! protl Rersekuciiam. nroti premeščanJu in krlvičnemu postopku Rrt nanieščanrili In naisi bn katerikoli ?tranka na krmilu: da se bcmo skupno borili za gmotne mterese Dri vseh in proti vsaki stranki; da bonio skuDno Dosoeševal? skupne interese šolstva in narodne prosvete. Vse te ^kunne interes^ mora proeiasiti orffanizaciia za Gbvezne za vse člane. ki botfo morali držati disciolino napram vsem strankam v teb obveznifi zadevah. Z jiiedinfeniem stanov in zbliževaniu v zastopaniu vseh skucnih interesov Se bo samoposebi izvrševalo tudi narodno edinstvo. Iskreno stanovsko edinstvo za prosoeh stroko doiiineeu stanu ie predpoffoi cbčemu iskrenetr:i in nozitivnemu narodnetnu edinstvu Mi ne sinemo ored strankarsko politiko iDoklekniti. ne smemo živeti več otrovanih duš. ne srnemo biti deca blodnie in sramote. np .smemo izeubiti častt in znača.ia. Praksa ne sme biti več nasprotna teoriii in eeslom. ki iih iproglašamo! Ne smemo biti ovčiih elav na leviem tel-esu! Ali smo ovce. aii levi? Borba se vodi med iačiim 111 slabeišim in če ne boino tni sami s slabeišiin. ki smo šihr kejši, kdo bo z niimi? Pascal -pravi: »Razum nas sili najiinperativneiše od vsakega desoota: Ce ne poslušaš despota. ie človek lahko salno kaznovan: če ne slušaš svoiega razuma. ie človek bedak!« Deklaraciia ie bila v stisnienih srcih. sedai ie na napiriu. V naislabšem slučaiu bo ta napir zmečkan. a čas ga bo prinesel ipozne.ie s postoterieno močK) in strast.io na dan. Največji človek je oni, bilo da je mučenik. pesnik ali karkoli. ki strese veriep. in more reči človeštvu: oproščam! Deklaraši. kakor ant:deklarasi se ne smemo bati in stisniti se v kot in čak.ati. kai bo. Kakor eni tako drugi. vsi na olan! Da čuiemo Vaša mnenja. kajti kakor Oeothe pravi. na svetu ni< večje radosti. kakor kadar vidiš. da se ti otvaria iskreno in dobrohotno človeška duša. Peten Jereb.