O Pragut
Olo^out
Grozeča nevarnost svetovne vojne je odstranjena
Državniki na sestanku v Miinchenu 29. septembra, da se je ohranil mir.
Hitler	Daladier
Narodi nočejo vojne.
Evropski narodi so preživljali tedne strahu pred grozečo vojno vihro, ki bi jim mogla prinesti le trpljenje in siromaštvo. Mnogo se je zadnje dni govorilo, da smo doživeli situacijo, kakršna je bila leta 1914 pred izbruhom svetovne vojne. V marsičem bi ta trditev držala, a v enem ne drži. In ravno to je bilo odločujočega pomena: leta 1914 je imel svet razen manjših vojn za seboj dolgo dobo miru in nihče ni slutil, koliko gorja bo povzročila svetovna vojna s svojo moderno tehniko ne samo tedanji generaciji, ampak tudi poznejšim rodovom. Današnji svet ni več toliko naiven, skoraj vsak otrok danes ve, kakšne so posledice vojskovanja z modernim orožjem in zato ni človeka od šolarčka do starčka, ki bi si želel vojne. To ne velja samo za naš narod, temveč za vse civilizirane narode v Evropi, bodisi, da živijo v demokratičnih ali avtoritarnih državah vključlji-vo Sovjetsko Rusijo.
Vse kar je poštenega v svetu želi mir. Le peščica zločinskih hujskačev bi rada izkoristila trpljenje človeštva za vstvaritev svojih temnih ciljev. Na-pregli so vse svoje sile, da razdele Evropo v dva tabora: tabor demokratičnih in tabor avtoritarnih držav; vprašanje sudetskih Nemcev bi naj povzročilo spopad med obema taboroma, ki bi se na ta način izkrvavela in bi na ruševinah obeh triumfiral tretji: marksi-zem-komunizem s svojo Evropi neza-željeno socialno revolucijo. Narodi si tega niso želeli, kljub vsej pretkani in nezaslišni propagandi in s tem zadali marksizmu smrtni udarec. In državniki so ustregli želji narodov in jim ohranili mir. Ne samo to! Uvideli so tudi, da bodo v bodoče svojim narodom mogli ohraniti mir le v tem primeru, ako strnejo oba dosedanja tabora v fronto miru in pravemu vojnemu hujskaču boljševizmu ne dajo več pravice soodločevanja v življenjskih vprašanjih evropskih narodov.
Samoodločba narodov.
Svetovna vojna je kljub vsemu trpljenju narodov prinesla nekaj pozitivnega: pravico samoodločbe narodov. Bratski češki narod je sicer dobil svojo državo, ah z njo preveč tujega življa in zaradi tega je bilo samo ob sebi umevno, da bodo te manjšine nekega dne zahtevale svojo samoodločbo oz. priključitev k svoji narodnostni državi.
Nemški narodni socijalizem je postal zedinitelj vseh Nemcev, to je zgodovinsko dejstvo; v tem oziru je za nemški narod pozitiven. S tem seveda ni rečeno, da smo postali simpatizerji na-
Mussolini	Chamberlain
cizma, kajti v kolikor je ta totalitaren socialno-politični nauk oz. svetovni nazor, bo menda vsakomur jasno, da se kot borci za na katoliških načelih zgrajeno stanovsko družbo z njim nikakor ne moremo strinjati.
Češkoslovaška država je napravila ogromno napako s tem, da si je hotela zavarovati svoje meje z zavezništvom Sovjetske Rusije. Mislila je na bratski ruski narod ah pri tem pozabila, da Sovjetska Rusija ni država ruskega naroda, temveč država zločinskih eks-perimentistov, ki so uklenili ubogi ruski narod v okove svojega zmotnega nauka in bi.iste okove radi naložili vsemu svetu.
Boljševiško vseslovanstvo.
Boljševiki niso sklenili pakta z Češkoslovaško zato, da ji v slučaju potrebe res priskočijo na pomoč, kar se je sedaj jasno pokazalo, temveč zato, ker so videli nastajanje sudetsko-nem-škega vprašanja. Boljševiki samo v kalnem ribarijo in zato so upali, da se jim bo posrečilo to vprašanje pretvoriti v odskakalno desko za socialno revolucijo. Če so bili sedaj proti odstopanju sudetsko-netmških krajev Nemčiji to ne izvira iz nekakšnega vseslovanskega čustvovanja boljševikov, marveč samo iz njihovih načel taktike izigravanja.
Pozabiti namreč ne smemo sledeče: ko je bil marksizem v Nemčiji še močan, in so njegovi pristaši bili prepričani, da bo izšla nadaljna etapa boljše viške revolucije v Evropi iz Nemčije, so vse marksistične Internacionale zagovarjale priključitev Avstrije in Sudetske pokrajine k Nemčiji, sklicujoč se na pravico samoodločbe nemškega naroda, dočim so sedaj proti. To zna-či, da marksizem obrača plašč po vetru.
Vsakdo kdor marksističnim lažem, naseda, mora to plačevati z žrtvami. Tudi Češkoslovaški državi to breme ni bilo prihranjeno. Ko smo napisali v našem liHtu, da kaže češkoslovaški le, da se odpove zvezi s Sovjeti, so nas naši marksisti napadali, češ da smo znoreli, ker ima Češkoslovaška vendar v Sovjetski Rusiji trdno oporo. Zadnji tedni so pokazali, da ji je bila ta opora le v škodo.
Boljševiki so poslali v Češkoslovaško svoje emisarje, ki so tam organizirali rdeče bataljone. Prejšnja Češkoslovaška vlada je jela izgubljati vajeti iz rok spričo »prijateljskega« delovanja
rdečih spletkarjev. Posebno očitno je to postalo ob mobilizaciji čsl. vojske, katero so skušali boljševiki pretvoriti v rdečo gardo revolucije. Preko svojega češkega strankinega aparata so terorizirali proti volji čsl. državne oblasti sudetske Nemce in jim zagrozili, da jih v primeru umešavanja Nemčije vse pokoljejo. Ako se »Delavska pravica« nad tem razburja, da smo v našem listu pisali o omenjeni grožnji in nismo toliko vseslovani, da bi ploskali izgredom od »bratskih ruskih boljševikov« nahujskanih »bratskih čeških rdečih bataljonov«, ji mirne vesti povemo na uho, da se z vsem, kar smrdi po marksizmu in socializmu ne strinjamo, pa naj bodo nosilci tega stokrat slovani. V našem listu ni bilo govora o češkem narodu, temveč o Čehih in smo mislili pred vsem na one Čehe, ki so tudi dopuščali, da se v Pragi nahaja boljševi-šlka propagandna centrala tako zvane balkanske komunistične federacije in od kominterne postavljen politbiro, ki skuša organizirati tajno prevratno komunistično stranko Jugoslavije. Simpatijo za take Slovane prepuščamo rdečim in belim borcem za socializem.
Velesile so se streznile
Smatramo, da je ravno vpliv boljševizma na Češko in njeno zavezništvo s Sovjetsko Rusijo dal državnikom za-padnih velesil misliti in so se ravno radi tega vdah pritisku Nemčije ter v monakovskem sporazumu državnikov štirih velesil, Anglije, Francije, Nemčije in Italije brez sodelovanja Češkoslovaške in Rusije pristale na takojšnjo odstopitev sudetsko nemških krajev Nemčiji in na plebiscit v mešanih krajih.
Evropskim narodom je ohranjen mir za ceno okrnjene Češkoslovaške države, ki se je morala vdati tudi pritisku Poljske in ji odstopila tješinsko ozemlje.
Tudi vprašanje madžarske manjšine
je rešeno na miren način in je Češkoslovaška že odstopila Madžarski ozemlje, ki obsega 10.200 kvadr. kilometrov.
Žrtev Češkoslovaške
Čsl. vojska izpraznuje sudetsko ozemlje in nemške čete ga zasedajo. Žrtev, katero je prinesla Češkoslovaška na oltar miru v Evropi je velika in pomeni za narod veliko preizkušnjo, ker stopa v novo dobo življenja kjer ni mesta za obupna dejanja niti za brezplodno tarnanje. Bratskemu češkemu in slovaškemu narodu je potrebna mirna kri. Prepričani smo, da jo bo ohranil. Da je vajeti državne oblasti prevzel mož trdnih rok, narodni junak general Sirovy, nam dokazuje, da je na vidiku iztreznjenje od vseh iluzij in da bomo odslej imeli bratsko Češkoslovaško nacionalno državo, kateri ne bo mogel nihče očitati, da ne živi iz življenskih sil lastnega naroda. Proglas, katerega je izdal general Sirovy na narod, nudi dovolj jamstva zato. Tudi dejstvo, da je zapečateno tajništvo komunistične stranke v Pragi, nam lahko služi kot kažipot, da se bo navidezni in gmotni poraz spremenil v duhovno zmago narodne samobitnosti.
Miroljubna Jugoslavija
Naš narod, ki je doprinesel za svojo nacionalno svobodo toliko žrtev in še danes čuti posledice svetovne vojne, zna ceniti napor velesil in žrtev češkoslovaške za ohranitev miru, posebno pa smotreno politiko naše vlade, pred vsem njenega predsednika dr. Stojadi-noviča in voditelja Slovencev dr. Korošca, ki sta pred vsem svetom pokazala, da so njiju politične smernice v skladu s težnjami našega naroda.
Vseslovanstvo je krilatica boljševiških Judov in mednarodnih framazo-nov. NaS narod ga zato odklanja.
LETO O.
LJUBLJANA, SOBOTA, 8. OKTOBRA 1938.
ŠTEV. 40.
PikCaato polje predstavlja ozemlje, na katerem prebiva več kakor 50% Nemcev.
Orna mastna Srta predstavlja mejo, do katere bodo Nemci zasedli Češko.
Črtasta ftrta pa predstavlja mejo angleSko-frao-ooBkega predloga, ki ni obveljal.
Plebiscitno ozemlje bo leto pozneje ooaaieno.
Poštnina plačana v gotovini
Posamezna Številka stane 1.— din
UBEDNISTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, ČOPOVA 1 —DELA V-SKA ZBORNICA — TELEFON ST.: 35—29 — POŠT. ČEK. RAČUN ST. 17.548 — NAROČNINA: ZA ČLANE ZZD 2— DIN MESEČNO — (24.— DIN LETNO) — ZA DRUGE NAROČNIKE 3.- DIN MESEČNO (36— DIN LETNO) — CENE OGLA-S O M 1*0 DOGOVORU — LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO
O
t>mo ^
.Pv
Tenn
Podpore za brezposelne delavce
Prispevki za Borzo dela in brezposelne podpore od 1. 7. 1938.
Mezdni razredi:
Zavarovana mesečna mezda:
Mesečni prispevki za Borzo dela:
Tedenska podpora za samca ali moža z ženo:
Za družino z otroci brez ozira na število: 70.
VI VII VIII IX X
420.— 500.— 600.— 720,— 850.— 5._	6.—	7.20	8.50
4.20
60.-
60,— 60.— 90,— 90,-70.— 70.— 110.— 110,-
XI
1000.—
10,—
90,—
110.—
XII
1200.-
12.-
90,-
110,-
Družinski poglavarji praktično niso zavarovani nižje kot v IX. mezdnem razredu.
TRAJANJE PODPORE — DODATKI ZA NEPREKINJENO ČLANSTVO.
Čas zaposlitve v zadnjih 24 mesecih:
8 mesecev 16 mesecev 24 mesecev
Pozivamo vse naše člane, da gornji pregled ne zavržejo, temveč izrežejo in spravijo, da ga bodo imeli v primeru potrebe
REDNE PODPORE SEZONSKIH DELAVCEV
Sezonski delavec (zidar) ima pravico do brezposelne podpore, ako se prijavi za podporo v mrtvi sezoni (od jan. do aprila).
a) ako je bil v celi dveletni periodi vsaj 8 mesecv zaposlen;
b) ako je bil zaposlen v zadnjem letu predno prosi za podporo, manj kakor 4 tedne.
Ako ni izpolnjen pogoj pod b) mere dobiti sezonski delavec podporo le tekom dobe običajne zaposlitve (ne od jan. do aprila).
POD Al ^J š AN E PODPORE
Nova uredba uvaja novo vrsto podpor, tako zvane podaljšane podpore. Te podpore se bodo dajale osebam, ki so ' bile v obračunski dobi 12 mesecev pred prijavo vsaj 5 mesecev brez posla in nimajo pravico do redne podpore.
Trajanje	Čas neprekinjene	Podaljšanje
podpore:	zaposlitve v zad-	podpore:
njih 24 mesecih:
4 tedne	12 mesecev	6	tednov
8 tednov	24 mesecev	14	tednov
12 tednov Najvišja podpora traja 26 tednov.
takoj pri roki; s tem bo izostalo mnogo nepotrebnega pisarenja in vpraševanja.
Uvedle pa se bodo te podpore šele tedaj, ko bodo zbrale Borze dela 50 milijonov dinarjev prihrankov.
IZREDNE PODPORE:
se smejo dovoljevati največ za tri tedne v koledarskem letu. Za izredne podpore se sme uporabiti največ 12% proračunskih kreditov.
PRIJAVA BREZPOSELNOSTI:
se mora izvršiti najkasneje tekom 6 dni po izgubi dela, sicer podpora pade od 26 na 14 tednov.
IZČRPANJE PODPOR:
Ako še ni dovoljena podpora izčrpana, se dobi po 8 mesecih, ko dobi delavec pravico do nove podpore, še ostanek neizčrpane podpore, ako po izplačilu še ni poteklo več kakor 12 mesecev.
Čehoslovaška napram komunizmu včeraj in danes
Sovjetska Rusija sicer ni mislila na to, da bi pomagala svoji zaveznici Češkoslovaški, ampak je izkoriščala zavezništvo, da preko Češkoslovaške razkraja Evropo. Zadnje tedne je dobila praška policija v roke mnogo dokazilnega materijala, iz katerega je razvidno, da je skušala komin-tema provocirati v sami Češkoslovaški nemire in spopade z Nemci in tako z vsemi silami zanetiti krvavo vojno, ki bi se morala po računih kremeljskih mogotcev pretvoriti v meščansko vojno.
V svojem razdiralnem delovanju bolj-ševiki niso prizanašali niti zavezniški čsl. vojski. S pomočjo letakov, brošur in bolj-ševiških agitatorjev so hoteli uničiti disciplino v armadi in hujskali vojake proti častnikom. Priporočali so vojakom, naj zahtevajo uvedbo »revolucionarne disci-
pline«, po kateri bi bili častniki le operativni strokovnjaki, oblast v vojski pa bi naj bila v rokah »vojnih sovjetov.«
Zaradi tega je praška policija vendarle nastopila proti temu razdiralnemu delu. Dne 23. septembra je vdrla v prostore komunistične stranke in pri preiskavi našla mnogo obtežilnega materijala za ta-kozvano antimilitaristično propagando. Policija je strankine prostore zapečatila.
Ugotovljeno je tudi, da so poslali bolj-ševiki na Češkoslovaško 100 teroršpecia-listov, ki so odšli iz Kijeva preko romunskega ozemlja z boljševiškimi potnimi listi kot turisti na Slovaško. Tam so bili razdeljeni v skupine, ki so takoj nastopile v raznih obmejnih krajih, kamor so bile določene.
Tudi Jugoslavijo so skušali Sovjeti boljševizirati in pri tem izkoriščali prijateljske vezi med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Bili so slučaji, da je bila v našo državo vtihotapljena boljševiška literatura celo preko oficialnih zastopstev in prirejeni sestanki za našo mladino na zunaj radi poglobitve bratskih vezi med obema narodoma, v resnici pa radi proslav-ljenja one vzordemokracije, v kateri smejo komunisti svobodno rušiti osnovne družabne temelje. Ta prikrita in pretkana boljševiška propaganda je znala nekaterim našim opozicionalnim krogom popolnoma zmešati glave, da niso več znali i
razločevati med resnično jugoslovansko in laživseslovansko boljševiško demokracijo.
Ravno pred kratkim je bil ustavljen belgrajski list »Pravda«, ker se je dokazalo, da je prejemal ogromne vsote iz Češkoslovaške za prikrito propagando boljševizma v Jugoslaviji. Ker boljševiki svojih podpor niso mogli spraviti v našo državo, so to storili s pomočjo svojih privržencev na Češkoslovaškem.
Upajmo, da bo v tem oziru sedaj nastopilo bolj slovansko prijateljsko in lojalno razmerje med Jugoslavijo in Češkoslovaško.
Gospodarska zabloda ljudske fronte
m.
Francija je edina dežela, v kateri se industrijska proizvodnja od leta 1933 naprej ni znatno zvišala, kakor se je to zgodilo v Italiji, Nemčiji, Angliji in Ameriki, kjer je konjunktura dosegla in celo prekoračila stanje iz leta 1929.
Zadnje leto postaja vedno bolj jasno, da je sedanja gospodarska politika doživela popolen polom, kajti vsaka gospodarska politična mera zahteva za svoj uspeh tudi potrebne predpogoje. Vse stremljenje ljudske fronte je bilo usmerjeno le k povišanju kupne moči delavstva, ki tvori večino konzumen-tov, merodajni činitelji pa niso bili v stanju poskrbeti za primerno produktivnost dela.
Devalvacija franka bi mogla biti koristna, ali ker je bila izvršena prenaglo in pod pritiskom preteče finančne katastrofe, so bili njeni uspehi kaj kmalu uničeni po bremenu, ki je bilo industriji naloženo z 40 urnim delavnikom. Poleg tega pa je ljudska fronta ta bremena naložila kapitalu na način, da jih je ta z lahkoto stresel na ramena delavstva.
Ljudska fronta je sicer vodila socialno politiko ah se ni ozirala na gospodarsko stanje Francije. Začetkom tega leta je bilo občutno pomanjkanje ravnotežja med težko in lahko industrijo. Težka industrija dela s polno paro ali kljub temu zlasti v kovinski in strojni industriji ni mogla dohajati, dočim lahka industrija nima dovolj naročil.
Pomanjkanje ravnotežja se da objasniti na sledeči način: Povišanju kupne moči je sledil skok cen, tako da se potrošnja ni mogla povišati. Poleg tega je povišanje plač in znižanje delovnega časa imelo za posledico, da se je v industriji pojavilo stremljenje po nadomestitvi človeškega dela s strojem. Odtod izvirajo ogromna naročila, ki jih je dobila kovinska industrija in se je tudi uvoz strojev v zadnjem letu podvojil.
Stremljenje po tehničnem napredku samo na sebi bi bilo dobro, ker bi s tem uspela politika, ki meri k povišanju kupne moči in bi bila s tem omogočena cenejša proizvodnja. Toda v takem primeru se mora povišanje kupne moči razvijati sorazmerno s pro-
duktivnostjo dela, kar se pa ni zgodilo. Delavske plače so napravile nagle skoke in razen tega je primanjkovalo kovinski in strojni industriji dovolj kvalificiranih delavcev.
K omenjeni neuravnovešenosti in ne-načrtnosti v proizvodnji še prihaja ponoven zastoj, ki je bil sprožen v ZDA in vedno bolj zajema tudi Francijo, ki se zaradi tega v gospodarskem življenju ne sme oprijemati lepo zvenečih in za delavstvo zgolj na videz prikup-ljivih gesel, ki so prazna in brez podlage, ker so zgrajena na puhlih marksističnih frazah in zavajajo delavstvo, ali niso v nobenem skladu z gospodarskimi potrebami Francije.
Ako se poviša kupna moč s povišanjem plač nesorazmerno s povišanjem produktivnosti dela, naraščajo cene in delavec od povišanja plač nima koristi.
Koristi ima v tem primeru le kapital, ki kaj rad izkorišča gospodarske pre-tresljaje za 'naglo obogatitev. Kapitalizem in marksizem vodita oba enako gospodarsko politiko, ki na eni strani omogočuje ogromne dobičke in spekulacije, na drugi pripravlja pot k socialni revoluciji, delavstvo pa plačuje laskave obljube enega in drugega s svojim trpljenjem.
Možna je tudi še druga nesorazmernost med povišanjem produktivnosti dela in povišanjem kupne moči, ta sicer obstoja tam, kjer se produktivnost dela sicer zvišuje, ah kapital delavstvu ne zviša plač in s tem zavira povišanje kupne moči, kar istotako povzroča pre-tresljaje v gospodarskem življenju. Kapital si s tako politiko sicer zavaruje ogromne dobičke, ah s svojo gospodarsko politiko žene delavstvo v tabor nezadovoljnežev, povzroča navidezno nadprodukcijo in krize ter postane tako svoj lastni grobar.
Iz navedenega sledi, da je pravilno ravnotežje med povišanjem produktivnosti dela in povišanjem kupne moči delavstva, kar omogoču je skladen gospodarski razvoj, napredek in blagostanje vsega naroda, možno le v na krščanskih načelih urejeni stanovski družbi, kjer je vsako enostransko pretiravanje izključeno in ne odločajo dobičkarske težnje kapitala, niti nestvarna stremljenja demagogov, marveč potrebe naroda.
SOVJETSKA RUSIJA
ZGODOVINA REVOLUCIJE (44)	Od 1917—1922
(Nadaljevanje.)
Stanovanjske in življenjske prilike so bile dokaj primitivne. Od osmih otrok so štirje umrli zgodaj, Lev je bil peti v Trocki-jevi družini. Iz vaške šole je odšel na šole v Odeso, kjer je prvikrat občudoval večjo tiskarno. Kmalu ga vidimo kot dijaka realke sv. Pavla, kjer je sedem let pridno študiral in prejel zrelostno spričevalo. V Odesi je pričel razmišljati, zakaj tolikšna razlika med vaškim in mestnim življenjem. Literatura, gledališče, zlasti pa zgodovina mu je odprla oči. Surovo in zaničevalno postopanje višjih s podrejenimi se mu je upiralo in že tedaj je koval razne črne načrte. Verske podlage ni imel nobene, ne doma pri židovskih starših in ne pozneje v Odesi, nikoli ni kazal kakih verskih interesov.
Leto 1891. je prineslo Rusiji političen preobrat. V vseh državah je naraščalo zanimanje za delavsko vprašanje. Saj baš v tem letu je Leon XIII. izdal znamenito okrožnico o delavskem vprašanju. Socializem žanje v Rusiji že velike uspehe, z vladnim sistemom narod ni zadovoljen.
Leta 1896. vidimo Trockega na mestni visoki šoli v .Nikolajevem. Mladi študent d.aje tu revolucionarnim spisom in časopisom prednost pred šolskim študijem. Z
nekoliko prijatelji je ustanovil ozek krožek, kjer je predaval in tudi dramo je v tem času skušal napisati. V Trockem se vedno bolj budi revolucionar. Zanimivo je, kako mu je ob neki priliki v gostilni neki Muchin plastično predočil bodočo revolucijo in sice^ s pomočjo belega fižola. Muchin je dejal: »Tu sem na mizo položim fižol, evo, to je car; okoli njega nastavim več fižolov, to so ministri, škofje, generali, nato sledi plemstvo, trgovstvo, ta kup fižola tu pa je navadno ljudstvo. Sedaj vprašam: ,Kje je car?’« In pokazal je v sredino. »Kje so ministri?« Pokazal je na krog. »Sedaj pa pomešam z roko ves fižol na kup. Kje je sedaj car in kje» ministri?« Trocki je odvrnil, da ga zdaj ne najde. Muchin nato: »Saj to je ravno, ker ga ne moreš najti. Vidiš, tako je treba ves fižol premešati.«
Ta primer je Trockega navdušil, takoj je šel na delo. V krogu svojih tovarišev si je nadel ime Lwov. Skrivaj se je zgo-varjal z delavstvom, nabavili so si hekto-graf, razmnoževali letake in jih širili med delavstvo. Policija je postala pozorna in sledile so aretacije. Leta 1898. so ob priliki neke racije tudi Trockega zaprli. Najprej je ostal v kaznilnici v Nikolajevem, nato v Iiersonu, pozneje pa so ga poslali v Odeso in končno v Moskvo. V zaporu se je Trocki pečal predvsem s prostozidarskim čtivom, o čemer tudi sam piše debele knjige, in pa z Leninovimi spisi, katere je hlastno požiral. Leta 1900. ga
že najdemo skupaj z glavnimi obtoženci »Bojne zveze« v sibirskem prognanstvu. S socijalistinjo Aleksandro Lwovno, s katero se je v zaporu poročil, se je naselil v razpadajoči koči v Ustj-Kut. Tudi v prognanstvu je nadaljeval s svojim revolucionarnim delom, zlasti pri časopisu »Oestliche Rundschau« (kako se je glasil originalen naslov lista, ni znano).
Izgnanci-kolonisti so sc tajno organizirali in domenili za pobeg. Trocki je pobegnil v Samaro, kjer je imel dosti uspeha s sestanki »Bojne zveze«. Nadalnje etape bega so bile Dunaj, Ziirich, Pariz, London, kjer je jeseni 1902. naletel na Lenina. Na strankinem kongresu 1.1903. v Londonu pride do ostrih sporov in končno do cepljenja kongresistov v bolj-ševike in menjševike. Po krajšem bivanju v Monakovem, Ženevi in Dunaju, kjer je zvedel za umor velikega kneza Sergeja, se je vrnil v Rusijo v Kijev, kjer ga je pričakovala njegova žena. Tu se je zopet z vso silo vrgel na delo, vendar pa je moral kmalu bežati, zdaj sem, zdaj tja, da se izogne aretaciji. Tako ga najdemo odslej vedno pod napačnim imenom. Danes je v Petrogradu, jutri že na Finskem, od vsepovsod pa je prejemal obvestila in razprejal svoje niti. Z oktobersko stavko 1905. v Petrogradu je Trocki pridno^ sodeloval, z balkona univerze je navdušeno govoril tisočglavi množici, vpričo vseh je strgal carski manifest, da so papirnati
koščki frfotali v zraku. Revolucija je proletarijatu jasno začrtala pot, po kateri pride do oblasti. Leto 1905. je bilo nekakšna predigra za 1.1917. in Trocki je imel mogočno besedo v Sovjetu. Z vsakim dnem je pridobival na popularnosti.
3. dec. 1905. je bil petrograjski sovjet aretiran. V raznih kaznilnicah in zopetnem sibirskem prognanstvu je imel tekom naslednjih 15 mesecev časa dovolj za , teoretične študije in pisateljevanje. Zopet se mu je posrečilo, da je pobegnil. Z Leninom se je pogosto sestajal v Petrogradu, pozneje v Helsingforsu. Na nekem kanadskem parniku je odpotoval v inozemstvo, topot za dobo desetih let. Leta 1907. je bilo zborovanje zopet v Londonu, kjer je imel Trocki svoj programni govor. V Stuttgartu je imel priliko, da se je seznanil z nemškim socializmom. V Berlinu in na Dunaju se je večkrat sestal z vodilnimi revolucionarji. Na socialdemokratskem kongresu v Jeni 1911. naj bi Trocki referiral o podjarmljenju Finske po carizmu. Ker pa je ravno takrat dospela vest o umoru Stolypina, je Bebel Trockega pregovoril, da je svojo namero opustil. Skratka povedano, deset let, katera je Trocki preživel v inozemstvu, je dodobra izkoristil, da je revolucionarno propagando poglobil in vršil priprave za svetovno revolucijo.
Izbruh svetovne vojne je Trockega zalotil na Dunaju.
(Dalje prih.)
i ddovskik teiist
Jesenice
Krajevna Bratovska skladnica na Jesenicah.
Razpis nedeljske zdravniške službe.
Razglas!
Za mesec oktober 1938 se odreja sledeči vrstni red zdravniške službe ob nedeljah, ki velja za vse družinske člane brez razlike na njih bivališče, in sicer:
2. oktobra g. dr. Keržan Bartol.
9. oktobra g. dr. Čeh Milan.
16. oktobra g. dr. Keržan Bartol.
23. oktobra g. dr. Čeh Milan.
30. oktobra g. dr. Keržan Bartol.
B®hin|s£ta Srednja vas
Občinski odbor občine Boh. Srednja vas, je na svoji seji soglasno izvolil za častnega občana g. notranjega ministra dr. Antona Korošca, g. minister je izvolitev sprejel in naklonil za občinske sirote din 2000.—.' Ob tej priliki se g. notranjemu ministru najprisrčneje zahvaljujemo.
Kako zelo so nam naši slovenski voditelji naklonjeni se pozna na veselih obrazih naših delavcev, ki vidijo kako izginja brezposelnost, in se položaj delavstva izboljšuje, sicer počasi toda sigurno.
Bog živi dobrotnike našega ljudstva!
Župan: J. Mlakar.
Konjice
V soboto dne 1. oktobra se je vršil članski sestanek, katerega se je udeležil kot zastopnik centrale tov. Luzar iz Ljubljane.	»
Kljub temu, da se gotovi faktorji prav iz delavskih vrst dobijo, ki se zavzemajo za zaspano NSZ in gledajo na to, da bi naši člani imeli čimmanj prilike slišati poučljivo besedo, je bila udeležba naravnost velika.
Če bi bili na tem sestanku prav vsi delavci, bi to stanju obupanega delavstva mnogo koristilo.	•
Sedaj pa, ko se delavec ne zaupa svojemu najožjemu prijatelju, da se mu godi krivica, ni čudno, če delavci potrpijo z vsem, kar jim g. šef da. Veliko nas je, ki se že zavedamo, kdo je naš zaščitnik, vendar pa še nismo vsi in prav zato ne smemo računati na take uspehe, kakor bi takrat, če bi bili do zadnjega strnjeni v vrsti, kakor smo mi, ki imamo popolno zaupanje v organizacijo Zvezo združenih delavcev.
Pričela bo poslovati v najkrajšem času gospodarska zadruga (konzumno društvo). O tem pa bomo pisali prihodnjič.
Ajdovec
V nedeljo dne 9. oktobra ob 11. uri bomo imeli v pevski sobi redni članski sestanek. Dnevni red je zelo važen, zato se ga naj vsi člani udeleže; tisti, ki se ga ne bodo udeležili, ne bodo smeli potem zabavljati čez organizacijo in njeno delovanje.
Opozarjamo vse naše člane, ki so še zaostali s članarino več mesecev, da izvršijo svojo dolžnost ter svoj dolg organizaciji čimprej poravnajo.
MasareSca Sobota
Delavska organizacija naših tovarniških delavk ZZD lepo napreduje. Po zimi bomo imeli sestanke vsakih 14 dni, kjer bomo razpravljali o vseh perečih vprašanjih naših delavk. V kratkem bomo začeli akcijo za izvajanje uredbe o minimalnih mezdah. Znano je namreč, da se uredba o minimalnih mezdhh pri nas grobo krši. Po uradni statistiki je izračunano, da so naše delavke od septembra 1937 in do danes izgubile na minimalnih mezdah 360.000,— Din samo v eni tovarni. Na nadurah pa zgubijo naše delavke mesečno 45.000.—
Pa tudi kolektivno pogodbo že pripravljamo, katero bomo v kratkem predložili našim tovarnarjem.
Kaj pa naši stavbinski delavci? Tudi ti niso najboljše plačani in se bo treba tudi za te pobrigati. Ali brigati se pa morajo tudi delavci sami za svoje pravice in vsled tega je nujno, da čim prej vsi stavbinski delavci pristopite v organizacijo Zveze združenih delavcev, katera ima svojo pisarno v Delavskem domu in je odprta vsak dan.
Delavski azil v Murski Soboti
Tiho in neopaženo deluje že skozi eno leto ustanova »Delavski azil«, katerega ustanova ravno te dni polaga obračun enoletnega delovanja.
Ne z visokimi bilančnimi vsotami in čistimi dobički, pač pa s svojim nesebičnim socialnim delom se lahko ponaša ta ustanova.
V enem letu od kar obstoja »Delavski azil« v delavskem domu je prenočilo v azilu 1247 oseb. Prenočnina stane 4 Din za osebo, kar je malenkost, če pomislimo,
da prenočevalec dobi za to malo odškodnino, lepo čisto posteljo, spalni plašč, nočne copate, brisačo in ima na razpolago še kopelj. Ker pa izkupiček od prenočnin ne krije vseh izdatkov, mora občinska uprava vsako leto žrtvovati lepe zneske za vzdrževanje »Delavskega azila«.
Razumevanje sedanje občinske uprave in njena podpora za take socialne ustanove je res hvale vredna in je obenem dokaz, da so neosnovati očitki, da sedanja občinska uprava skrbi samo za velikopotezna moderna dela in nima smisla za socialne ustanove.
Delavski azil ima vse moderne naprave sodobnih modernih delavskih prenočišč tako, da se lahko primerja z velikimi mesti. Vzorni vred in čistoča, ki vladata v »azilu« naravnost zadivita vsakega obiskovalca. Želeti bi bilo le, da se naši delavci v polni meri poslužujejo teh ugodnosti; posebno pa naši sezonski delavci, kateri se vračajo iz tujine, zmučeni in trudni naj prihajajo v ta svoj dom, kjer se bojo odpočili in se tako odpočiti vračali na svoje domove.
Prihajajo pa lahko tudi drugi saj je .»Delavski azil« javna ustanova.
MASI NAMEŠČENCI
Nova postojanka v Celju.
Pretekli teden v sredo je bil v Celju ustanovni občni zbor društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije podružnice v Celju. Občnega zbora se je udeležilo 44 nameščencev. Občni zbor je vodil tov. Skaberne, ki je uvodoma podal besedo g. dr. Honželiču in nato predsedniku centralnega odbora tov. Smersuju Rudolfu iz Ljubljane. Oba govornika sta naglasila potrebo po strokovni nameščenski organizaciji v Celju, ki bo načelno jasna in borbena. Pri volitvah je bil izvoljen odbor s tov. Hriberškom na čelu.
Podružnica v Celju je že 14. podružnica naše krepke in agilne nameščenske organizacije.
Bodočnost št. 8-9.
Glasilo naših nameščencev prinaša v zadnji dvojni številki sledeče članke: Po dvajsetih letih, Vprašanje našega sanatorija (Martelanc), Nova naredba o odpiranju in zapiranju trgovin, Iz naših socialnih zavodov, Uredba o rezervah in nalaganju v državne papirje, Železniške legitimacije za cerkvene uslužbence, Bel-grajski Pokojninski zavod začel samostojno poslovati, Radiotehniki za svoje pravice, Zavarovalni nameščenci, Zgradba Pokojninskega zavoda na Jesenicah, Vest- j nik in Razno.	;
DROBNE DOMAČE
Dober lovski plen. Lovec Janez Jaklič iz Velikega Ločnika pri Turjaku je šel na lov. Ko je hodil ves zatopljen v mislih, da mu zdaj pa zdaj pride »na muho« zajček, je zagledal nedaleč pred seboj veliko medvedko, kako se postavlja na zadnje noge. Korajžna lovska kri pa se ni ustrašila te zverine. Že sta odjeknila dva strela in medvedka se je smrtno zadeta zgrudila na tla. Pri sebi je imela tri mladiče. Ko so mladiči videli, kaj se je zgodilo, so se razbežali v gozdu. Medvedka tehta okrog 200 kg. Zver so pripeljali na lovčev dom, kamor so jo hodili ljudje tudi iz oddaljenejših krajev gledat.
Kovčeg s 300 jurji je izgubil. Belgraj-ski gradbenik Novakovič se je peljal iz Belgrada v Leskovac. V Nišu je moral prestopiti v lokalni vlak. Odnesel je tjakaj svoj kovček, a sam je odšel, da bi kupil nekaj kruha. Ta čas pa je vlak potegnil, a ko je Novakovič skušal skočiti vanj, ga je prometni uradnik zadržal. Novakovič je hitro telefoniral v Leskovac, naj poiščejo njegov kovček, v katerem je bilo gotovine in hranilnih knjižic za
300.000	din. Ko je vlak ‘prispel v Leskovac ni bilo o dragocenem kovčegu ne duha ne sluha.
Po dveh mesecih pojasnjen roparski napad. Na Šmartinski cesti v Ljubljani sta na večer 26. julija krošnjarja Nikolo Makarja iz Boslovič pri Metliki dva roparja pobila na tla, mu zamašila z robcem usta ter mu oropala 5700 din, dva kosa manufakturnega blaga in zginila v noč. Makar si je čez nekoliko časa toliko opomogel, da je opisal roparski napad stražniku in podal natančen opis tolovajev. Pred dobrim mesecem so prijeli v mariborski okolici nekega Maksa Koglerja. Priznal je roparski napad na Makarja v družbi Ivana Bakšeta. Zadnje dni so opozorili v neki krčmi v Trebnjem na Dolenjskem orožnike na mlajšega potepuha, kateri je popival v družbi ženske. Orožniki so aretirali postopača, v katerem so prepoznali iskanega Ivana Bakšeta iz Šmalčje vasi pri Št. Jerneju na Dolenjskem.
Sestanki in zborovanja.
V NEDELJO, DNE 9. OKTOBRA
AJDOVEC: članski sestanek ob 11. dopoldne v pevski sobi.
GROBLJE - JARŠE: članski sestanek ob '/210 dopoldne v Društveni dvorani.
Na celi črti z narodom!
V Gorico in Trst
Zlet ZZD v soboto in nedeljo 27. in 28. avgusta 1938.
(Nadaljevanje.)
Ostanki vojnih naprav, zlasti strahotni podzemski rovi, spomeniki iz bojnega orožja, napisi imen padlih vojakov ter zbirka bojnih predmetov v stavbi vojnega muzeja zbudijo v vsakem obiskovalcu hriba Sv. Mihaela čudovito živ spomin na strahote vojne. Bila je sicer cela Do-berdobska planota od morja do Vipavšice ena sama strašna vojna planjava, na kateri je skozi leta gospodaril ogenj, granata, mina, bomba, svinec, kosi železa, trohneča trupla vojakov in živine. Toda največ krvi je teklo v prvih šestih soških bitkah po pobočjih hriba Sv. Mihaela. Šest krvavih bitk je bilo treba, da so Italijani izvojevali pravzaprav malenkostno ozemlje tega hriba. Na tem hribu se je pričela na soški fronti nečloveška vojna s plinom. Ena stena vojnega muzeja je posvečena strašnemu avstrijskemu plinskemu napadu dne 29. junija 1916. Opis tega groznega dogodka so slišali naši izletniki globoko v podzemskih rovih. Naj ga podamo v izvlečku tudi tukaj.
Hrib Sv. Mihaela in njegov okoliš je že nad eno leto branil VII. kor avstrijske armade. Vzdržal je že pet prvih soških bitk. Vsak dan teh bitk je terjal povprečno po 1000 življenj samo na tem hribu. Bila je to prava človeška mesnica soške fronte. Položaj je bil tako strahoten, da ni bilo nič čudnega, če so branilci teh kraških tal v obupu zaželeli spremembo in naj bi prišla ta sprememba s kakoršnimikoli sredstvi, dovoljenimi ali nedovoljenimi. Kdor je eno leto prenašal strahoto vojne na tem hribu, mu ni samo otopela vest, ampak se je mnogim omračil celo um. Ven iz tega pekla! Samo ven, pa naj bo s ka-keršnimi koli sredstvi, čeprav bo potem še huje! Samo da ne bo tako kakor jc sedaj, ker tega ni mogoče več prenašati! Nekomu je prišlo na misel, da bi bilo mogoče Italijane pregnati s tega hriba s strupenim plinom. Vsak vojak in vsak častnik se je ogreval za to misel. Je pač resnično, da kadar se človek potaplja, se skuša oprijeti vsake stvari, tudi kače. Ar-
madno poveljstvo soške fronte je pred- | log VII. kora spočetka odločno odklonilo. 1 Pri armadnem poveljstvu v zaledju so lažje trezno pretehtali vrednost takih načrtov. Sklepali so tako: Plinski napad bi se morda res posrečil. Hrib Sv. Mihaela bi z njim očistili. Toda če Avstrijci začno s plinom, tudi Italijani ne bodo izbirali sredstev in v doglednem času odgovorijo z enakim orožjem. Avstrija pa nima toli razvite industrije, da bi mogla v nekaj tednih oskrbeti celo soško s plinskimi maskami. Tak nepremišljen poizkus bi torej lahko postal začetek konca avstrijske vojske pa Soči.
Dnevne strahote vojne na hribu Sv. Mihaela so zadušile trezno tehtanje razlogov armadnega poveljstva in VII. kor je nebogljeno ponavljal zahtevo po plinskem napadu. Armadno poveljstvo se je udalo, toda prepustilo tako izvedbo kakor odgovornost za ta obupni poizkus VIL koru.
Nad hribom Sv. Mihaela se pojavi žarek upanja. Stotnik Oven, ki je študiral v Berlinu metodo plinskega postopanja, dospe s strokovnim oddelkom na soško fronto! Kmalu so vse predpriprave za plinski napad v teku. Peklenski načrt se pričenja uresničevati. Potrebno je bilo opremiti rove v dolžini poldrugega kilometra z železnimi posodami s plinom. Vsaka posoda ima 40 litrov prostornine. V ta prostor je s 150 atmosferami stisnjenih 600 litrov klorovega plina. Vsebina ene take posode zadostuje za dolžino enega metra. Za poldrugi kilometer je bilo torej treba prinesti v prve bojne jarke 1.500 takih posod. Vse to se je moralo izvršiti neopaženo, ponoči. Sovražnik nikakor ne sme zvedeti za te namere. Ako zve, je vsak poizkus brezpomemben. In res je šlo po sreči. Proti koncu meseca junija 1916 so bile že skoro vse posode znesene v prvo vojno črto. Treba je bilo še posode razvrstiti ter pripraviti nastavke iz svinca, ki se ob napadu vsi hkrati odpro. Ko bo vse pripravljeno, bo potrebno počakati ugodnega ozračja in pravega vetra. Le kadar bo vlekel veter proti za-padu, bo mogoče odpreti posode. Vse vojake v okolišu je navdalo močno upanje. Torej vendar enkrat rešitev. Da bo uspeh popoln, o tem je bilo vodstvo prepričano, kajti znano je bilo, da Italijani v istem
času vsaj na fronti ni30 bili opremljeni s plinskimi maskami.
Dne 28. junija pa kar nenadoma začno rjoveti vse italijanske topniške baterije na celi fronti od Jadranskega morja do izliva Vipavščice. Italijanske napadalne čete poskušajo na več mestih prodreti v sovražno ozemlje. Po strašni usodi se posreči oddelku Arditov vpasti na hrib Sv. Mihaela v avstrijske prve postojanke! Hitro proti napad! in bili so vrženi nazaj. Toda s seboj so odnesli avstrijsko vremensko postajo in skrivnost plinskega napada! Ve je izgubljeno! Sovražnik vse ve! Vse priprave so bile zastonj. V nekaj urah se prikažejo iz italijanskih rovov table z velikimi napisi treh črk: GAS! GAS! GAS! Hoteli so reči: mi vse vemo, vse smo videli, s plinom nas hočete napasti. To je bil njihov zadnji obupni poizkus preprečiti strašno avstrijsko dejanje. Avstrijskega poveljstva se je lotil nemir. Ali takoj pričeti z napadom in odpreti posode s plinom ali pa vse skupaj pospraviti in odnesti. Vsako čakanje zna-či polom priprav. Dvajseta infanterijska divizija je pomnožena in pripravljena. Jutro 29. junija je bilo vremensko lepo in v smeri proti Italijanom je pihljal rahel vetrič. — V prvih jutranjih urah se raznese povelje: Odpreti posode! Satan naj opravi svoje delo! Iz posod prične pihati rumenkasti plin in se počasi valiti po pobočju hriba navzdol. Kar je ostalo še trave in morda osamljenega vejevja s skopim zelenjem, ovene kar pred očmi in pade skupaj kakor mrtvo. Niti čmrli, niti kakašna druga žuželka ne ostane živo. Smrt prodira v vsako luknjico. Ko sovražnik opazi prihajajočo neizprosno strašno smrt, prične divje vpiti alarm in bežati. Toda plin je hitrejši in grabi vrsto za vrsto ter začne neusmiljeno daviti. Z vsakim udihom si vdihne vsak smrt ter se zvije v krčih po zemlji. Takoj za plinskim oblakom prodirajo s plinskimi maskami opremljeni Avstrijci. Toda vidi se jim, da še niso vajeni take opreme. Najhujše pa je to, da začno italijanske baterije s strašnim rjovenjem pošiljati železo in svinec na pobočje Sv. Mihaela. To obmetavanje z granatami je tako grozno, da bi bilo vsako prodiranje blazno. Avstrijci se morajo umakniti nazaj v svoje po-
stojanke. Uspeh?! — 3.300 mož mrtvih in ranjenih na avstrijski strani! Pridobljen ni niti kvadratni kilometer ozemlja. 41 mož avstrijske strokovne čete je zadavil plin. Premalo so bili vajeni takega dela. Torej v celoti brezmejno nazočara-nje. Plinski napad se je ponesrečil! —
In na Italijanski strani? Ujetniki, ki so bili ujeti v naslednjih dneh, so pripovedovali o strahotnih učinkih plina. Od vrha hriba do Soče je v tistih urah bilo uničeno vsako človeške in drugo življenje. Vsega ni bilo niti mogoče verjeti. Sele po 12. soški bitki, ko je moral sovražnik v največji naglici zapustiti soško fronto in se umakniti tja do Pijave, je bilo mogoče iz zapiskov v pisarnah poveljstva italijanske vojske ugotoviti strašno razdejanje, ki ga je napravil plinski napad dne 29. junija '1916. Moreči klorov plin je v nekaj minutah uničil vse živiienje od prvih strelskih jarkov do tri kilometre v zaledju. Popolnoma sta bili uničeni dve brigadi. Samo na enem pokopališču počiva 5000 trupel, žrtev tega napada. Koliko jih je bilo pokopanih drugje, koliko jih je umrlo po raznih bolnišnicah, od tistih katere je plin le delno dosegel, vobče ni mogoče ugotoviti.
Ko smo si ogledali pobočje hriba doli proti Soči, kjer se je odigral zgoraj opisani strašni napad, smo spet zasedli naše avtobuse in se odpeljali s strašnega kraja skozi naselje Sv. Martina proti vzhodu, kjer smo dospeli na dobro speljano cesto, ki se odcepi pri avstrijskih pokopališčih od glavne ceste Gorica — Trst in pelje skozi naselbino Doberdob v Redipuljo. Doberdobsko jezero in kraj tistega Doberdoba, ki se imenuje v že ponarodeli pesmi »Oj Doberdob« — slovenskih fantov grob! Molče smo vozili čez to grobišče. Ostanki vojnih dogodkov so že komaj vidni. Le tu in tam smo opazili do tal razdrte nekdanje kamenite stavbe. Cez planoto so na velikih železnih nosilcih speljani električni vodi z visoko nape-vostjo. Ko dospemo do roba Doberdobske planote, zagledamo na jugu morje, pod nami Sočo z naselji Redipulja in Ronki. V nedogledno daljavo se razprostira beneška pokrajina.
(Dalje prih.)
wWWrw^W
Delavci in nameščenci pozor!
Nove poslovne knjižice za delavce in nameščence.
Z 28. septembrom letos stopi v veljavo pravilnik, po katerem se smejo od tega dneva dalje izdajati poslovne knjižice za delavce in nameščence samo po tem pravilniku.
Pravilnik pravi, da po 28. septembru ne sme biti noben delavec ali nameščenec v službi brez poslovne knjižice. Poslovne knjižice bodo izdajale občine za navadne
Doma
Boka kotorska pod vodo.
Nad Boko kotorsko se je utrgal oblak ter napravil ogromno škodo. Zlasti je hudo prizadeta Zelenika. Voda je odnesla most in del železniške proge.
Tudi vojaško taborišče je zalila voda in je le zasluga požrtvovalnih častnikov, da ni bilo človeških žrtev. Mesto Bar je voda silno opustošila in je po ulicah drla do 1.30 m visoko.
Razstava slovenske knjige.
V dvorani Trgovskega doma je odprta razstava slov. knjige, da naši duševni delavci na ta način proslavijo 20 letnico Jugoslavije. Na razstavi je razstavljenih 3000 knjig, kar pomeni lepo manifestacijo slovenskega duha, ki nazorno kaže ves napredek naše leposlovne, znanstvene, poučne in sleherne druge književnosti.
Za izseljenski dom.
Rafaelova družba je imela v svojih poslovnih prostorih sejo širšega odbora, kateri je predsedoval prevzv. g. škof dr. Gregor Rožman.
Po poročilu so spravili na program izseljenski dom. Kr. banska uprava je namreč naročila po ministrski naredbi ljubljanskemu magistratu, naj poišče za izseljenski dom primerno parcelo. Kakor je družbi znano, je g. župan dr. Adlešič prostor že določil. V ta namen se je določil poseben odbor, ki naj z oblastmi uredi vse potrebno. V odbor so bili izvoljeni g. pater Zakrajšek, univ. prof. g. dr. Tomšič, katehet g. Valentin Tomec, g. Franc Miklavčič in g. Joško Rozman. V tem domu bodo poleg uradov tudi prenočišča in kuhinja, ki bodo namenjena zlasti izseljencem, ki prihajajo v domovino, ali ki odhajajo v tujino.
Drugod
Glas sv. očeta.
Ves svet je z napetostjo pričakoval besede vrhovnega poglavarja katoliške Cerkve ob tako usodnem trenutku, ko bo padla odločitev o vojni in miru. Sveti oče je s tresočim glasom imel 29. sept. na svet sledeči ganljivi poziv:
»Ko milijoni in milijoni živijo v veliki napetosti in strahu spričo nevarnosti, da ne bi izbruhnila vojna s svojim nepopisnim razdejanjem in uničevanjem, čutimo tudi mi v svojem očetovskem srcu hude skrbi in stisko vseh svojih otrok.
Zato pozivamo vse škofe, duhovščino, redovnike in laike, naj se združijo z nami v goreči molitvi za ohranitev miru v pravici in ljubezni.
K tej moči zaupne in neomahujoče molitve naj se zateče vse verno ljudstvo in vsi narodi, naj bi v tem trenutku Bog podprl vse vladarje držav ter krmarje njihove usode, da okrepi njihova miroljubna čustva in namene, da bi jim navdihnil besede miru in vodil njihovo mišljenje in dejanje tako, da bi se zasigural mir in postavil na trdno podlago pravice in evangeljskega nauka.
Hvaležni za molitve vernikov, ki so se opravljale in se opravljajo po vsem svetu za naše življenje in zdravje, ki nam ga je Bog dal in obnovil, smo ga vsak čas pripravljeni žrtvovati za mir in blagor tega sveta. Naj Bog razpolaga z nami kakor hoče, ali naj ga nam vzame, ali pa naj še podaljša delavnik Svojega skromnega delavca na tej zemlji.«
Potem, ko se je sveti oče v tem tako slovesnem in ganljivem trenutku spomnil praznika tako milega in obenem tako odločnega mučeniškega vladarja sv. Vaclava (28. sept.) .ter bližajočega se meseca sv. rožnega venca, ki je bil vpeljan v prav tako resnem in važnem času, kakor je današnji, ko je preblažena Mati božja rešila krščanski kulturni svet najhujšega gorja in vojske in splošnega prevrata, je v popolnem zaupanju, da se bo tako zgodilo tudi zdaj, podelil sv. oče vsemu katoliškemu svetu in vsej veliki človeški družini sploh svoj očetovski blagoslov:
Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin in Sveti Duh!
delavce, obrtna združenja za obrtnike, trgovska združenja pa za trgovske nameščence.
Poslovne knjižice bodo stale 10 Din in veljale 10 let. Po 10 letih se poslovne knjižice morajo zamenjati.
Pri izdajanju, obnavljanju in zamenjavi poslovnih knjižic so vse listine in vloge takse proste.
Vse stare delavske knjižice se morajo zamenjati najdalje do 31. decembra 1939 leta.
DOMA IN DRUGOD
Usoda Češkoslovaške.
Po znanem Hitlerjevem govoru v Berlinu je izdala angleška vlada uradno poročilo, da bo morala Anglija Franciji pomagati, če bi slednja bila dolžna priskočiti na pomoč Češkoslovaški. Vendar je zastavil angl. min. predsednik Chamberlain vse svoje sile, da se ultimativni rok Nemčije preloži in da se zastopniki velesil mirno sporazumejo.
Hitler je medtem objavil, da hoče takojšen odgovor iz Prage, sicer objavi splošno mobilizacijo nemške vojske. Na posredovanje Mussolinija je bila mobilizacija preložena in sprejet njegov predlog, da se skliče dne 29. septembra v Mo-nakovem konferenca predsednikov vlad Nemčije, Anglije, Francije in Italije. Zasedanje je .trajalo do pozno v noč, nakar je bilo objavljeno, da je dosežen sporazum, na podlagi katerega mora Češkoslovaška v teku 10 dni izprazniti nemško večinsko ozemlje in bo Britanska legija pri zasedbi pomagala. Mednarodni odbor bo izpraznjevanje nadziral. Plebiscitna ozemlja se bodo šele določila in mora biti plebiscit izpeljan do 20. novembra. Vprašanje poljske in madžarske manjšine mora biti rešeno v teku 3 mesecev. Za nove meje čsl. države prevzame jamstvo Anglija in Francija, kasneje, ko bodo Poljaki in Madžari zadovoljni, tudi Nemčija in Italija ter odpadejo obveze drugih držav napram Češkoslovaški.
Češkoslovaška vlada je pod pritiskom razmer monakovske konference, sklepe sprejela. Chamberlain in Hitler pa sta podpisala izjavo, da se odslej Anglija in Nemčija nikoli ne bosta vojskovali, temveč vsa prašanja uredili na miren način. Ko so se državniki velesil vračali v svoje domovine, so bili v Londonu, Parizu in Rimu deležni veličastnih manifestacij in obsipani s cvetjem, ker so Evropi ohranili mir. Narodi so se oddahnili. V Pragi sta predsednik vlade general Sirovy in poveljnik vojske general Krejči izdala proglas na narod. Gen. Sirovy je v svojem nagovoru dejal:
»V tem za mene najhujšem trenutku mojega življenja je bila moja dolžnost, da vzamem vse okoliščine v vesten pretres. Kot vojak sem se po temeljitem preudarku odločil, da pojdem po poti miru. Češkoslovaški narod bo močnejši in notranje bolj složen. Izbrati smo morali. Izbrali smo med krvavo borbo, ki bi bila brez koristi in žrtvami, ki naše narodne biti niso zadele. Sprejeli smo žrtve, ki so nezaslišane in ki so nam bile zaukazane. Izbrali smo med gotovo smrtjo češkoslovaškega naroda in odstopom nekaterih ozemelj. Odločili smo se za življenje naroda. Kajti poglavitno je, da ostanemo pri življenju kot narod, močni, med seboj složni. V sedanjem trenutku prosimo narod naj ohrani zaupanje v svoje voditelje. V Evropi so še manjše države, kakor naša država po okrnitvah, ki so nam naložene. Sporazumno sožitje z našimi sosedi bo nam olajšalo delo pri obnovitvi naše, zdaj popolnoma narodne države. Odslej bomo vsaj sami med seboj.«
1. oktobra so nemške čete vkorakale v prvi pas sudetskonemškega ozemlja in poteka nadaljne zasedanje in izpraznitev čsl. vojske v popolnem redu. Odstop sudetskonemškega ozemlja pa bo imel vsekakor precejšnje posledice ne samo za ČSR in Nemčijo, temveč tudi za Jugoslavijo. Nemčija bo pridobila nove velike industrije. Najvažnejša industrijska surovina je rjavi premog, katerega je Csl. producirala lani 18 milij. ton. Od te produkcije bo pripadlo tri četrtine Nemčiji, kar je zanjo velika pridobitev, ker .ta že na veliko producira iz saškega rjavega premoga umetni bencin. Produkcija črnega premoga je znašala lani v vsej Čsl. 17. milij. ton, od te pa bo le manjši del pripadel Nemčiji. Tudi večina železne rude in železne industrije ter jeklarske industrije bo ostala Češkoslovaški.
Velikega pomena pa je tekstilna industrija, ki je poselbno razvita v sudetsko-nemških krajih. Pretežno bo pripadala Nemčiji. Nadalje bo pripadala Nemčiji
B E L E 2 K E
KAKOR FRAMASONI
»Delavska pravica« v svoji 38. letošnji številki pod naslovom »Resnica« govori o Cerkvi in o njeni zgodovini kakor kak kul-turno-bojni marksističen list. »V njej je mnogo bolečih mest, o katerih nikoli ne upamo dovolj pogumno in jasno govoriti. Resnica pa ostaja umazan madež na vsej krščanski družbi.« Tako je bilo s Cerkvijo po »Delavski pravici« v zgodovini. »Pa ne samo zgodovina Cerkve in kristjanov, •tudi današnja doba je polna vseh takšnih bolečin in težkih zablod.« nadaljuje krščanski list. »Vprašanje Španije, kjer so se katoličani dali izrabiti v čisto navadne in stremuške naklepe ozke družbe posameznikov, zahteva n. pr. končno vendar že razjasnitev. Sploh smo katoličani najbolj zabiti ljudje, največji nazadnjaki in sovražniki resnice. »Če se ozremo nazaj, bomo lahko ugotovili prav jasno, da smo vedno capljali za drugimi in jim sledili šele .tedaj, da je kljub našim naporom, da obrnemo tek časa drugam, družba vendar šla za resnico ...«
Mi pa smo potem hoteli biti kljub velikanskemu bremenu lastnih grehov, učitelji in vodniki«.
Tako torej bi bilo samo še treba, da z Volterjem zapiše: »Uničite nesramnico!« Zgodovina je vsa umazana, sedanjost je polna težkih zablod. Kaj bi počeli še z njo, ko se da celo pred našimi očmi izrabljati za čisto navadne naklepe. Končno je treba torej že vendar razjasniti, da je španski episkopat v svoji poslanici vsemu katoliškemu svetu lagal, da laže Vatikana in papež in da je naš episkopat najmanj nezmožen, če naseda takim lažem, če že celo sam zavestno ne laže.
Da, v Cerkvi je tudi človeški element, toda mi smo mnenja, da je tak ton pisanja o madežih in bolečinah, kakor to dela »Del. pravica«, o Cerkvi in o katolištvu, vreden in zrel za vsak kulturnobojen framasonski list.
skoraj vsa steklarska in porcelanska industrija. Znatne dohodke bo izgubila Čsl. tudi z izgubo svetovno znanih kopališč: Marijanske in Františkove lažne ter Karlovi vari.
V naši industriji bo prišlo do precejšnjih sprememb glede razdelitve pri nas investiranega tujega kapitala, slično kot po priključitvi Avstrije. Nemški kapital bo imel pri nas znatno večji vpliv, ker precej industrijskih podjetij zlasti v tekstilni stroki se je ali priselilo iz sudetskonemškega ozemlja ali pa so prišli podjetniki iz teh krajev. Gotovo bodo nastopile tudi izpremembe pri zaposlitvi tujih delavcev, kakor tudi v vodstvih, kjer bo izločen židovski vpliv.
Ker je poljska vlada medtem poslala čsl. vladi noto, v kateri zahteva odstop tješin-skega ozemlja Poljakom, je ta vpošteva-joč težkoče mednarodnega položaja sprejela sklep, da v načelu sprejme poljske
i zahteve in da odstopi tješinsko ozemlje Poljski.
Zaradi splošne napetosti vpoklicani rezervisti v Angliji, Franciji, Švici, Nizozemski in Belgiji se sedaj vračajo na svoje domove.
Sovjetska Rusija je s svojim držanjem pokazala, da so njene obljube prazne besede in da se drži sistema kolektivne varnosti le zato, ker hoče s tem povzročiti kolektivno vojno. Zadnji dogodki so zapečatili pomen Versajskega miru in Društva narodov: Odslej bo odločeval v Evropi direktorij velesil — brez Sovjetske Rusije.
Izgleda, da bo tudi madžarsko manjšinsko vprašanje kmalu rešeno; in bo postala Češkoslovaška zvezna republika Čehov, Slovakov in Rusinov. General Sirovy je med tem ponovno sestavil novo vlado, preds. republike dr. Beneš pa je odstopil.
Zaradi pokritja izrednih izdatkov, ki jih zahteva današnji položaj, je dovolila Anglija Češkoslovaški posojilo 2 in pol milijarde din.
Nemški kancelar Hitler pa ima nekaj velikih načrtov, katere hoče sedaj uresničiti. Ti načrti obsegajo: sklicanje mednarodne konference za omejitev oboroževanja, ureditev na Sredozemskem morju in dokončna rešitev španskega vprašanja ter sklenitev francosko-nemškega sporazuma.
Palestina
Žrtve nemirov v Palestini v mesecih julij, avgust in september znašajo po uradnih angleških podatkih 836 mrtvih in 932 ranjenih. Od skupne svote 1768 odpade 1114 na arabsko prebivalstvo. Torej več kakor polovica. Angleži so imeli 28 mrtvih. Zaradi obnašanja arabske policije so mandatarne oblasti sklenile, da ne bodo več sprejemali Arabcev v rediteljsko službo. Namesto odpuščenih Arabcev so bili postavljeni Židje.
Po kitajskih bojiščih.
Japonska vojska, ki si je postavila za cilj mesto Hankov, začasno glavno mesto Kitajske, napreduje s severa in po
Po svetu
Japonski zunanji minister Ugaki je odstopil, ker se ni mogel sporazumeti z ostalimi člani vlade glede japonske politike na Kitajskem. Pravijo, da je bil vzrok demi-sije .tudi v tem, ker je položaj japonske vojske na Kitajskem vedno težavnejši. Finančna situacija Japonske postaja vedno obupnejša. Demisija zun. ministra je povzročila na Japonskem silno razburjenje, ki se je poznalo tudi na borzi in so vsi papirji znatno padli.
Največja ladja na svetu. Angleži bodo zgradili največjo ladjo sveta »Queen Elizabeth«. Nova ladja je dolga 314 m in ima tonažo 84.000 ton. Do sedaj je bila največja ladja »Queen Mary«. v načrtu pa imajo Angleži še večje ladje, do 100.000 ton. Taka ladja bo v doglednem času tudi zgrajena in bo potrebovala čez ocean le nekaj nad tri dni.
Svetovna proizvodnja surovega železa in jekla pada. Povsod po državah pada proizvodnja železa in jekla. Padec znaša napram mesecu maju 29%. Edino v Nemčiji še raste radi ogromnih javnih in obrambnih del.
Ruski general Arhangelski je nedavno dopotoval v Jugoslavijo. Med svetovno vojno je bil načelnik ruskega generalnega štaba. General je prišel pogledat v Belišče pri Osjeku ruske kozake, ki so tam naseljeni. Arhangelski je tudi pregledal vojaške ustanove ruskih kozakov.
Dva italijanska admirala sta odstopila in sicer viceadmiral Ascoli, poveljnik do-dekaneškega pomorskega okrožja in poveljnik četrte pomorske divizije viceadmiral Maroni. Poleg njiju bo v kratkem odstopilo še več uglednih vojaških in civilnih osebnosti judovskega porekla.
Nova docentka za brezboštvo. Kakor poroča sovjetsko časopisje, je dobila sov-jetskoruska komunistka Cerbaševa naslov »docent brezboštva«. Nova docentka je nedavno .izdala obširno knjigo z naslovom »Mednarodno versko časopisje in njen boj zoper brezboštvo«. Gospa Cerbaševa bo zdaj vodila referat o časopisju pri centralnem svetu »Zveze bojujočih se brezbožnikov«. Vešča je več jezikov in bo imela v različnih krajih sovjetske države brezbožniška predavanja.
V devetih letih milijon konj manj. Angleški minister za poljedelstvo Morrison je dal na neko interpelacijo v londonski spodnji zbornici pojasnilo o številu konj na Angle&kem, v Nemčiji in na Francoskem v letih 1927 in 1936. Po njegovin podatkih je bilo leta 1936 na Angleškem, v Franciji in Nemčiji dober milijon konj manj nego leta 1927. Število konj je padlo v navedenem času od 8,437.302 na 7,331.100 glav.
20.000	ton pšenice je kupila Švica v Jugoslaviji. Te pšenice pa ne.bodo izvažali letos, pač pa šele prihodnjo pomlad. Po novem sporazumu bo Švica dobila v zameno za švicarsko plemensko živino večje količine naše koruze. Urejen je tudi plačilni promet.
Bolgarski kralj Boris, ki se je mudil v Vzhodni Prusiji, kjer je bil v gosteh pri pruskem ministrskem predsedniku maršalu Goringu, se je pripeljal nazaj v Berlin, kjer se je sestal s Hitlerjem. Razgovor je trajal skoraj celo uro. Sestanek je bil privatnega značaja. Te dni pa je kralj Boris praznoval 20 letnico svojega vladanja in ob tej priliki izdal obširno amnestijo.
Nekaj velikih številk. Učenjaki cenijo, da je v naši zemlji premoga 7400 milijard ton. Letno se zmanjša ta številka za 1500 milijonov ton. Nafte je v zemlji 6150 milijard ton, na vseh petrolejskih poljih dobe letno samo 184 milijonov ton. Po tem računu bi bilo premoga za pet .tisoč let, nafte pa za^ 33 tisoč let. Vodne sile imajo tako moč, da bi nam dale v električnih centralah na leto okoli pol milijarde konjskih sil, če bi bile ob vseh rekah in slapovih centrale. Danes izkoriščamo letno samo 33 milijonov konjskih sil. Sonce daje zemlji 150.000 krat več toplote, kakor naj jo daje ves premog, ki ga rudarji izkopljejo na zemeljsko površino. Če bi mogli izkoristiti samo ono toploto, ki jo sonce vrže na Švico, bi imeli dovolj sile za pogon vseh električnih strojev in tovaren, vlakov in ladij na vsem svetu.
dolini reke Jangce na obeh straneh reke, to je s severa in južne strani proti Hankovu. Oni del japonske vojske, ki napreduje proti Hankovu s severa, se nahaja v gorskih krajih. Na tem bojišču je nastopila sezona hudega jesenskega deževja, ki že nekoliko dni onemogoča resne vojne operacije, ker je uporabljanje motoriziranih oddelkov nemogoče. Na bojiščih južno in severno od reke Jangce se razen manjših sprememb na severni obali nahajata obe vojski oddaljeni druga od druge po 3 milje. Na severni obali Jang-ceja se vodi od časa do časa medsebojno topniško obstreljevanje. Večjih borb že ni bilo nekoliko dni. Na ostalih bojiščih na Kitajskem je položaj nespremenjen.
SONCE IN SENCE
List Izdaja za konzorcij: PreielJ Franc, Ljubljana. — Urejuje Kidiman Andrej, Tunjice. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. Za MlalJ. tisk.: A. Trontelj, Groblje.