J-S 3 UBSCRlP?lON: tj. S- Canada & Moxioo: One yar . . $1 — Six montha .. — 50 Tlireo months .—g 5 Fort in n Countris,: Ono yo»r . $1.50 Single Copy 2 cante. * 'vOlTdLNo. 37. — (s^JLat ) E ^ 1 C «'» < »P LJE) NAKOČNINA': Za Zd- dr- Canado & MoxicoS Cotoletno .$1 — "o t«*ro .-—50 'Čotrtlotno . —-6 7.a 'noromiivo! C. lo!«tno . $1-60 dtev. 2 c«r»ta. Phone: Cortlan-t 5188- t NEW Y0RK, — PITTSBU RG, PA., četrtek, 4. n ovembra (Thursday, November, 4.) 1915. Ge si o= ..slovenijo Slovencem — Leto IX. St. 37. Kakor smo pisali, tako sej je zgodilo: Srbija, obkoljena) 0 d vseh strani, se nahaja da¬ nes na robu popolnega pro¬ pada. Srbi so morali zapustiti j poleg drugih, strategično va-j 2 jiih mest tudi Kragujevac, 1 rešiti jih more samo še beg preko melje. Avstrijske in; nemške čete so se združile s’ zmagovito bulgarsko armado, pot v Carigrad je zaveznikom odprta! Nesrečna Srbija, ki se je dala zavesti po Rusih tako daleč. V splošnem moremo s za¬ doščenjem naznaniti, da ima¬ jo tudi ta teden zaznamovati zavezniki lepe vspehe na vsej črti. Rusi dobivajo batine pred Rigo in Duenaburgom v za¬ služeni obilni meri, s zapad- nega bojišča, pa ni poročati l>osebnih novic. Tudi Lahi so jo dobro sku¬ pili. Začeli so z veliko ofen¬ zivo, ki se je pa zanje nesreč¬ no končala. Nad 1 50.000 mož italijanske armade je našlo smrt v bojih z našimi hrabri¬ mi junaki-Pc očila 'zavijajo, da so tratah bon dve ledna, ih dasekliub silnemu navalu na¬ ši junaki niso umaknili niti za pedenj. Slava jim! Te dni se je veliko govorilo o kmalošnjem miru. in da je .ponudila Nemčija separatni mir Rusiji. Takšne novice so pa iz trte zvite; sovražniki Avstrije in Nemčije morajo prositi za mir, in takrat-bodo Javljali zmagovalci pogoje. In kakor mora uvideti danes vsakdo, ni dvoma o zmagi Avstrije in njene, zaveznice. ■ SMOLA ANGLEŠKEGA, h KRALJA JURIJA, Prod dnevi je poročal brzojav, " a jo angleški kralj -Jurij padel s konja pri pregledovanju čet na francoski -.fronti. Baje se je spla¬ ši' konj, (katerega je jezdil, radi Preglasnih navdušenih pozdravov moožice. Širijo se pa tudi govori- da je 'postal žrtev atentata, ^j bode že teinu tako ali tako, 'OiAvn stvar je. da je angleški kralj tako močno poškodovan, da ^nahaja v zdravniški oskrbi. Za- ot severni srbski vojski proti jugu. OBUPEN POLOŽAJ SRBOV. Rim, Italija, 1. nov. — Vojaški poročevalec londonskega lista .Times - ‘ izjavlja, da je položaj Srbije naravnost obupen. Ker je a - bska armada popolnoma izolirana, je nje edina rešitev beg proti Jadranskemu morju. Ko pride tjekaj, ji more dati Italija vojaško loinoe, ali ji pa preskrbeti municijo in živila (?). NAŠ ROJAK POSTAL GENERAL, Kakor naznanjajo starokrajski Usti. ie bil imenovan za gene ralnega major« naš rojak Avg,.Globočnik Novi general je ro doni iz Rajhenburga na Štajerskem. General Globočnik je sedaj . - 5 )ef ter je bil svoječasuo poveljnik 37. pešpolka. Visoki v°venski list v Ameriki! f H E R M A L! R I D D E R, i A,k ie umrl tukaj g. Herman Kiddcr, iaStnik in Zadnji poneile Ji ' ega |j stil v Ameriki ..Nev Vorker Staats urednik največjega >" 1 ^ ) . (( . e)1 v Ameriki od nemških staršev, ki Zeitung". Pokojnic - ,l R ,. tf .„ n j,> moral Herman Ridder kot enajst- so bili zelo siromašni. ! y ^«^„ 0 . Toda bil je bistre glave, leten deček na delo kot vaj ^ La) si je napraviti pot m Leta 1878 je '; st "'T! kem jeziku. . ('atholie News‘ ' 'T.skem listu ..Nev Yorker Staats Zeitung 1 . Torku izhajajočem . )0S t a l. Umrl je v starosti 65 let. katerega lastnik je končno i RUDI BOJI V RUSIJI IN NA ZAPAEIIEM BOJIŠČU, Berolin. Nemčija, 3. nov. —- O vojnih operacijah na finske n naznanjajo oficijelno: Južno od Tukum-Riga železnice more zaznamovati armada poč' poveljstvom gen. Hindenburga lepe uspehe. Pred Duenaburgom si se vršili te dni budi boji; močni ruski napadi so bili odbiti. Bitki med Sventon in liscu .jezerih še niso končane. Dosedaj smo v zad njih bojih ujeli 500 sovražnih vojakov. Iz stana armade princa Leopolda se poroča; ,.Rusi so nameravali s protinapadom zadržati naše. prodiranje zapadno od Cartoryska. To pa se jim je ponesrečilo. ,.Pri Sienkovce se je posrečilo Rusom, da so začasno vdrli v naši. vrsto pod poveljstvom gen. Bothmer. Kmalu pa smo vrgli Ruse na zaj ter zopet zavzeli izgubljene strelske jarke. Pri tem smo ujeli 600 mož. Pri zavzetju vasi Sienkovce smo napravili 2000 ujel uikov. BOJI NA ZAPADNEM BOJIŠČU. Berolin, Nemčija, 2. nov. — Zadnje oficijelpo poročilo o polo¬ žaju na francoskem bojišču se glasi: .,Razim budili napadov artiljerije na Butte de Tahure in bo¬ jev topništva na fronti med Maas in Mozel, ni poročati s franco¬ skega bojišča ničesar novega.' PARIŠKO POROČILO. Pariz, Francija, 3. nov. — Novejša poročila javljajo, da se eri je* v pokrajini Collona, ter bližnji boji pri Ncu- v j j )j s ( .,Kalholisches Volksblatt“ in zatem vršijo boji artilje Sta .!!?irt«kem jeziku. Pozneje je vstopil k v Ne\v vilic. Južno od Some, pri Ohaulnes, je francoska artiljerija bombar¬ dirala nemške strelske jarke ter onemogočila. Nemcem nameravani naskok. V splošnem pa ni poročati važnejših novic. Dunaj, 1. nov., preko Londona, 2. nov. Pred nekako dverni ieilni započeta velika italijanska ofenziva na fronti ob Soči se je ovražniku temeljito ponesrečila. Naše čete so obdržale vse svoje lostojniike, in' pognale v beg sovražno vojsko, broječo 300.000 mož. 'ekom ofenzive v zadnjih dveh tednih so izgubili Lahi najmanj 50.000 ljudij. Nadaije naznanja e. in kr. generalni štab: ..Tretji italijanski veliki napad proti naši fronti na Primorskem, :i se je začel 18.. oktobra ter bil ponovljen dne 28. oktobra s svežimi etami, pojenja. V nedeljo je bil hud napad na severni rob Dobr- obske planote, a se je Italijanom ponesrečil. Na vsej bojni črti st¬ ili odbiti, sovražni napadi, in z velikimi besedami naznanjevana aška ofenziva je toliko kot strta. ŠTIRINAJST DNI TRAJAJOČA KRVAVA EITKA. „Na vojni fronti ob Soči se je štirinajst dni vršila silna bitka, • kateri smo pa samo pridobili. Bojna črta je ostala lieizpremenje- •a. Tudi na tirolski in koroški meji držijo naši junaški vojaki svoje, lostojanke. katere so zavzeli začetkom vojne z novim sovražnikom. USPEH NA VSEJ ČRTI. ..Ti novi uspehi naše armade vnovič dokazujejo, da so zastonj- Ui vsi poizkusi sovražnika, ugrabiti obmejno ozemlje. V bojih v rugi polovici meseca oktobra je izgubil sovražnik že najmanj 150 iisoč mož“. REZERVA LAHOV NI MOGLA NIČESAR OPRAVITI. Berolin, Nemčija, brezžičnim brzojavnim potom. — Danes jo oriši«, semkaj od e. in kr. vojnega poročevalskega stana brzojavka sledeče vsebine: ,.Italijani so se na vso moč trudili, da bi prodrli našo front* ".red Gorico, ter sp v to svrho ojačili,svoje čete z brigadami s fronte ia tirolski in koroški meji. Toda vsi napadi so se izjalovili, in ita¬ lijanske izgube' so naravnost strahotne 11 . NOVI KRVAVI BOJI ZA GORICO. Dunaj, preko Londona, 3. nov. - Predvčerajšnjim so se zopet vršili hudi boji v goriškem okraju. Sovražnik je dobil pomoč s ti¬ rolske in koroške-meje. S pomočjo te je skušal prodreti našo bojno črto, neglede na velikanske.izgube. Napadi so bili naperjeni na ob- mostje Gorice in na Piavo. Italijani so bili na vsej črti vrženi nazaj. Na višinah Podgore se boji še nadaljujejo". - 2 - ,SLOVENSKI NAROD'*, 4. novembra 1915. POTEK ŠESTE REDNE KONVENCIJE S. N. P. E. -1 (Nadaljevanje.) Proračun si; glasi: Delo; izdali nadzornega odbora bila je zalite- smo povprečno po 10.800 iztisov Glasil tedensko ali pa 1,535.400 Glasil v času od 1. jan. 1913 in do 31. avgusta 1915. To je nad en mi¬ lijon in pol listov. .Sprememb pri naslovih je bilo za ves ta čas 34.688. Dohodki: Povprečno moramo računati na 10.800 naročnikov za to dobo. Torej naročnina član¬ stva svoto .$29.400.00 Oglasi so prinesli ....$4.413.12 Naročnina izven član¬ stva, .$ 93.78 Skupnih dohodkov . .$34.906.0 Izdatki: Povprečno smo plačali tiskarni $122.00 vsaki teden ali pa za ves čas okrog.$17.000.00 Poštnina za drugi razred (Sec. Cl.) . $ 1.400.00 Naročnina za ameriške in starokrajske liste in brošure .$ 42.00 Poštni urad in znam¬ ke . $ 72.00 Razne tiskovine in druge potrebščine ....$ 100.00 Najemnina za urad in uprav .$ 350.00 Pohištvene potreb¬ ščine v uradu .$ 163.00 Klišeji ((Juti) za Glasilo .$ 53.50 Naslovnik (Imenik) Mailing list) .$ 200.00 Plača urednika ....$ 2.880.00 Plača upravnika .. -i 2.0S0.00 Provizija od plačanih oglasov upravniku ... .$ 844.55 Skupno izdatkov .. .$25.195:00 Dohodki: .$34.906.90 Izdatki: .$25.195.05 Prebitek -. .$ 9.711.85 Dolg na nc izplača¬ nih oglasih 350.00 va, da se varščina glavnega bla¬ gajnika zviša od $15.000 na $75.- 000 in pozneje, ko je jednotino premoženje narastlo, na $100.000. Višjo varščino je glavni nadzor¬ ni odbor zahteval iz vzroka, ker je večina, jednotinega premoženja naložena v čikaških mestnih za¬ dolžnicah ali bondih, kateri bondi so ravnotako lahko izmenljivi kot gotov denar, na kar pa oh času 5. redne konvencije S. N. P. J. ko se je visokost varščine določevala ni nikclo mislil. V bondih ima je- dnota naloženega denarja $193.- 000, blagajnik je sicer pod var¬ ščino le za $100.000 ali ker more do teh bondov samo v spremstvu glavngca tajnika in enega uradni¬ kov družbe, ki je varščino izstavi¬ la, je nadzorni odbor mnenja, da je varščina dovolj visoka. Kdor je zasledoval razvitek Je- dnote od zadnje konvencijo pa do danes, mora priznati, da je na¬ predek krasen. Napredovali smo pri številu članstva in prav lepo tudi na financah, tako da znaša čisto jednotino premoženje (kon¬ cem avgusta t. 1.) $212.178.37. To seveda ni delo kakega posamezne¬ ga odbornika, ampak dolu deset- tisočev, ki so zbrani pod prapo¬ rom S. N. P. J. Delali in k vspe- hu pripomogli so vsi, eni vri), dru¬ gi manj, eni za plačo, drugi samo iz navdušenja za dobro stvar, a delali smo vsi. Znana je stvar, da najboljša armada brez dobrih ge¬ neralov je malo vredna in najbolj ši general brez dobre armade je nič. Skupni dohodki: ....$1.071.85 pravnijitva .$ 500.00 Kredit na pošti za Sccond Class .$ 275.00 Predlaga s« - , da (ki poročilo u- pravitelja vzame na znanje. Spre¬ jeto. Brat Terbovce predsednik nad¬ zornega odbora poroča: Bratje, in sestro: Kot član glavnega nadzornega odbora, oziroma predsednik iste¬ ga imam tu čast vam predložiti svoje poročilo. Znano vam je, da prva dolžnost nadzornega odbora je, prepričati se, dali so jednoti- ni računi čisti in pravilni in kako se gospodari z denarjem celokup¬ nega članstva S. N. P. J. Poročilo bo kratko iz vzroka, ker nadzor¬ ni odbor ni mogel zaslediti nika- ke nerodnosti v računih, oziroma finančnih zadevah S. N. P. J. Ravno isti vzoren red je našel državni nadzornik, kot ste mogli razvideti iz njegovih poročil v Glasilu in listo upam, da bo pre¬ našal tudi nadzorni odsek, izvo¬ ljen od šeste redne konvencije, da pregleda finančno poslovanje jednote od zadnje konvencije da¬ lje. Glede opravičljivosti nekaterih jednofinih stroškov bilo je sicer nekaj prerekanja pri letnih sejah celokupnega glavnega in pomož¬ nega odbora, česar pa ne bom tu našteval, ker pridejo stvari itak pozneje na vrsto. Pritožb od članstva sem dobil precejšno število, a večina teh se je tikala uradovanja uradnikov posameznih društev, ter vsleda te¬ ga niso spadale v delokrog gla¬ vnega nadzornega odbora. Take pritožbe jioslul sem na pristojno mesto to je glavnemu tajniku ali pa predsedniku glavnega porotne ga odbora. Par malenkostnih pri¬ tožb rešilo se je kratkim potom v zadovoljstvo za obe strani. Dve pritožbi dobil sem tudi, v katerih so jo dolžilo glavni odbor precej¬ šne korupcije, razsipanja denarja napačnih računov in drugih takih ljubeznivosti. Jaz sem stranki se¬ veda takoj odgovoril, obžalujem, ker mi o tem ni nič znanega, da pa hoče nadzorni odbor začeti ta¬ koj najstrožjo preiskavo, ako se mi samo naznani, kako priti na sled nerednosti in ako je mogoče trditve podpreti z dokazi. Zago¬ tovil sem svojo hvaležnost stran¬ ki že vnaprej, ako pride z dokazi, a odgovora in dokazov še do da¬ nes nisem dočakal. Ena važnejših akcij glavnega Predno končam, dovolite mi bratje in' sestre, da ob kratkem izrazim svoje misli, kake spre menihe naj bi se uvedle pri up ra vi jednote v bodoče. Pri se ta vij provizoričnih pravil, katere imate v rokah, moji nasveti niso prišli dosti, ali nič vpoštev, ker sem bil eden proti dvema, torej v manj šini, raditega naj tu v kra kom raz tožim svoje mnenje. a) Vsi glavni odborniki jediio- te, tudi upravnik, urednik (oziro¬ ma urednik) Glasila, vrhovni zdravnik in sploh vso moči. ki so zaposlene v kteremsibodi jednoti- nem uradu, naj bodo izvoljeni na konvenciji ali pa potom splošnega glasovanja. Niti glavni odbor ni ti kterisibodi gl. odbornikov naj nima pravice nastaviti kako stal no moč v uradu, ampak samo za časno, v slučaju potrebe. b) Tajniški urad naj se pre ustroji v toliko, da bodo v gl e v, nem uradu delali stalno glavni predsednik in dva tajnika. Seve da morajo biti vsi trije za. tajni ško delo sposobni. e) Jednotin pomožni odbor, a- ko ostane, naj bi se preustrojil v toliko, da bo za svoje delo od govoren konvenciji, ne kot sedaj ko takorekoč vodi osodb organi zavije za tri leta, odgovoren pa ni nikomur. d) Voljen od glavnega odbora S. N. P. J. zamore biti vsak spo soben član S. N. P. J, nc glede na to ali je delegat, oziroma sedanji glavni odbornik ali ne. Tu je ob kratkem par točk, do ktorih sem prišel v svojem poslu kot član glavnega nadzornega od bora in o kterih želim, da bi brat je in sestre' nekoliko premišljeva¬ li, predno pride do končne raz¬ prave. Ko pa nas dnevni rod pri¬ nese do teh točk, prosil bom do voljenja, da svoje nasvete obšir nejše utemeljim. aZ danes pa hodi dovolj. To — bratje in sestre je moje poročilo, hvala Vam za pozornost in potrpežljivost. Predlaga se, da se poročilo vza me na znanje. Sprejeto. f. nadzornik brat Pogorelc po roča, da se strinja s poročilom in nasveti predsednika nadzornega odbora. Poročilo se vzame na zna nje. II. nadzornik brat Golob poro ča, da je bilo pri glavnem ura du vse v najlepšem redu. Drugo nima kaj posebnega poročati. Se vzame na znanje. Predsednik glavnega porotne¬ ga odbora br. Hrast poda kratko poročilo o svojem delovanju ter povdarja, da je delo porotnega odbora zelo težavno, in da se pri tožbe zato niso mogle tako hitro reševati kot bi sc imele, ker so bili člani glavnega nadzornega od bora preveč oddaljeni. Poroča tu¬ di, da je skušal vse sporne zade¬ ve rešiti koliko najbolje pravič¬ no. \ Poročilo sc vzame na znanji-. I. porotnik brat Železnikar po¬ roča, da je storil vse kakor naj¬ bolje in najnravične-jše v vseh za¬ devah in da se je ,-avnal strogo po pravilih. Poroča tudi, da je bil poslan od glavnega odbora k raz¬ nim društvom in storili svojo dolž¬ nost in da je deloval povsod za napredek in procvit, naše jednote. Poročilo se vzame, na znanje. Pismeno poročilo 1L. glavnega porotnika brata John Karea.' Evorgreen, Atla, Canada, Glavnemu odboru, in delegatom in delegat in jam S. N. P, J. na še¬ sti redni konvenciji. • Cenjeni bratje! Obžalujem, da se'ne morem udeležiti konvencije radi svetovne vojnie. V teh. kritič¬ nih časih zapustiti deželo, pa po¬ meni toliko kot pobegniti iz voj¬ nega vjet-ništva. B tem je poveda¬ no vse, in ne boua opisoval razmer, ser se bojim, da bi mi škodovalo, e pomaga nič, če bi prosil za po- )vaujsko dovoljenje, ker imam skušnje, ko sem hotel odpotovati na letno sejo glavnega in pomož¬ nega odbora v januarju. Bil sem v nevarnosti, da me vržejo v vojno 'jetništvo. Ne želim se več izpo¬ staviti taki nevarnosti, ker vem, da. se ne da nič izsilit’.. Pojasnil sem cenjeni delegaciji moj položaj in razmere in prosim as, da vpoštovatc moje vzroke, zaupanjem pričakujem, du me st L redni zbor oprosti, ker se ne morem udeležiti zborovanj-. Moja srena želja je, da bi lavzoč na konvenciji, da bi z va¬ mi deloval za napredek S. N. P. J. Slavna delegacija, kličem vam iz daljave: Naprej-po začrtani po- . Pojdimo z duhom časa naprej, e dajte se motiti od muadnja- kov in škoiložcljnežov' Svobe-ini luli naj vaš navdaja na tašem zborovanju. Odstranite kav je starega in nerabnega in nadome tite z novimi in naprednimi toč¬ ami, Za vsako organizacijo jo n: site v .finančnega vprašanja naj¬ južnejše. Vprašanje se n ora reši¬ ti tako, da odgovarja, izda'kom. Velike važnosti je tudi vpra¬ šanje združitve jetinot in zvez in. preosuove Glasila v dnevnik. Ako sedanja konvencija reši obe toč¬ ki pravilno, da Glasilo postani dnevnik in se združijo vse napre¬ dne jednote in zveže v močno ur¬ banizacijo, potem se mora prizna¬ ti, da je bila delegacija kos svo¬ ji nalogi. Izvršeno bo veliko kul- urno delo, katerega sad bodo vži- vali tudi naši potomci. Želeti je, da bo Glasilo vpri- hodnje pisano v naprednem duhu kakor je bilo zadnje tri leta. Na tem mestu izrekam priznanje u- redniku Glasila, da je svoje težko nalogo spolnil natančno. Držal se je načelne izjave in Molekove re¬ solucije ne oziraje se na des in levo. Dovoljeno naj mi bo izreči vse priznanje glavnemu odboru. Vo¬ dil je vzorno gospodarstvo, v naj¬ lepšem redu, sporazumno z drugi¬ mi odseki, iu tako pripomogel do ugleda in hitrega razvoja organi¬ zacije. Izredno pozornost pa vzbuja delovanje glavnega tajnika John Verderbarja, njegovo izvrstno in natančno poslovanje skozi 6 let, ki je mnogo koristilo organizaci¬ ji. On je vesten uradnik S. N. P. •). in bil je požrtvovalen pri svo¬ jem delu. Za organizacijo si je pridobil velike zasluge, in upam, da konvencija stori svojo dolž nost- napram zaslužnemu uradni¬ ku B. N. P. J. O dolu glavnega porotnega od¬ bora bosta poročala moja sood- bornika ustmeno: Anton Hrast in Martin Železnikar. Konvenciji priporočam, da izvoli-na moje mesto drugega odbornika, ako de¬ legacija sprevidi, da je v korist jednoti. Pripravljen sem odložiti svoj mandat, kadar to slavna de¬ legacija določi. K sklepu mojega poročila vam kličem: Bratje delemitje in se¬ stre! Tisoče oči je obrnjenih v vas in vaše delo. Bedni slovenski narod v Ameriki pričakuje od vas veliko. Na delo! Bratje in sestre naprej za procvit in razvoj naše slavne in napredne S. N: P. J. Sprejmite mo.i iskreni bratski pozdrav! John Šarc, gl. porot. S. N. P. J. Predloženo, da se poročilo vza¬ me na znanje. Predlog sprejet. Nato se čita dopise in brzojave. Potem se prečita še pismo med¬ društvenega odbora, ki vabi zbo¬ rovalce na njim v počast prireje¬ no veselico. Se vzame na znanje. Brat predsednik zaključi sejo ob šesti uri zvečer. Dopoldanska seja dne 23. septembra. Brat predsednik ot.vori sejo ob S uri jutraj ter poživlja konven¬ cijo k premišljenemu in složne¬ mu delovanju. 1 ‘ Čita se imena odbornikov iu de¬ legatov. Navzoči vsi, razen br. Ste bo, Beljan, Bajc in Milavec Čita se zapisnik prejšnje seje in sprejme. Predlog sprejet. Na to se oproste del. ki so se bili nekoliko zakasnili. Potem prečita brat glavni taj¬ nik pismeno poročilo glavnega po možnega odbora. Chicago, 111. sept. 19. 1915. Cenjenim bratom in sestram de legatom in delegatinjam šeste re¬ dile konvencije š. N. P. J. — v Pittsburgh, Pa. Kot pomožni odbor Š. N. P. J. izvoljen s splošnim glasovanjem članstva leta 1912, si štejemo v dolžnost predložiti naše poročilo o delovanju v korist članstva B. N. P. J. Naše. delovanje je seveda ome¬ jeno samo na seje glavnega odbo¬ ra. Pa tudi to je velike važnosti, koder se rešuje-gospodarska vpra sanja organizacije, kakor tudi, spora in pritožbe bratov in. sester S. N. P. J. To so velike težlcoče, da sc te pritožbe rešuje, in sodi pravično za članstvo kakor tudi za organizacijo sploh, tako da ni¬ so bratje in sestre prikrajšani, pa da tudi naša organizacija S. N. P. J. ni oškodovana s tem. SO OOO KNJIŽIC '&J' ES ..... o0 našo brezplačno knjižico. ^ V , . . ko u moški bolezni, P**® p ui , lot zastrupljena . . .- - » . zz!bih n * glavobolu, izgubi tok:,, kislini ' v 9*5?’ “ riSaniu. nečistem jaziku, sinrj. voi.n:, - ■ slabem zcn^.m 5,1 ,:lhk0 vam 1,on,aga dobre podatke m nasvete /a bolne .1 „»o«.»—■ bres , plačno knjižico. Pošljite fcupom za DS..,. BUSSELL PRIČE CO.. S. 904, 20S N. *»**£ «" * Gospodje:—Pošljite, mi takoj svojo brezplačno ku. ja in prizadetega brata. Po dalj-j Vtem se čitajo p.sma in šem zaslišanju obeh strank in pojavi. . , , kratki debati • pride konvencija j' Preide «e na poiot*dJ “J* o zaključka, na kar se svetuje in tov. Brat. Smrekar nadaljuje Pomožni odbor se je vedno za¬ vedal odgovornosti napram član¬ stvu, katero ga je izvolilo s sploš¬ nim glasovanjem. Vsled tega je tudi vedne nepristransko deloval na to, da dela v korist in napre¬ dek B. N. P. J. in da tako ustre¬ že članstvu naše vrle podporne or ganizacije. Nadalje lconstatiramo, da je pomožni odbor vedno delo¬ val sporazumno z gl. odborom, ter z njiriftu prišel nikdar pri nobeni priliki v nasprotje pri kakšnem zaključku. B' teni ne rečemo, da srno pri vsakem predlogu soglasno glaso vali. Pač se je jsklep večine pri¬ znal vedno za pVavilen, kav je o- mogočilo harmonično delovanje, med glavnim in pomožnim odbo¬ rom. Pomožni odbor priznava, da je v korist S. N. P. J. ako večje število odbornikov razpravlja, so¬ di in rešuje pritožbe članstva kakor tudi druge gospodarske za¬ deve Slovenske Narodno Podpor¬ ne Jednote. H koncu našega poročila poši Ija bratske pozdrave bratom dele gatoiu in sestram delegatinjam kakor glavnemu odboru, ter želi ino veliko uspeha za procvit in napredek S. N. P. J. ter vam kli¬ čemo: Živ.eli! Zapomožni odbor: Frank Podlipec, Joseph Verščaj, Franic Bostič, John Hočevar, Tomaž Puc, Frances Ručigaj. Predlagano, da se poročilo vza me na znanje. Sprejeto. Brat Vcrdebar pojasnil je, da je iz razlogov, da bo pregledova¬ nje knjig točneje in hitrejše na¬ predovalo, potrebno, da se pre;- šnji predlog, glede pregledovanja kujig. spremeni v toliko, da sta neta ista dva prisotna do koncem pregledovanja. Podpirano in spre joto. Brat. Abrožič poroča glede sli¬ karja, iu sicer, da pride slikar sam, da da pojasnila. Potem pridejo na vrsto poroči¬ la delegatov. Predlaga se, da se re ši poročila in pritožbo društev 'ob¬ enem, priporočila glede pravil pa se poroča, kadar pridejo ista na vrsto. Sprejeto. Predlaga se, da pošlje konven¬ cija pozdrave predsedniku 1 Zjed. držav, guvernerju države Pennsvl vania in županu mesta Pittsbur¬ gha. Stavi se protipredlog. Vna¬ me se kratka debata, na kar se sprejme protipredlog. Brat Hrast- poroča, da se vza¬ me pritožba br. Ivan Kržan, drš štev. 180. ki je prišel sem o- sebno in čaka, da se njegova za¬ deva reši. Prečita se najprej pismena pri¬ tožba omenjenega brata o nered¬ nosti v društvu, nakazanju kri¬ vične podpore, prikrajšanju pra¬ vic itd. Na to se zasliši delegata omenjenega društva, brata Oesar- apelira me omenjene brate, da si odpuste drug drugemu, da se po- mive ter delujejo v naprej brat¬ sko iu složno za napredek dru¬ štva, jednote in slov. naroda sploh in si podata v znak tega, v nav¬ zočnosti cele zbornice bratsko ro- kar se v splošno zadovoljstvo tudi zgodi, na kar sledi burno o- dobra vanjo. Potem se preide na poročilo de¬ legatov ilr. štev. 1 delegat Kure in Stonič poročata, da je pri ome¬ njenem društvu vse v najlepšem redu, da je članstvo zavedno in vneto za procvit in napredek dru¬ štva in jeclnolc in pozdrav, kon¬ vencijo v imenu društva. Delegat Kure še -porflča, da ima prošnjo, da se plačajo zdravniški stroški za spicijalista dveh članov jn eno sestro ki jih je imelo društvo, ko je dalo preiskati iste člaue po sklepu glavnega odbora. Predlaga se, da se plačajo taki stroški istemu in vsem drugim društvom. Sprejeto. brzo- bodem našteval raznih slučajev domačega prepira, ker ga zadnje čase ni bilo, istotako ne nadlego- val s prošnjami iz urada društva n ib skrom želj privatnih, vendar iz ve- ako se izplača posmrtnino za mar, lim bratom Bombačem, da se po- j Clevelanda krij- iz tega primanjkljaj v zne-jem- bratov iz levelanaa. umrli član iKo smo je. ra j Priziv manjšine od delegatov društev štev. 228, 92. 206, 1.34. 217, 27, 72, 19, 225, 270, 168. Po¬ tem se še prečita pritožba brata Zupanca od društva- štev, 1. Na pritožbo odgbva'čja^ftcšTra 'iffmFT- v gaj, br. Potokar, br. Kure, brat Stonič, kteri pojasnujejo, da sc br Zupanc ni nikoli držal pravil, in tako sam kriv, če je bil prikraj¬ šan pravic. Potem poseže v deba¬ to več delegatov in odbornikov na kar se stavi predlog, da se izpla¬ ča polovico podpore, drugo polo vieo se mu pa, odtrga za kazen, ker se ni ravnal po pravilih. Sta¬ vi se protipredlog, namreč, da se vzame na znanje pritožbo brata Zupanca, objednem pa odobri sklepe glavnega odbora Protipred log je z 52 proti 42 glasovom sprejet. Predlog stavljen da se da br. Zupancu nekak dar. Stav¬ ljen protipredlog, namreč, da sc ne daje nikakili. darov, češ, da bi bilo takih slučajev toliko, da jih ne hi bilo mogoče izplačati Protipredlog sprejet. Društvo štev. 2. Delegat poro¬ ča, da je pri društvu vse v naj¬ lepšem redu ter pozdravlja kon¬ vencijo v imenu društva, kot. eno prvih in najstarejših v jednoti. 'Pojasnitje tudi zadevo brata 'Per¬ neta. na kar tl komu so bori, Četrta stran obsega cel svet , “ «*!* w«i S££LK tildi koliko in 11 N'a peti strani je v barvah - “-.i. naseibhl k.to so nahajajo- »nikov, ki se bojujejo. In ki<- ,? c '' sa r»tvo. obkroženo 'J *o' Na Sesti strani je Ru b n s b ° juiejo ' jv ra* kjer se Sedma stran 'obsega 'AvZuTl * ^ bijejo velikansko . * "Jenlin 'edaj bijejo silno krvavi^« 11 ' 5 in Avstro.Og fj HtfO-n Al.r.A_ • ' OOjI« ?ke. bijejo velikansko Pomorski * ,,0 D«w In Irsko, okoli k»* Nu osmi strani je Francih. ! bl,k «- razsajajo najljutejši boji- A tnc - io - nii na NemCijo tn Belgijo, koder l.ieveta stran obsega . »s iv, j °', k - er 80 Se bili nagi sinovi 0 '‘ irZavo 7 - njenimi mejamj sedaj kjer SU nuhaja Jfrttorumno pestjo in mej« affli’ iCJO UI-1 p. dobile l • CENT 0V, mi in s slikani vlada.* J,g ° s tolikimi stran* držav, poleg t e n a x. JeV V , se ^ se ^aj v boj zapletenih Na sredini te zeifi Ti • ^ ^ cras *«h slik. ie posebno natanko ^ in t e a 'f^-o«rske monarhije, kjer se zares prek n" 8 S3 doni0v ini v K.,°’° zasledovati bojo« os ptekrasno delo , 5 ^ ***»atih iu v Galiciji. Knjig« t A V3e t0 dobite Samo , ^kami z bojišča. ^ 80w “ t ov- upravo -sn^ niII 5J“J «ru S «. .-mapo * -»»""‘J . >a Nar 0 (»a". p S,Je obenem L>r, nit so. centov” £ ,.SLOVENSKI NAROD 1 4. novembra 1915. NAŠE TEKME ZA KRASNA DARILA SO SE UDE¬ LEŽIL! DOSLEJ SLEDEČI NAROČNIKI IN NAROČ- NICE ,,SLOVENSKEGA NARODA*'. ^ :w John Adamich ji' pi John Recher ji' j»ri< 1 Lucija Ribnikar jr p Anton Kclbel,. Anton Udovič j Matija Leskovec Frank Martinjak Mike Pershe Anton Kropušek i K d<>i Nar ''"bil naročnikov m .. '•ii naročnikov za .... idobila naročnikov za . "'■i! naročnikov za . . n i.lobil naročnikov za pridobil naročnikov za ibil naročnikov za ... "■'dobil naročnikov za r! tozadevnega oglasa • 72 dobitkov • 48 dobitkov • '18 dobitkov 82 dobitkov . 16 dobitkov • 8 dobitkov 8 dobitkov . 8 dobit&ov | 6 dobitkov i. strani ..Slovenskega ' takoj nabirati naročnike. Uprava ..Slovenskega Naroda 11 , KAKRŠEN GOSPODAR, TAKŠNI HLAPGI. SAKSERJEV GENERALNI AGENT BI BIL SKORAJ UBIT, KO JE PO VZGLEDU SVOJEGA GOSPODARJA PREKR¬ ŠIL DEVETO BOŽJO ZAPOVED. — SMOLA SAKSER- JEVEGA GENERAL AGENTA V DENVER, COLO. ga je zasoeil zaročence Helene 'Mušič, John Tomšič, ter ga s ko- I lom tako neusmiljeno pretepel, da-se nahaja Sakscrjev zaupnik! 1‘ezdir v zelo opasnem zdravstve¬ nem-stanju v donverski county bolnišnici. Petdeset šivov je bilo treba, da so zdravniki zaprli rane | nabitemu Sakserjevemu general-] ! nemil agentu. Pripominjamo da je bil Pezdir | svoječasno tudi Sakscrjev šofer, i S,- j i; pač naučil od svojega šefa ! takih stvari, ko ga je v avtomobi- I lu vozil okoli. VOJNA UNIČUJE IN USTVARJA, Vojna je veliko zlo, neizmernu nesreča za človeštvo. Ne le, da nničuje duševne, kulturne ih jspodarske vrednote, ki jih je tvaeih) Človeštvo tekom dolgih! asov z velikimi napori duha in telesa, marveč tudi zahteva stonj v ysem snovanju za napre- jdek človeštvu in njegovo stransko blaginjo. l)a niti ne go-l vorhuo o najdragocenejšem, kar imenuje človek svojo last i o po¬ tokih krvi o izgubah na ulov škem šivljciijti, To bi bilo ena, neizrečno žalost na stran vojne. Ali vojna pri iša tpdi dobro, ker ustvarja! ■ direktno, ampak s tem. dal ijein učinkovanju odprav-] lja mursikatevo zlo. ki je razde¬ jalo iu zastrupljalo orguuizo Človeške družbe in s tem sili oteževalo dosezanje onih visoki! ciljev, za katerimi morajo streme ti vsi ljudje, pa naj govore t: ali oni jezik. Vojna je lmda, tr da,' ali v mnogih pogledih veudu koristna šola. ki preporaja člov< jka in ga s svojimi grozotami do¬ daja do izpozuanja, koliko 'je škodil sebi iu sočloveku, udajajoč se slabim instinktom in nagiije I naše gore — a je njegov uspeli več kot skromen. Le nekaj mn j lega, naše zemlje je prešlo v itali i jansko posest. Italijanski diplo- I mati iu vojskovodje so upali, da bo v nekaj tednih cela avstrijska 1 črta prebita. Gorica, Trst, Pulj. Celovec, Tridcnt in Bol kan bodo I italijanska mesta, in da se bo ita¬ lijanska armada v kratkem času valila proti Dunju. Ne eno ne dru . go se ni zgodilo, ampak Italijan, | si je svojo bučo oT) trdnih skalah] aših junakov do dobra i'azbil. elikanske zgodovinske važnosti > že pet mesecev trajajoči boji n šili čet. Slava našim junakom raniteljem slovenske zemlje di sedaj, med najstrašnejšo] ojn, se tnnože pojavi, ki vzbu jajo nade, da se. če že ne odpra-l at, pa vsaj izdatno ublaži najgrjili in za človeško skupnost nojpogubnejšili instinktov: so raštvo človeka proti človeku, skupnosti proti skupnosti, le za¬ to, ker sta ju rodili materi, ki ne govorita istega jezika in pripada¬ ta vsaka drugemu narodu! To je, tisto zlo. ki je označimo z besedo: narodnostno sovraštvo. To zlo občutimo posebno mi Slo¬ vani iz Avstrije, kjer imamo kla¬ sičen. uprav šolski vzgled, koliko škoduje skupnosti sovraštvo med narodi. Mesto, da bi ljudje vsak svoji plemenski individualno-1 vsak po svojih potih in svoji-j sredstvi svojim jezikom inj svojimi duševnimi darovi so¬ delovali za korist vseh, si nasproti tujejo in ovirajo drug drugega v svojem napredku, no ustvarjanju novih vrednot, ki bi se združeva- 'e v dragoceno last vseh. Med sedanjo vojno - pravimo — se množe pojavi, ki pričajo, kako prosvetljeni duhovi v vseli narodih začenjajo izpoznavati, koliko zlo je sovraštvo, ter za.ee- njajo priporočati vztrpljivost. kij je pogoj zu medsebojno spoštova¬ nje — neizogibni predpogoj Za blagoslovljeno vzajemno delo, podlaga za doseganje velikih čl¬ oveštva. 8 zadoščenjem mo' reiuo konStatirnti. da se množe taki tolažljivi pojavi. Tako mo j remo danes zaznamovati, da je namenit učenjak, profesor lai- uaseh. Nemce, objavil v časopisu .Para pucem 11 velezanimiva raž- BOŽIČNA DARILA ZASTONJ! Pričnite spravljati Nebo ali Žira kupone in prednje dele škatljic in dobili boste ta krasna darila ZAL ki navaji Pošljite za katalog, številna ) pa darila Pošljite po katalog, ki navaja St vilna druga 'epa darila. Nebo in Žira sprednji deli škatli so vredni vsak pol centa v evt vini ali pa štejejo kot celi kupi za darila. Pošljite kuponi po pošti (ne pa¬ ketni pošti) ali ekspresu plačano vnaprej NEBO OR ZiRA DEPARTMENT 95 First Street, Jersey City, N. j Pred sto leti je že rekel Jeunjdu. bi bilo tudi v Peabodv mogo- 1’aul: ..V najdaljnem miru ne go-1 če preprečiti katastrofo, ako ne ■e ljudje toliko nesmiselnosti bi nastala panika. Ta nesreča nas j neresnice, kolikor v najkrajši (zopet uči, kako nevarno .je vedno! ni!' 1 ■ jlačuiiiti s tem, da se bode pri' dom nesreče zgodilo vse tako/ . . , . kakor bi se, ako bi v takih kriti- pu> esoi ... >- lM - 1 Sl .°v 10 čnih trenutkiii vsakdo ohranil /tlvze:p,,,n«,.],l, «, 01 , 6 « bo- „ lipno k| . ))uslopju ni bi|(1 Inili lestvic, ker ni nikdo mi itriva obračajo jvraštvu. 'trumiAV zdv Tut 'trume, af-vu- du4 ■Tut umit imnrt; TutbteAA elufttrtn. | • 0 nxoo vsem svojem življenju. Po- ■ b " v le . Pb/sera jasno ba nesreča zu človeštvo, da pa udi šola, ki preporaja človeka ik boljšemu, plemenite j emu js stališča nuj višjih svojih koristi pametnejemu življenju. Ako narodi po tej vojni ideje takih |apostolov osvoje kot vodilne, bo¬ mo videli, da vojna ne uničuje samo, ampak da tudi ustvarja podlage za novo, srečneje medse¬ bojno razmerje! i možnost n s širokimi izhodišči. "I č pokazala. vurnosti, v poslop- stopnieaini. hodniki a katastrofa je vno- da varnostnih pri- POŠLJITE NAM 25 CENTOV V ZNAMKAH IN MI VAM POŠLJEMO' Z OBRATNO POŠTO NAJNOVEJŠE URADNE VOJNE ZFMU0V10E Dva zemljevida od Evropo v barvah, dva krajeyna zemljevida, sedem vojnih kart z natančnimi podatki in številkami, ki so tičejo vojne. EVROPSKA VOJNA LETA 1914. -V CHFR SALES CO. 63 Park Row, Ncw York, N. Y. ŠOLSKI OTROCI ŽRTEV MALOMARNOSTI. V St. Jolm’s šoli v Peabod.v, jfass., je nastal dne 28. okt. po¬ žar, ki ni zahteval nič manj kot irtev. Ta katastrofa Je jsliena oni. ki sc je zgodila pred jnekaj leti v Collimvood, Ohio. Sa¬ mo da je tamkaj izgubilo več lju- dij življenje. Kakor v Collinivoo- nasvetov. MNOGO GRMENJA PA MALO DEŽJA. Kadar se začne.tukaj v Združc-i ili državah preiskava <> kaki važ- i zadevi, je z gotovostjo priča¬ kovati,. da iz vsega ne bode nič. en) imamo sedaj nov dokaz, gradnji podzemeljske želez- v Ne ir Yorku so tako malo skrbeli za varnost, da se je zgo¬ dilo več nesreč, ki so tudi zahte¬ vale človeške, žrtve. .Vršila se je preiskava, katere končni uspeli je bil glasom izrečene razsodbo pre¬ iskovalne komisije, da ni nikdo odgovoren za nesrečo! Ta h o -se navadna končajo take preiskave, ki pa stanejo veliko denarja. ŽIVLJENJE UUDIJ SE JE PODALJŠALO. Na zaključni soji konference osrednjih držav o problemih soci¬ alne higijene je imel dr. Vietor E. Vaughn, dekan zdravniškega oddelka vseučilišča Michigan go¬ vor. v katerem je na podlagi sta¬ tistike dokazal, da sc je v zadnjih 25 letih povprečna življcnska do¬ ba človeka podaljšala zt- deset let Prihodnja generacija bode znapro dovaujem zdravniško vede živela povprečno 15 let dalj. Vse to je pa pripisovati temu. ker se ljud¬ stvo vedno bolj drži zdravniških DR. RICHTERJEV P Al N E X P E L L E R ZOPER REVMATIZEM, NEV- RALGIJO, OTRPNELOST SKLEPOV IN MIŠIC, ZO¬ PER INFLUENCO, GLA¬ VO IN ZOBOBOL. Piavi lek se dobiva v zavitku, kot ga slika predstavlja. Od¬ klonite ga, ako na zavitku ne najdete varnostne znam¬ ke ,,S i d r o“. Po 25 in 50 centov v lekar¬ nah ali- pa naročite naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74—80 V/ashington St., N E W Y 0 R K, N. Y. Slovenci in Slovenke, naročajte se na „SIovenski narod“, najboljši slovenski list v Ameriki! ST^vna ,,SL OVENS KI NARfl©£v -4.- novem^a^S.' SLOVENSKI NAROD (SLOVENIC PEOPLE.) EstabUshed 1906. Published every Thursday. Published by Slovenski Narod Publ. Co., Ine. AMERI CAN IN ŠPIRIT. FOREIGN IN LANGUAOE ONI.Y. The best odvertlsing Medium to reach the Slovenlo people In the United States and Canada-__ NaroPnlno poSIJII* po Post.. Express- ali Bank Money Orderju. ati pa v registriranem Dlsmn na: *. ’ "... . - ... . —■£ ~ »SLOVENSKI NAROD" 45 Vesey St. New York, N. Y. Thursday, November, 4. 1915. AVSTRIJA IN SRBIJA, Z. velikim zadoščenjem moremo posebno zaznamovati, kako bogato plačilo čaka posebno Slovence. V krajih, kjer so bi- vžtli Lahi in Slovenci mešano skupaj, so Slovence doslej za¬ postavljali. Lahi so se izkazali kot izdajalci, Slovenci pa kot zvesti, junaški branitelji Avstrije. Plačilo čaka Slovence in Italijane. Slovence za njihovo zvestobo in junaštvo, Italijane) za njihovo izdajalstvo. Slovenci bodemo zagospodovali doslej posili laških krajih na slovenski zemlji, in kot krona plačilu: prekrasno in posebno v trgovskem oziru važno me¬ to Trst postane popolnoma slovensko. Ali r,i torej najboljše, da se držimo Avstfije, kot bi silili pod srbski j^rem ? Kakp britko bodo še jokali pni, ki so se dali za\estT ,,ligašem‘‘! SAKSER ..PLANINSKI HRVAT", 'Prepričani smo, tla vrt le, malokateri Jugoslovani -tu in. v' stari domovini; do, je a ra pokveka Sakser ,,,pinmnsk i 11.ry,at‘'.. V kolikor, ja mi poznftino, nima domovinske. prayic;e nikjer v Sloveniji in vsej A vstriji,.'(»1 ,,’ae je, 'vršilo ono smešno, zborovanje izdajalskih '-.i-bskili revohicijonarjev in anarhistov, v Chicagii, je .izjavil Sakser i imenu Slovencev, tla smo mi Slovenci ..planinski Urvaii". da smo vravzjipVav Srbi, Tn ne Slovenci. Sakser. je naenkrat iznajdel, 'da je ..planinski /Hrvat". mislec, la m« bode to kaj prineslo. Mi hm M vsega srca privoščimo njegovo domovino - , samo to bode zelo težko! jo najti; Ni ga učenjaka na vetu, ki bi Mogel'povedat i. kje srt'nahaja ta dežela. Bode pa> ~'prtJandt St-reetn. znani poneumnevatnici, kjrtr' odirajo naše rojake ..drage”.', pri vsakih št o kronah ta S4.00, ali jasnejše rečeno, zl¬ ikaj manj kot četrtino našim bednim v stari domovini, namenjene »rtslanc svofo; ' Negjode na druge, okoliščine, ..jo je -Sakšer. tudi..drugače hudo- :ayoziJ s svojo izjavo, da je ..planinski .Hrvat". Ali meni'Sakser, ia šo Slovenji ,že pozabili, da je ukazal zapisati pred leti Jopici ..C!las Naroda” sledečo, žalitev našega bratskega hrvatskega laroda: ■ ..Kjerkoli je citati o kakem zločinu, kterega sp izvršili Slova¬ ni, so gotovo Ilval je poleg_ in radi tega se ne smemo čuditi, ako se povsodi trdi, da sp Hrvatje, jeden izmed najbolj iuferi- , tako s ozirom na njihovo politiko, strankar unrodo' javno življenje, kakor tudi z ozirom i ■ v tffiini". /IMan rvat" Sakser si je drznil zapisati to besedo, tako i mdo užalit.i. nam po narodnosti in krVi najbližji 'narod hrvatski ,planihski Hrvat'' Sakser si še upa javno nastopiti kot predstavitelj .lovenskega naroda v Ameriki, dasi Slovenija ni njegova‘domov n ga tam tudi ne marajo/ Mecl netvjorškimi SfoVe^crjc splošno mano, da je nekdaj rekel Sakser v neki nemški oštariji, ko so ga -..n: |. a j fj e ] aj ,| a kupčuje s hrvaškimi ;in slovenskimi svinjami, jeho Oesejraebte mit krota-tiselicn und slovopisohen Seli' prašali. Jeli Se je nekaj slovenski pisanih listov v Ameriki, ki hočejr z vso silo vtepsti našim ljudem v glavo, da v Avstriji ni ži veti, da moramo na drug način začeti, da pripomoretiio m jakom v stari domovini do boljšega obstanka. • < Vse to- se slisi jako lepo, samo žal, da nam m kdo ne pove. na kak način bi se dalo to izvršiti. Veliko črnila se porab in popiše'strpljivega papirja, nikdo pa ne pove, kaj p ravza prav hoče. IM Dopiši /a',,rešitev domovine" so vsi enaki. Vsi zabav ljajo čez Avstrijo, povedo pa stvarnega nič. Govorijo, Lakt nam je bilo salamensko hudo v Avstriji, pišejo tako ginljivo da hi se človek najrajše zjokal, če po hoče treznejše sode> Slovenec poiskati iz tega javkanja zrno, najde navadno figo' Kaj pa je Avstrija? čisto nič drugega, kot ime države, v kateri se nahaja dve tretini Slovanov! Potemtakem je to rej Avstrija slovanska država, v kateri bivamo tudi mi Slo venci, in na katero smo lahko ponosni. Res je, da pred vojno ni bilo vse tako, kot bi moralo biti Ali v drugih državah tudi m nič boljše. Berite n. pr. angle ške liste ravno sedaj, ko se vršijo volitve, pa boste bral same pritožbe. Nikdo ne more vsem ustreči. Potem je pav še nekaj, kar nekateri Slovenci z ,,ligaši‘ vred ne morejo zapopasti. V Avstriji bi bili mi Slovani go spodje; mi bi vladali, — ako bi bilo kaj več sloge med nami Slovenski rodoljubi so bodili v Belgrad in Petrograd, velike je poteklo črnila za /.bratsko vzajemnost", za zbližan j e n medsebojno- podporo Slovanov v Avstriji se pa živ krst n zmenil; Ali nismo sami krivi, da so nas zapostavljali? Kd( vlada? Kdor ima moč! In v večini je moČ, in dve tretinsk večina-^prebivalstva v Avstriji je slovanska. Logično misle- bi torej Slovani v Avstriji že od nekdaj morali imeti vse moč vShokah. Zakaj pa tega ni bilo? Ker niso bili složni ker ser bili naši voditelji preveč zaljubljeni v Srbe in Ruse uvideli pa niso tega, kar jim bi moralo biti najbližje: zdru ženje in složno delovanje vseh slovanskih narodov v Avstri ji! Kdo je tedaj kriv? Ako imate,v Avstriji rojeni Slovam- toda s.eflaj proti njej ruvajoči, pogum odgovoriti, ne morete storiti drugega, kot se ponižno potrkati na prsi in reči: me culpa! Slovence v Ameriki je mala kopica ljudij začela vabit v nekakšno ,,Ligo", o kateri nikdo ne ve, čemu naj bi bila „LigaŠi“ so pndigovali okoli, kako neznansko bi bilo fletnc če bi prišli pod Srbe ali Ruse. Sploh pod katerikoli jarem samo v Avstrijo s. dvetretinskim slovanskim prebivalstvon ne več! Prezident te Čislane „Lige“ je bil človek, ki še san ne ve,' kam pravzaprav spada, kaj je. Pa kaj ga to briga Slovenci mu nosijo denar, lepo se dajo odirati, no, dokle se jih da guliti, le po njih: Nikdar pa niso ti ljudje povedali Slovencem, da so na »dragi bratje" Srbi že prej prodali Lahom, še-predno so na imeli, l^ahi so šli kot izdajalski zavezniki v vojno, ker Avstri ja ni liigodila njihovi poželjivosti po naši slovenski zemlj: katere se je polakotila. Pač pa jim je srbska banda v nagrad obljubila najlepše kose slovenske zemlje, ako začne sve izdajalski pohod v Avstrijo! No’,! kje je kak ,,ligaš", ki more dokazati, da to ni res da ne bi bila resnica izdajstvo Srbije napram primorskir. Slovencem? Pokažite se vsi oni, ki ste nas prodajali Labor' in kupčevali s polentarji z nami! Samo na plan, da vas sle venski ha rod spozna in po zaslugi obračuni z vami. Avstrija in Srbija! Kako je mogoče izbirati med terri deželama. Recimo, da bi prišli pod srbski jarem, kaj b imeli od tega? Samo škodo m zraven bi izgubili prtmorsk Slovence .Razcepili bi se, m čez par sto let bi samo še zgc dovina govorila o Slovencih, ki so nekdaj bivali na bivši slv{ venski Zemlji. i Ako.pa ostanemo kot slovenska skupina v okvirju avstrij¬ ske države, kako bode po vojni? Danes je že prav lahko dal odgovor. Sovražnik je pognan na vsej črti v beg, popoln zmaga Hrabrih združenih čet je toliko kot gotova stvar. In Slovani v Avstriji bodo po končni zmagi veliko pri dobili. Ne samo, da so se v teh težkih časih bolj zbližali kot bi se v mirnih še dolgo let ne, bod.e s dragoceno človešk.. krvjo kupljena zmaga bogato nagradena. Vojska nam je pokazala slogo vseh narodov, in te lepe sloge po vojni n< j Ratii| . r) , R | rj , bode mogpče .razdreti. Vsi bod^sno enakjoprtcv-tiiost*^!^:-Kori $1; Grgo Pavlovec, 50 c ; Joh. Pa¬ ve $1; Tony Groznik. $1; Joh Koželj, 50 c: Pr. Shuble, $1 ; Jer¬ nej Sore, 50 c; Tonv Marinčič. [$1; Iv. Valenčič, $5.- Alojzij Koli ster, $1: Pr. Žele. $2; Martinj jKrakič, *1; J os. Krastič, $1 : Fr. Tomšič. $1 ; Tonv Belost. $1: H Nordina, $1; Joh. Belost. $1; Louis Ludvik. $JTony»Žele, $2 : Stevo Slavce, $2; Andrej Urban¬ čič, $1 ; John Kristan, $1; J. čel¬ om, $1 ; J., Krnic,'$.1 ; V.. Koluža, $2; T...Kresovič, skj.25; J. Lazar,] $150; M.. Tomšič, $1.50: Tine La zar r :$l- Jos., Tomažinčič. $1: Mat) Tomšič, $1; Math Korčič, $3: -Ma¬ tevž-‘Koreie., $1: C, Joh, $1: -Taci Žele, $6; J. Žele, $1: Z. Šuzom. i njihovo ob- in >; ligaškegti“ kalibra.l.jKat.-ng? uroijo xiyinn bi nas najrajše še danes postali okušat piski-jarem.: hi . nam .jignši '' (jih ni .reč za eno pest. Op. Ur.) vsaj na kak iokazali. kakšne dobrote bi^nas čakalo v ruskem medved¬ jem.brlogu. Pa ničesar o tem, sa¬ mo gojbezdanje , za katero.se pa- liJeteir,;človek še zmeniti ne sme. Priclc pa čas. ko hocio tudi ti zad- ijji'. zaslepljenci pokazali svojim vodjem -figo. in ptistilj Zeksiirje- yo plenico,., ki jim je. dajala be¬ daste liasvete ter jih navduševala Ker ŠloveijAh Torku »planiiLskega Hrvat a" umevno bolje] ložnajo. Hlove.neT-ižg^n mesta,’«•; fndi mkdo noče! laročittna njMllf |'>h-nieo. i i? gfeclo^aši ljudje ra.ie. drugam. „Slo-' •enski Narod' '•ima. v Greate/-.New Yorku najmanj desetkrat toliko iredplačnikov, kdt t „Glas Naj/pda". Zhkaj? Ker ljudje tukaj Sakser- a ; ,. plan inskega I iVvaf-a" pijedobro poznajo in se jim studi njegovo imnzaiio perilo. Ven iz naiše srede, »planinski Hrvat'.' Sakser, da iQ bodo imeli AinerikaneT prilike'šc norčevati iz nas Šlpv.pncev v Ame- 'iki, ki si postavijo takipVcga. famoznega prezidenta še famoznejši n. ustavi Združenih držefv v obraz bijnči „Ligi“ n>i čelo! Kači je treba streti strupeno glavo', izhajajoč, iz stališča, da po caže naš list ..Slovenski Narod" rojakom v popolni luči. kakšni so laši Jigaši”, se mormno .četudi neradi, nekoliko lpitauČnejše haviti : njenimi vodji. Prdzidčfit »planinski Hrvat". Sakser je odstopil, •im s« mu postala jtfa pj-rtvroČa. O »opernem. pgveu';' ih literarnem •ajniku »Lige" je/znafnb, da je »ligrišiiio" kašo-olajšal. -Blagajnik' toger. pa ni dal dofje.j nobenega glasu od sebe. Tiepn banda na čelu ■Lig.-” : Najlepši je,. pivjije';.bivši načelnik... Ako ne bi bilo »Slovenskega 'Taroda". bi št> dahešlna; najnesi-slmnejši način gulil Slovence, jim : emal iz. žepz, po štiri‘dolarje pri vsakih sto kronali. Ali »planinski Hrvat' ‘ Salcser ima šc drug,, strašen greh na vesti; ki ga more še • r edno splaviti v temnico. Bivšemn prezindenfn »Lige", »planinske- 'hh 16rvdiu' : ‘. lahko-vsakdo brez. skrbi v obraz pove, da je zA- leljal kc»i oženjen mož. svo.jo uslužbenko, neizkušeno pošteno slo ; 'ensko dekle, ter napravil iz nje svojo — priležnico. Naj toži. ako ji res., ,, 'Kdo si more predstavljati, koliko ,i«‘/ pretrpelainjegov loštena Slcvenka' zelo blagega srca, ko] je vse to videla, ko je morala »iti kot postranska žena v haremu kakega turškega paše!.,. - 'Tak*> je ravnal »planinski Hrvat" Sakser s svojo' ženo. tako je •avnal zločinsko s poštenim slovenskim dekletom, in baš tako bi •ad‘zastrupil dušo Slovencev ;v Ameriki ter jih spravil v pogibelj. .Jakšoa .je ljubezen »planinskega Hrvfftii" Sakser,jii do slovenskega Tarorla v Almerfki! ' ' . - ;‘Pripominjamo še, da..,smo - principi jttlno proti'vsaki ošeHiiošti. Ali kadar je treba streti kači strupeno glavo, 'bi bilo nesmislen« nfeti kjike pomisleke. Prj operaciji gojila rane .je treba rabiti ftož In Sakser je bil laka rnk-rana, eokljA. vSnkega'Maprrtdk«a slov. ha- 4i’oda'.v Ameriki. . " --- .. " »Planinski Hrvat” Sakser se izdaja za našega vodjo. Prav lepa 'Kvala za takšnega 'lopova- kot vodjo.! Ven iz naše srede, in'imel bodeš mir, »planinski 13rvat‘ ‘ Sakster, ki še sam ne veš, kje je prav- iaprav tvoja domovina! Milwaukee, Wis. .Cenjeni g •ediiilc i ■— Tem potom nazna njem; da sem prejel od e. in. kr konziilata potrdilo, da sem se ja¬ vil. Lepo se zahvaljujem, da ste! mi drage volje brezplačno izpo j slovali to. Ko mi poteče naročni- ia, jo takoj zopet obnovim, ker 'klim, da je Slovenski Narod naj bolj koristen list zh nas. Priložil bodem tudi za \,Rdeči Križ" v Ljubljani. Vaš list se mi zelo do pade, in odkar ga dobivam, n primem več Sakserjeve ennje ■oko. Bil sem naročnik, pa sem! Sakser ju slovo dal radi nesram-] nih iiapadov na. našo domovino Avstrijo, kjer prelivajo zanjo na¬ jsi junaki svojo kri. Tukajšnji iz dajalci, Sakser jeva banda pa bi najrajše dejansko podpirali na-| ovražnike z. našim denarji Ediilo Slovenski Narod se upal;, stopiti- taki nesramnosti: zrat.] : za k ar morajo. Iriti :Sl6v.enei istu; hvaležni, ker jim je odprl »či, predno je bilo prepozno. Za-| torej' želim Slovenskemu Narodu) čim največ predplačnikov, da bi grtl v kratkem izhajati dan. ] Za izkazano mi uslugo še) enkrfit. najlepša zahvala in. iskre- pjor.drave. Franc Korošec. Saja Francisco, Cal. — Spošto-| vaniig. urednik: — S tukajšnji¬ mi delavskimi razmerami se in moretfn nič pohvaliti, kajti od ča¬ ja, kt' je bila otvorjeha svetovna razslipva, jc vsa pacifiška obal ta ko. ijiruznično razpoložena, da si kom (jij zaslužimo .zn vsakdanji kruh| Topa tako jc menda povsod, in skoraj nepotrebna ponavljati IstarP pesem. Co ste mislili, sodeč '■po-pjrvih vrsticah, da vas bodem s te^i nadlegoval, ste se motili. »ek žalo-| Avstrije DOPISI, Delagua, Colo. — Dragi g. ure¬ dnik; - Priloženo vam zopet po- šiljani naročnino v.a tri nove na¬ ročnike. in se vai»i obenem zahva¬ ljujem za poslani mi fonograf) Prosim, prior,čile imena daro¬ valcev, ki so prispevali z.a pokrit¬ je stroškov pogreba našega roja¬ ka rn naročnika »Slovenskega NanoiliC' Erjil Tomšiča, katerega -O/ Lahi ustA^ili. Darovali so: F. Ogana, $1 ^ . 1{. ,sk rancar, $1 Sterle, $1' Toni Udovič, $1; T. ilin, $2; John 'Cere^i, $1: • Joh h Esterie, $2;.Tdny Knofelc, 50 Jakob Saiopič, $].: Math Perko¬ vič,. .50 -e; Jos: Sftrič, '50• c; »F Šmit, $1: Joh h Slak', $1: T. Lud-- yik. $l ; T. Novak. 50 e ; T. Skok' $2Jofi:-Pavličb 50 e: Math Pav¬ lič,,..50 e: Pav.J Stavor, $1Tonv Tunisa, $1 • T. Samsa, $1: A. Ru- pnik, $1: Kamilo Benedeti $1: C. K. Bon $1; Joh. Pečah $1 : Tonv Krulc, -"'O e: Jos. Simčič $1 : Jak. Posego, 35 e ; Tonv Doljšak. 50 e : Jos. Centa; 50 <•; Joh. Ludvik, $1.50; Joh. Škorlj $2: Primož Pa-| vlovee $1: JoS. Klice!j $1; Andv Mi.la^ec,'$1. ; ; l-*r.' Kresovič, $1- TJhšl HlaVahV $i'V' Tonv' • Tohišič ki želijo za ,,.Lig°‘ . Preil kratkim .sem .čital nek list. ki prnv.i. da .jc socialističen, in ..... piše uiekaj-o ..gnjili” Avstriji. Tony Srah, $1; J. Host, 50J Urednik tega lističa, najbrže im ve, sodišče je danes izdalo razsodbo, *da naselniški uradiiiki niso upravičeni izkljn. ("iti naseljeiieev.. k M so n mnenji. v k,-lk] kraj.-kjer vladajo slabe de-*, lavske razmere. Tako so n.rffc. fe.‘ v ' kij učili uradniki vep ruskih na-. s»?ljeijc.ev, ki so JioteB iti v Port¬ land, Orc. a 17 otflrp finmnuino !^ er ^ u Kaiser, oba pri 7. lov. bat.’Clx»mona. 28' julija 1915. Tivdv " flOVIuu It Jluiu UUIIIUTHICi .Bronasto brabrostno svetinjo: če-to Manini. Dragi prijatelj 1 \ - •- 1 Itovodji dr. Josipu Wojnar, četo-boljšem , stanju in.°v najlepš Jvodji Valentin.. rwn„i- — *» — "• " ?ta pesnik ?n letnic«!diti takoi ! 'opija i: od-,~_: .«■: • ren KRANJSKO. lltoml je,v rakovniStehm h« j,rjn sin .nadučitelja Mlakarja katereptfdnižiu« staimi. , IB ,, Ijmei št: 1 v Ljubljani Ci™' iki uimer. Ludovik s,,,,,., jc , fil so potapljajočim defknm 1 Pn iž ga ni rang.) dobiti ^ “•! skoml tlrugu- v nevarni bajer. ( - ri vleke 1 ..e dečka na suho. a deček i e I” 1 “M** ze mrtev, ker j P šel v bajarjevo IjJato. Kranjski okrepčevaku vlak _l Mobilni okrepberalni vlak u' x' M 6 8 J® napravila ffospejna sekek ja deželnega m j-oapoj,*,* pomo ;' neka druživa v Ljubljani z darovi dobrotnikov ,z dežele Kranjske ,e bo gl„om v Lj„ b , jaI1 „ „ « • naznanila uporabljal, kakor hitro .se ga bo moglo pogrešati na do. sedanjem službenem kraju na bojm 0 «,. ki je Kranjski najbliže ja- ’ ' 1 J? ibaiijanskega vojnega ujet nistva se je oglasil Jožef Zor,,,.,,,. im pr, Cerkljah na fiorenjskem. Piše pa tako-ie svoji skrbni - .i» Vam dam “ del, da sem zelo ranjen „„ ob( nog,. Hodni ne morem ni/ Ka„i la me je dne 26. juliji gra „ ata Mislim, da ne bom nikoli več'nra\ lahko hodil. Zadaj knle„„ rac t, zadelo in pa kamenje je priletijo v me tako, da sem obvezan na »„ strani. Pisati p, tud ; na raoron , kaj prida, ker me roka boli. .Slo vejice sem sam med ujetniki’ dru g. so le Nemci in Madžari. Z Nem ei se že malo pomenimo. V ognji pa sem bil samo dva dni, pa n { sem nobene reči pokusil. Kruhi imam tukaj dosti. Drugi, bom napisal naslov. Več i r*m pisari, ker nimam nič papir ja. pa Uidi nobene vojne dopisni oe vec, saj veste, kje da sem. ‘ Pogrešani vojaki. Pogreša - od meseca januarja Anton Dec nwn, 8.. pešpolku, 2. stotnija. Pr gm poi/A-ednj« njegova žen, Frančiška Dečman v Savljah št 10. pošia -lež.iea pri Ljubljani. - Pogreša Angel Kralj, šcsto.šo Jee ki je nastopil 16, marca jask.i Ipž h o kot črno vojnik 58 pešpolka'.;« je bil radjen v Gali ■ cip rine jnnija, kakor pravi ***" “K- ''n njem poizv ' dlijft Slefan Kralj. Gorenje Dup Ije. «. 15. pusta Trži/ „„ Ourroj »»•m. Pogreša sr Jožef M al jaz, J. dombr. pešpolk, d. »totnf J.. Zadnji,■ je pisal 26. avgusta J'H. Po njem poizveduj,. „j 0 g„ ™ , m “ pr A,ar ijz Matjaž. Hoteči St. MO. pošta lie'u p,,/ p„g re »i »c Josip Kozina, rafnnaki pod Satnik pri 17. pajpnlku. l-o njen poizvedujejo . Vl ,j,.j Ljubljani Padli vojaki 17. pešpolka. Meseca julija S o padli sledeči vrnovojnik Kr. Likozar, Št. Juri P . pranju. _ Desetnik .Torij Pejič, Dobrova pri Ljubljani. - •lartin Rome, umrl na koleri. — trnovojnik .Jernej Sedej, Vrlini a ' - Pešce Janez Trape. Star pri Logatcu. -- Črnovojnil »anez Frantar. Cerklje pri K ra ~ Crnovojnik Janez Persel s/ -Štajerskega. — Orno vojni! ran Zupan. Št. Jernej na Dolen. - £ ra ' ~ Fj\ 2alar, Rob pri Las eah. Crnovojnik Janez Krevs Mirna. peč. Crnovojnik Peter fttirošee, Rob pri Laščah. - V av Jf 1 *" Kl * umrl« za kolero: pod jetnik Josip Eržen, Selce nad L ojio, ter pešec Delbor, urgoui. Krinin. Odlikovanja. Kvd železncl mt0 7..vojno dekoracijo! dob,t '. polkovnik it. gorskega -Jb P-°LkS Rudolf Vidošič, gen. vel" sp f nekega rajonskega po- <1 l8,v "- '’<»jaški zaslužni križec • rste z vojno dekoracijo je do-, ' Podpolkovnik zbornega gen. nism '*'k ul vitez Rlehveis Trste vel - ! dom. inf. div. po,- 1 ‘ n ; nadporočnik 59. pp. Koprivec. Najvišje pohval- -so dobili • višji zdrav p „ PP- dr. Mirdslav Seheun jjL-rtfk železniškega pp. Karel Wn- v * 3oro ' -r, ’ ,c 96. pp. Peter! i.« a f -’ /, ® tn brabrostno svetinjo L P0f,love,> 7- l0V- bat - Kra- 2# |.„ j '•®°.ž , dar; Poveljstvu .jugo ■» hti, j " ... n 'uainostno svetinjo 1. vrste- ;. ( ^'W? n >uudu Steiner, četo- ni-i' , '.'v!? T,Rtu ^ ass j* 1 patruljne- t P ;bVancu Zadra v brost» r ' '' !av - hat - Srebrno hra- Ah' i 1 ** ^ttajo 2. vrste: četov ... .. M»MjU U • IlUJlVi-V- . - Mij* Valentinu Dnvjak, podlov- knogu zna . *-'hoviiikov. udte-' rc » Matiji Sohar, patruljnemu vo- Ijcv župan-•» ašm Brd »n.Dgisa«*. | dji Ivanu Frii/ in Ivanu Kren, Furlanije, - • ’ • . ' . ' oZ .‘" vseh pet pri 7 bat. |jim očetom 1 Kaj bo še iz njega. Kbmaj gnerre“ (vojni .-jetnik) v <' 5 -enio-. *»•». ••'- 15 let Stari Lovrenc Sleme, pristo-lni (Lombardir. : ‘gocnja. Italija), jen v Cerklje na Gorenjskem, je. V molitvi, branju, pisnju m igri>- ‘kljub svoji mladosti že popolno- njn krogel in šaha čas hitro mine. !ma pokvarjen, silovit, ljudem injo vsem t*'m :,e bil gonški nart- 1 tujemu imetju nevaren dečke: Še škof ž« obveščen in prosim, da kot šolar je bil znan za nepobolj-lappnočiš tudi;.„SloveneiV_. Srčno šliivega 'hudobneža, / prve vrste. I pozdravljajoč Tebe, svoje pred- nfia v družbi več uradnik duhovnikov. Vinko Bandeij, r .učitelj v St. Martinu 'v Brdih, še, da 'se jim godi razmeroma liro. Naslov: V. Bandelj, R. ninndo Deposito Panterja 65.- 1 m ona, I.-ombardia, It; ne? Po zadnjem Ijudskei ib> v Istri prebivalstvi šl.ji\ . Komaj je dobro prekoračil 14,|stojnike in tovariše, prijat-,.., leto, je bil že trikrat sodno kazno-|vsr znance, Tvoj Ludovik Zor? van. Dne 3. julija t. 1. je bil po-'- V italijanskem njetrdšD" ■ ca sestnik Valentin Groseli iz ^Pešate hqfia v družbi več urad v Martinjakov! gostilni v DVor- jah, kjer se je nahajal tudi ob¬ dolženec. Ko .je Grošelj okrog 4. ure popoldne odšel proti domu, ?a je dohitel obtoženec. Ne da bi Spregovoril besedo, sc jc zaletel vanj, ga sunil z rokami v prsi, da je padel v pšenico ob potu. Napa , lalee je skočil na moža, ga pričel! rokami kresati po očeh in mu: grozil rekoč.: „Cakaj. da bom nožj iobil !‘> Grošlju se je posrečilo se nekoliko dvigniti in poklicati Ja¬ neza Kuharja, ki /jc sedel predi hišo, na pomoč. Obdolženec je potem izpustil, a pri tem - . :il, da ima dečko njegovo denar-] nico v rokah. Zagrabil je kiju.- 1 , ček, ki jc bil privezan pri denar¬ nici, ter ga odtrgal, dočim je-ob oženec z denarnico, v kateri jel »ilo nekaj krajcarjev, zbežal. Sleme deloma priznava. Dva dni kasneje je srečal 13 letno-dekli-] •o, ki je šla skozi gozd na Porebri lomov. Skočil je za njo in jo vr-! ■el ob tla ter vzlic dekletovemu :riku skušal doseči svoj pohotni lamen. Tudi to obdolženec pri- :nava. Sodišče mu je. za kazen prij odiln pet let težke ječe. K OROŠK O. KOROŠKO. Padel je na severnem bojišču črnovojniški enoletni prostovo¬ ljec ee.tovodja pešpolka . 7. F:-. Horvat, šolski ravutelj v Št. Ci¬ rilin. Rajni je bi! odlikovan s sre- c - Dokopal; so ga v vasi ob Dnje •i<» ] ? ...'a- poti k Italijano- Hrvatje Slhvčnei, Štajersko. .oprogti smrtno po-] s-. - Sz Beljaka poročaj-.. Franke, soproga tdovad- itelja, jr hotela te dni ob-j o joga soproga, ki služi! Čigava je Istra in čigava osta j ^ -r nadporočnik. Pri vožnji čez n « ’ • • - ,IJ '" ,v oreh so so splašili konji.go- smrtao ponesrečila. Njeno] : so prejieljali v Kranjsko j •n od tara v Beljak. HRVATSKO. V ruskem ujetništvu je umrl Vvgust Svetlin, učitelj v Konji- ■ah. Mlad doktor. Na dunajskem vseučilišču je bil promoviran dok- orjeni prava nečak mariborskeg; tolnega dekana J. Majcena, elan ikademienega drtištva ,,Daniee‘'j »tanko Majcen, e. kr. namestili- ifti' praktikant v Gradcu in zdaj r vojaški službi kot rezervni po •očnik. Umor in samomor. — Na Po- jrežu je ustrelil neki črnovojnil- 3., ki je došcl domov na kratel iopust, svojo - ženo in nato še sa nega sebe. Živel je s'svojo žen« :e dalj časa v prepiru. Jezilo gi ! e posebno, ker mu med vojnin službovanjem ni poslala nič denai a, sama pa je med tem časom do na precej lahkoživo živela in pr; eni potratila veliko denarja. Slovensko znamenje zlategs dasa. — Štajerski cesarski na 'aestnik ,je dal znamenje zlateg! dasa izdelati tudi s slovenskim -lapisom. PRIMORSKO. Umrl je za kolero pešec Delbor rirgoni, rojen 1881. v Krminu. Umrli so v bolnišnici usmilje lih bratov v Gorici sledeči: Ko¬ nic Anton, 60 let star, iz Števcr an, vzrok smrti: rak -v' grlu. — •»rednik Anton, 80 le.t star, dela /ec iz Kojskega: vzrok smrti: staj •ostna slabost. — Furlan Donri- lik, 64 ler star, kmet iz Loenika -zrok smrti: starostna slabost. - lelaunich Jakob, vratar novega .emenišča. 68 lot star: vzrok šmr- i: sušiea. Iz bombardirane Gorice pri-ob- ■uje „Kaertner Tagblatt“ pismo, z katerega posnemamo: „Ceste v nestu postajajo nemirnejše. Ce »rav je froriea odprto mesto, je Italijani obstreljujejo vsak dani n granate in šrapneli ne padajo- samo na’ periferijo, marv. ■č tud la trge in glavne ceste. Za kr. itija v stolni cerkvi .jo razdejana »oškodovanih obilo lui Mnogo ei- /ilistov ranjenih in ubitih, »fle-l ■iialna škoda ni majhna. Videl, sem mater, ki je hitela z otrokom naročju Čez cesto. Kri je tekla 'ez obraz otroku, Srapnel je bi' -azpočil nad njim. Tu videl sem Žensko, ki je pela po ulici, kncab i n si ruvala lase, smejala se da ni je šlo skozi mozeg, granat« •< šila padla v njeno bližino m ia ženska je zblaznela. •ni A udre neki zve*—»• .raca: v! spremstvu odličnih ; osebnosti in j urednikov ,,Giornale d’Italia‘ - s trnirutalne vožnje po Campagni,] kje;.- : *> bila njemu na čast vsa me¬ sta okrašena z zastavami, v Rim, ga je dohitela osoda. S četverospo: razumnimi zastavami okrašenemu avtomobilu s? je približal poli- cijsk; kor-ifeai- in pretiral naVidez- aega '-..staika na- r.emalo groze] njegovih, spremljevalcev. JV An- o, ki je, bil -monsieurja. An- pdvrtbil na •Večerjo, še daneaj zannm čaka nanj. Brezobzirna po-, licija je dognala, da je tako pro- slavl.jani Daedalov. učene.-, neva¬ ren slepar, ki ga je francoska, po¬ licija že dolgo zasledovala; ogo : ljufal je mnogo rimskih trgovcev. TUDI ITALIJA ČUTI VOJNO inkaftirajo, dočim jel 1 * 1- rerngoče svojo kredite orj j .. ‘ Avstro-Ogrske. S'e Katere, vrst e blag*, se hi -1 - rkupovajo m dolgo dobo. . ['•■/ salo ko je krožen*e ;>r. ] . -..i .gta denrja. kar se spočel r.j.ie radi kovinske rezerv« 'čutilo tako, kakor seda.i. POL MILIJONA IZGUB IMAJO ANGLEŽI. Iz Londona poročajo, da šteje-' o augljdškc izgube 'od početka o.ine do 9. oktobra 493.294- mož. /. Po tem štcvilui :pmj- sami relativno, skupno t abkoltitnp večino. Itali- iahov jo izkazanih preveč zn lep. število tisočer, ki so dejansko /litje in .Slovenci. Premalo pa sc ipošteva pri vprašanju, čiga j- kaka dežela, koliko površine t« idežele je v rokah tega ali onega ?nv» je ta površina t Ali to vprf' šajije je za presojevanje komi pripada kaka pokrajina vt!q ve ;:io. morda ' važnejše, rego suh taustični podatki. Ak-> se upu t?va tn, potem je sliku Istre po sem drugačna. Hrvatje *i Sin cimi posedujejo malone vso i«tr ko pokrajino, Italijan, pa raz t rešeni po njej kot mali otoki p« rju; ali reče se lahko, de. ir.vet mestnih ulic ni običajne, niti •dar.. Italijanov. Na primer izve- Jazina ni v vsej okolici nit.i ene *a njihovega človeka, z malimi iz omami jo tako tudi okoli Porečij Motovima, Rovinja, Pulja. \ r > ijana in vseh drugih mest. itali jani no morejo reči niti tega, d; c zapadna obal Istro njihova :ajti tudi tu sega naš seljak vej ja do morja. Alto bi se na zemlje /idu Istre označilo z barvami kjc-prebiva.kaka narodnost, bi bi- a- Istra-pokrita, s Ju vatsko, na.se¬ veru s slovensko barvo, Italijani -i označale samo male točke. Tre >a dvigniti trgovino in obrt in v irade poslati hrvatsbe in staven ;ke ljudi, pa ho Islra eist.a slovan- -ka pokrajina. Vojaki so umrli. V bolnišii :i Rdečega križa v Gorici so umi i sledeči vojaki: Krebelj Andre ■:l Kopra, tetanus. — Mrgutič To ,ua, Orebič, tetanus.. — Janovii Trpino, Perzagno pri Kotom, pre •itreljena pluča. — Mahič Anton Pulj, prsni strel. — Kovanda Ja cob, Vatkov pri Netolicah, gra latni strel. — Celic Jakob, Iraot- ki v Dalmaciji, razne. poškodbe — Potsch Fr. z Ogrskega, granat Ja rana. — Kihala Nikolaj iz Ga icije, granatna rana. — Kukal Mile, Knin v Dalmaciji, trebušn jtrel. — Matkovič Ivo, Imotski s Dalmaciji, trebušni strčl. — Ske •elj Ivo, Brdicc pri Postojni, pre -treljcna pljuča. — Irandus Bra sno Matija, Sinj, granatna rana — IKoenig Rihard, Dunaj, trebu ini strel. — Zanocchi Piet-ro, Pa, ja-, trebušni strel, korporal v »ta- ‘ijanski armadi. — Drašler Ju •ij„ Ogrsko, zadet v glavo. - Lor lav Stjepan, nepoznat. granatu? •aha. — Troškot Simeon, Benko /ge, Dalmacija, prestreljena plju- •a. — Kotle, Josip,. Ogrsko, gra : latna rana. —- Jukič Pero, Livne tod Celebiča Bosna, prestreljena iljučh. — Jurič Pero od Nikole rran. Split, granatna rana. — 'endc Fran, Ogrsko, granatne] »oškodbe. — Božanič Ante, Ko niža. Lesina, Dalmacija, prsna ra ia. — Hasenauer J. f Ogrsko, za ■ 'ct v glavo. — Parašič Ivo, nepo .iiiiiu, trebušni strel. . Branica' Mate, f.larin-Šibenik, graijatn: tre). . Bakotič Luka, Imotski lalmacija, zadet v glnVo. -• Spa lij« Matija, Kotor, Ferlan, trebu iii strel. —- 'Vukotie Ivo, Knin Dalmacija, grautne poškodbe. — Kolovrat Nikita, Imotski Dalma ;ija, granatna rana. —- Farago J- šef. Ogrsko, granatne poškodbe — Canko Jožef, Ogrsko, granat na rani. —- Prka Gjorgjc. liuot rftv-Jski; Dalmacija, prestreljena prša - Marinšek Alojzij, nepoznan ipnelski-'stml. — Bistrian Ivb Pais „Idea Nazionnle 1- prinaša po- miben Članek o. potrtosti na ita- Talci v Bosni. Sarajevski]lijanskem finančnem trgu, na ka- Hrvatski Dnevnik'* poroča: Po terega vplivajo zlasti'lo-le okoli- idre-lhi poveljujočega* generala šeine: dežem*', 1 :- poglavarja \ Bosni] 1. Izostale * denan-- pošilja- ■ Herce: A rada '■ ’• ini so te dni odpustili Ogrskem 569 bosem \ inskih podanikov, »a odpravili v Žepar Raznn tega so ž-* od • ->d puščali iz A ra d a ke-her-egi'vinske podani- • -i .-«• aprila izpuščenih! tve, liaterih je bilo jako .mnogo, iz inozemstva, od strani izšeljeijeov; :i izsoijonci ,-.o se vrnili, in živi. oo večini nbfižno.' 2. Tujski promet je popolnoma prenehal. 3. Velika ;.ie potreb: inozemstva, izvoza ni. L Raznega blaga %>* porabi več ■>:/ l-.m^v' Rez »n tega j neg" popr-j. zmanjšala ra s-* d-. . ! anes »>0 oseh opro- Ipmdnkeija raznih izvoznih pr- -talznosti ter "o se j metov, oboje radi vojne. •tr.Vi na oje domov*' i Italijansko blago v prodam .*"*——- (preko Šfieč ih še 'italijanski RAZNO. POSNEME VREDNO. OKLICI. Uradni oklic. c. kr. oblastev v.stari omov.ini, so velike važnosti za tiste¬ ga, kogar se tičejo. Ker so utegne zgo¬ da bi ta ali oni v oklicih' priža- rojok ne čitnl našega lista, opo¬ zarjamo cenjene čitatcije „Slov.a Na¬ roda", naj dotičnika obvestijo o okii- - tožencev postav- P Hrehorlč, poser.i nastopal totenca v •ni stvari na njiju v Ameriki, bivališče, podala pri o. kr. . Metliki po Matiji ■o pravic toženca se po- krbnikn ™. 9 osi p Hrehorlč. Metliki.' Ta skrbnik bp , UVEDBA POSTOPANJA. OA SE ZA MRTVEGA PROGLAS! ALBIN MIHELČIČ. zakon 24 št i domneva : dicliolčlfc. M Šmartnem pri I.ltiji št. 39. stopanje v namen proglasitve pogve- šanesa za mrtveca. Vsakdo poživlja, da sporoči sodišču enem imenovanemu skrbniku Rihardu Michelčiču, trgovcu pri Zagorju ob Srgvi, ,kar >rej du h- po zopetpl prošnji . kr. deželno sodišče. d i» Josipu Klakočar in lovcu Al-I i a,li i e ženska je žbtanela- J NEVERJETNA BESTI JALNOST. V Prignitzu na Vzhodnem Prus ;em sta imela zakonska Peschau H let svojega sina v kleti zazi- lanega. Bosedje so 'sicer o tem| trjišnem slučaju pripovedovali »količi, a nihče ni upal tega naz- lauiti oblasti. Končno je le sodiš-] :e izvedelo za to govorico ter po- iaio v hišo komisijo. Našla je 901 etnega starčka in 86 letno njego 0 ženo, ki sta povsem mirno pri- •ovcdovala, da .ta njim 46 letni] in ,divji' L vslcd česar je zazidan n dobiva hrano skozi malo lino. Komisija je nesrečneža našla v rroznem'stanju, podobnega bolj] uedvedu kot človeku, vendar jej ideti, ‘da se mu je šele v 21-1et- .'!»i zaporu omračil um. PODROBNOSTI O LETISKEM| ČASTNIKU ANDRE. Iz Lugana se poroča: Navidez- li letalski častnik Andre je col .im strahovito potegnil. ,.Mon- sicur Andre 14 je dospel v Rim pred 14 dnevi v francoski unitar¬ ni in ves pokrit z redovi. Da hi 1 zagotovil prijazen sprejem, se ‘e pretliani slepar najprej oglasil / uredništvu „Giornale dTtalia -1 n se predstavil kot. Joffrejov od- mslanee, ki naj se udejstvuje na mški fronti kot letalec. Seveda e bilo nacionalistično glasita, ki Irugače izt-ika za vohuni, silno lavdušeno-za francoskega gosta, osvetilo mu je vznesen članek ih! »riobeilo njegovo sliko. Drugi' •imski listi so seveda tudi nemu¬ doma storili svojo dolžnost. Posle- liea je bila. da so ..Joffrejevega' »rijatelja in zaupnika 4 ' nosili na •amah po rimskih cestah in da so -a vabili na kosilo ministri, voj¬ vode in politiki. D’Arinunzio si je tel v posebno čast, da je bil. An- -re njegov vsakdanji gost. Kjer- oli sta se pokazala D'Annunzio n Amlre, so ju navdušeno po- dravljali. Da, v gledališču Quiri- o jima je občinstvo priredilo ve- ike manifestacije in peta marže- 1 RAZPIS TEKME ZA DRAGOCENE NAGRADE, /***% (ZA BOŽIČNO DARILO.) ---•* ■ 00 i5. DECEMBRA TEKOČEGA LETA SAMO ZA NASE NAROČNIKE. Kc?or naših naročnikov nabere do dne 15. decembra 1915. največ naročnikov za »Slovenski Narod”, bo dobil kot prvo darilo lino zlato uro s težko zlato verižico m zlatim priveskom (medaljonom) v skupni vrednosti $50. Kdoi bo v nabiranju naročnikov drugi s svojim števi¬ lom, bo dobil kot drugo darilo fonograi v veliko¬ sti: 16 palcev dolg, ravnotoliko širok in 8 palcev visok, brez roga, iz pravega hrastovega lesa, lepo politiran, na katerem se lahko vporablja vse plošče Victor m Columbia do premera 9 palcev. Fonograf je vreden $ 25. —. KcV.ph bo tretji v številu nabranih naročnikov, bo do¬ bil kc . ret j e d a-^-i 1 o Nakaznico, s katero bo opra- ' vičen c!o povečanje slik. ene do treh oseb v barvah, kar bi : . )vsp:' drugod stalo okoli $.3.-—do $ 5.-—. Celoleten r.aroč- PrvoOdiirii' OPOMBA nik m znesek .$ 1. - šteje za 4 do¬ bitke. Tričetrlielen naročnik in znesek 75 centot šteje za 3 do¬ bitke. Polleten, haročf.ik in jžfiešek 50 centov šteie. za dva dobitka, a četrtleten naročnik in 'znesek 25 centov šteje. 7,a en dobitek. Drugo darilo. ; ’ Tekmovalci in število po njih nabranih naročnikov ter v dobro vpisanih do¬ bitkov bodo priobčeni vsak teden v ,,Slovenskem Narodu". ZASTOPNIKI LISTA SO PRI TEM TEKMOVANJI) IZKLJUČENI: Rojaki in rojakinje kot naročniki in naročnice našega lista ,,Slovenskega Na¬ roda''; Vsf-nr rioge ter na ppzorišče te tekme! Saj.se Vam obetajo krasne nagra- de, a obenem nam po¬ magate, da začnemo temprej izdajati „Slo- venski Narod" dnevno. Torej vsi na krov za naš list in n jegove po¬ štene ideje! Uprava. Nakaznica. Z« gosj>. B tem sv biirvali *r,večanja slik ,em •. tBlšogfiife.zeisa : do 1 «»h; 0 ?eb i a dra^r-eene na dno 161' deofmbrii ]I916. Uprava ..Slovenskega Naroda 4 ' .- •: . ,v. .. '4* tretjo darilo.. . . ... • -. » ..SLOVENSKI NAROD- 1 , 4. novembra 1915. NIHILISTINJA. " i r* gg ■ Roman jz življenja.) Za „S1. N.“ — r. < (Nadaljevanje.) . Vladimir (Stepamo, ali e ti zbuja vest?" začne sedaj blod¬ nih Oiril, ki je doslej nepremično; stsil na sprednjem koncu broda. ..lludo si se pregrešil, iu hudo se 'fiodeš moral za to pokorili. Mašče¬ vanju ne odideš „Ne, pri vsemogočnem Bogu. ne utečeš liani'*, pristavi Cirilov spremljevalec. ..Pretežko si se pre¬ grešil nad Mašo in men to te zadene strašna kazen za tvo¬ jo nepremišljenost in zlobo Odkar sta odvrgla Cirjl in nje¬ gov tovariš vesla, je plaval brod y. veliko naglico po narasli vodi •doli. Častniku se ježijo lasje, tak¬ šna groza se ga loteva. Z divjim pogledom še ukrene, Naenkrat plani.proti svojima na-, sprotnikama. Le-tcli pa ta fienad-j ni napad ne preseneči. Mladi ga namreč sprejme s bičem tako silno oplazi po glavi. < leselu mrtvo truplo in mu je pol« Sta v naročje. Glavo mladenki lodpret.a. da mu leži na pršili. Nehote mora gledati v bledo ob ie.je. Sedaj meni čutiti, da se m rt ■ a pregiblje. - irežje. Še enkrat pogledata nazaj :u brodom, potem pa molče odko¬ rakata v vas. Pol ure- pozneje oddirjata trn ahketn lovskem vozu v temno noč. 'iril je sedaj opravljen kot koči- iiž, njegov spremljevalec pa no- ■i oficirski plašč in belo 'oficirsko blisk se je zgodaj zjutraj razne¬ sla strašna novica, da so našle pe¬ rice. na breg pliplavljen brod, na katerim ta dve mrtvi trupli. T [plo nekega gardnega častnika truplo nad vSfi krasne mladenke. Krasotica s krasnimi dolgimi las¬ mi je ležala častniku v naročju, le-ta pa je bil privezan na jam¬ bor. Prestrašene ženske mi odhitele v mesto in javile skrivnostno za-j devo oblastima, seveda so pa ti di povedale vsakemu mimoidoči |-»io. kaj so našle. Komur je le ki ličkaj dopuščal čas, je. odhitel k vodi. da se na lastne oči prepri grozni najdbi. In resnica je bila, kar so trdile] ivoriee. Ljudje so začeli ugibati, kdo da je mrtvi častnik in dekli- . kako sta prišla na brod in či¬ gav je slednji. Splošno je vladalo| ■uje, da sc je zgodil strašen zločin. Končno pridejo gospodje od sodnije in zdravnik. Dva ribi¬ ča prineseta trupli na breg. Zdravnik začno svojo preiska ..Deklica je mrtvu". pravi obr¬ njen k sodpiku. ;,in truplo je mo ralo ležati že dalj časa v vodi' 1 . Dalj časa traja preiskovanji častnika. Čez obraz se mu vleče krvavo podpluta proga, kot bi ga kdo udaril z bičem, na desni rolo sta mu odsekana prisežna, pr Ker je ta rana videti še prav ža, traja preiskava dalj časa. Vse nestrpno čaka na zdravniko¬ vi yo/ di se mi. da je še življenje v u‘\ reče končno zdravnik, dpne častniku uniformo. Po- položi uho na gole prsi tei pomigne svojemu slugi, ki jih za drgniti. Častnik se pa ne zgn 'opic Zdravnik stopi k bam ter tli majhna is- aore ugasniti DRUGO POGLAVJE. Najdenje broda. •ebivalstvo mesta gube lanes neobičajno zgodm ih. Vse hiti k reki. K življenja, a vsak trenutek. Da bi čilo ga spraviti k zavesti". Sluga mora nato prcneh drgnjenjem. Nato prižge zdravnik s ve- [poklekne poleg onesvcšeeui-a jtem vzame kos pečatnega v gu začne kapati na gole nikove prsi. To traja več sekund, ne da bi se Častnik zganil. Že ho- Iče zdravnik vstati, ko začuje tihe živi!" gre od ust do ust okoli stoječih: Takqj nato odpre častnik oči. v katerih je brati nepopisano gro¬ zo, ter pogleda okoli sebe. „Proč, Maša", zašepeče s liri pavim glasom. „Proe, ne maram s teboj -- nočem še umreti - ne glej me vedno z ugaslimi zvezda mi tvojih oči-tako očitajoče, jaz m pognal v smrt. Sveta Ma¬ ti božja, reši me mrtve in njenih: objemov. Roke mi ovija okoli vra tu, z njenimi ledčnomrzlimi prsi se pritiska name, poljublja me s isinelimi ustnami ter mi pije živ- jenje. - lin. že me grabi mrzla roku smrti za srce. In tam na ob¬ režju stoji Ivan Kristijanovi« — s bičem v roki, ter gleda na mojc| disko s peklenskim režanjem — idaj zasede konja — za njim pri¬ haja rabelj — ali slišiš žvižganje] 'lica ljubica? Naju pretepa, lopov. Usmiljenje, Ivan Kristijanovi?, vzemi Mašo seboj, nikdar več t le pridem na pot. Kristus, ustni- jenje!" Z grozo:posluša množica te bo tede, izrečene v pretrganih stav 'tih. Častnik kmalu nato zopet za¬ pre oči in se znova onesvesti. Zdravnik mu potiplje žilo. ,,Ali dobi hudo mrzlico, ali pt zapade v blaznost", pravi potem. ,Na vsak način moramo spravit: tesrečnika v bolnico, kjer preiš¬ čemo njegove stvari in raztelesi - mrtvo. Šaj ste vendar s tem" tovoljni, gospod sodnik? vprji- le-tega in ta um pritrdi. Na seboj prinesenih nosilnicah odnesejo nato mrtvo deklico in onesveščenega častnika v mesto. Z vsakim korakom številnejša] množica ugibljo. kaj more tičati to skrivnostjo. Sprevod se bliža bolnišnici. V trenutku, ko hočejo stopit- nosači čez vrata, se pripelje iz dvorišča nek voz. Voznik zadrži konja, da morejo nosači mimo. N t vozu sedi častitljivo izglodajo« mož v črni obleki, snežnobelili las To je bil pastor protestantov umi. Iške. kolonijo v mestu. Začudeno pogMu. ko ‘o/.i.ih obstane, in uzre na dvorišče- speli sprevod. Spredaj koraka zdravnik m n.l« govi ljudje; potem pridejo oosn- s častnikom in sodni jakim i <»so umi: kot. zadnji pridejo nosač mrtvo deklico, katere Kia . dolgi lasje -se vlečejo zanjo pr Iti eh. - Komaj opazi pastor mrtvo, kr Isc močno prestraši, pošepeee p--: J besedi vozniku, ter skoči z voz« (Nato gre proti zdravniku in mi 1 seže v roko. I „Za božjo voljo, doktor, kaj je pa zgodilo?" Zdravnik pripoveduje. „Mrtvo poznani", pravi pastoi [globoko ganjen. ,,Potem ostanite (tikaj. g. žup lik, da se vzame vaša izjava n? »rotokol. Takoj obvestim sodni ca. Dosedaj ni nikdo vedel, kdo e ta krašna deklica. Ali poznate [mogoče tudi častnika?" Duhovnik odkima ter počaka cdtem ko odhiti zdravnik" za (sodnikom. ■„ Vrata se sedaj zapro za spre- ! vodom. Na zdravnikovo povelje odnesejo nezavestnega častnika bolnišnico, mrtvo pa v mrtvaš- | IlicO: Sodnik pride in pastorja prija¬ vno pozdravi. ..Torej, vi veste kdo je mrtva, gospod župnik?" *,,Da“. ..Kdo je ”• ; ,TI<-i kneginje Damarov". ,,Ni mogoče!" se začudi sod 'nik. ..Gotovo, ne motim se", pri (pomni pastor. ..Nesrečno Mariji dalj časa podueeval, in ne biti dvoma o njeni istinito sti. Njeni nenavadno dolgi in kra sni lasje šo mi najsigurne jše zna menje". ,.Da, častitih je v resnici izreke’ i obrežju to ime", odvrne sod mk zamišljeno. ..Tudi las,-h j, Sklepati, da imate prav. s, ui , sr se prav živo spominjam, da j« pri sel ob neki priliki v Petrograd, pogovor na krasoto hčere knem uje Damarov. Ven.lar'pa dvom n pride trupi, . sem ? Te sl |5e nisem mkdi tudi .. prej videl, j„ g j morem predstavljati, ^ ko more priti pod kakimi neim. vadnimi okoliščinami sem. - A)i (ste v resnici popolnoma preprifo o njeni istinitosti, g. /upnik?', ,Kako jr prišla "esrečnica ^ |mi je seveda ugailjka. Kneginji, Damarov pa biva »erlaj začahna 1 na svojem posestvu, sest,^ verst od tukaj, m pml »Brini t ? . • dni sem j<* »ide!, kakor tii^i Ah,, rijo. Da je torej mrtva dekli* ina, moreni potrditi s .sto prisega', ,ni. Kazun t'"-!’ P" ,mn -Maša i 1 m-egna ■v tudi p.,. "" prikaže ul govori pil . "iminjaia te- Moji infor- »voj«-1#.) - .i.<- bila ven- avc in uptar kima in pr" a . a k" sc Čas-ih ' ■'kom. Mari- čari naj- toda- .i' ni do- ivojem tein znak. ki i (ti vse dvome". .In kakšen znak i. ,Ako ste že slišal Mariji, so vam goto .•edali, da se nikdar z izrezani obleki", r jstor. ,Da. na ta n k Iga", odvrne s, matorji so tudi izrazil Jčudenje nad tem. k/» j j dar tako krasne posta* ]klasičnega oprsja' ‘. Pastor žalostno poki vi: „Da, čudno je. kal narava poigra s el ovc' jino telo je bilo s vsen razkošnejše , obdarbv imejo je eno napako, I voljevala nositi m orlu i oblek"- ..Kako tofi - ..Sredi polno oblikovanih prxj je imela črn znak v velikosti veli- [kega fižola. Na to je prišla ittoja žena, ko nas j,- Marija nekoč m iskala, in se onesvestila, ko je vij |dela, da j* 1 naš koči jaž smrtno lesreeil. Ce je torej mrtvo 'ruploj ono lepe Marije, se mora nsjtr 'udi. znak". ..To je mogoče takoj ugotoviti" pravi sodnik, „ker se bode nizte- ■esenje takoj začelo način smrti. Idimo. Pri tem se sodnik koraka proti .mrtve [mu sledi. Se pridno priib-t [poslopja, ju dohiti je ravno prišel iz* boj g. čupngi ol.rue n nil- .) do i iaJeja zdravnici ki (Dal j< PRV A-DRUGA NARODNA BANKA ZGODOVINA PRVE-GRUGE NARODNE BANKE, !. obstojala je -Prva-Druga Naiodna Bai !8. ianuarja pokojni James Laughlin, \ hlin-jeklarske družbe, kakor ..Pittsbur v PittJsburgu, Pa. Usla- leljitelj današnje velike rust & Savings Go"'. Bim k a. j kupila in pr, 1858. itnerio' +200.000. 1 je tedaj nahajala na Penuu A vzela je banka dobro gredočo den ala se je Pittshnrg Trost Co., let: . blizo 11. ulice. V aprilu 1. 185: no tvrdko.‘Fifth Ward Banko, v. 1851. s,- je glavnica povišala i V teni času preš«: je del lota, fta kterei L. 1863. se je. imr va Narodna Banka), i-e so zaprosile za čin takrat $500.000 s je na Wi: od Street poleg ti'ih A v, itoji. ime banki) menjalo v First National Bank ol’ Pittsburgh, Pa. i(Pr¬ al). To .je. bila prva banka v Pittsburghu in ena izmed prvih, kte- eart.er uačijoiutlnili bank. Glavnica Prve Narodne/Banke bila je , bank je bilo takrat v Pittsburghu samo 12. > H ***«*««******* *+************* STATEMENT OF THE FIR ST-SE G 0 N D NATIONAL 2 OF PITTSBURGH AT THE CLOSE OF BUSINESS SEPTEMBER 2. 1010. LIABILITIES A NK RESOURCES Loans and Discounts ... $ 9,297,029.84 287.30 Dne 1. sept. 1875. povišala se je gla e dodalo glavnici nadaljnili $100.000. Dne 1. avgusta 1901. je bil inozemski onzulu Mas /Beliainbergu. poznan pod :i banka je začela poslovuli z Evropo, p. parobrodski enom Mas Se! >0.000 aldclek qtei i 1892. : cljeu po , kupljen mbe ni rojaki. Mr. Wm. F. Benkiser, ki je bil s tvrdko Mas Scliambe.rg & Co. od leta 1891. •tavljen je bil za upiavnika novega oddelka, in razu n upravnika v tem iuozem- krat nastavljenih še šest. oseb. Danes ima bank v svojem jenih ne šest oseb kot leta 1901. temveč se je osobje ovišalp na 44 oseb. 1913. spojila se je Prva Narodna Banka v Pittsburghu z Drugo Narod- uuko in novi zavod se. imenuje zdaj Prva-Druga Narodna Bunka v Piftsbur- l*a. Glavnice ima 84.O0O.OO0 in prebija $1.168.027.03. Dalje,poglejte Statement od 2. septembra 1915. * 4 * )* 4 k * * * * ** * * * + * * * + V » * * * * * * * * * * * * >t * * * f * *: skotil oddelku bilo je. inozemskem oddelku na.« tega oddelka že leta 19,1 V le POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO HITRO, VARNO IN CENO. SPREJEMAMO DENAR V HRANITEV IN PLAČUJEMO OBRESTI. VSAKA ULOGA IZPLAČUJE SE NA ZAH¬ TEV BREZ ODKAZA. INOZEMSKI ODDELEK, VTEMELJEN PO KONZULU MAX SCHAMBERG & COMPANY PRODAJAMO PAROBRODSKE LISTKE ZA VSE PROGE, KAKOR SAME KOMPANIJE. NAVODILA, SVETE IN VSE POTREBNE TISKOVNINE POŠILJAMO BREZPLAČNO. Našega lastnega poštnega urada poslužuje se na tisoče naših rojakov, ker se jim pisma ne izgu- bujejo, tudi alio se isti večkrat selijo in preme- stujejo. — Pišite v domovino naj vam pošiljajo vaša pisma na našo banko. — Pošteno delo, toč¬ nost in varnost je naše geslo. * X * + * 4 ****** 4 * *-*■»•*•)*•>*• ****»•**> Overdrafts U. S. Bonds, at Par. Other Stocks and Bonds Real Estate, Fumiture and Pistures Cash on liand $1,526,470.90 Due from Pittsburgh Banks . 695,014.84 Due from other Banks 2,689.45 6.22 Due from Treasurer U~S. 3,601.000.00 4,3 1,178,104.17 4,910,941.96 108.000.00 $23,551,451*49 Capital . $ 4,000,000.00 Surplus and Profits . 1,168,027.03 Reserves For Intorest and Taxes ....$ 24,224.15 SpecialReserve 295,988 .54 320 , 212.69 Deposits . 14,581,711-77 Circnlation $3,500,000.00 Lcss Due from U. S. Treasr 13,500 .00 3,481.600.00 $23,551,451.49 O F F I C E R P J. D. FIN DEV- Chairman uf Board h,\ \VUjENOFi li. S^ANDS, Presideut FRANK F. BROOKB, Vice President and d.' CT.VDE C. TAYLOR, Asšistant Cashier THOS. C. GRIGGS; Assista WM. *-■ benkiseb, nt to IVesi^e,,, V VSAKEM SLUČAJU OBRNITE SE NA TO, ENO OD NAJBOLJ ZNANIH IN NAJGLASOVITIH BANK, NE SAMO V W - FRAXE - “*»»»»„„„.I ore 'gtl l)opar! I' NAŠ NASLOV JEZIKU SE GLASI: AMERIKI, TEMUČ Po^ELEM v.c.LhM SVETU 0F mm g Cor. Fifth Avenue and Wood St. PlTTs ^ W,| UI .SLOVENSKI NAROD", 4 novembra 1915. f MALI OGLASNIK. / CLASSIFIED AD’8- V^anted: laboipra- for one inaertlon ... j j_ domestlc help.. „ ... ^_. 5l work •• .. oth.er nollces .. £ ZA OGLASE SE PLAČA: Kdor išže: delavce- za vaaklkrat . j j.. Služinčad .. .., delo ' •• .. . ..J prijatelje Itd- . za druge objave ,, .’ _| NAŠI TERITORIJALNI !( ZASTOPNIKI: Za Cahi met, Mich. in okolico- gosp. Dr. JOSEPH PLAUTZ. '/..I Mešata Ranoh: gosp. FRANK RANTASHA. i Za Now York in okolico: gosp, JOSIP LAPAJNAR katera Vojakom najtopleje prinotočam Uprava. NAŠI LOKALNI ZASTOPNIKI Frank Ambrož, Tooele, Utah. Jakob Ainbrožii, Eveleth, Minn. Jos. Aidich, Mihvaukee, Wis. Joe Abel. Bloctom A lab John Andolšok, Cleveland, O. Max Arnšek, San Francisco. Cal. Frank Bregar, Clinton, Ir.d. Tony Bakše, So. Chicago 111. Ignac Čeligoj, Kello«- Idaho. Josip Celin, St. Marvs, Pa. T .Chadoz za Reliancc, Wyo. Jos. Crninz, Indianapolis, Ind. Conrad Contz, Radley, Kans. Joseph Dolinar za Broughton, Pa. John Debelak, C vole tli, Minn. Tony Fedran, Lltlo Falls, N. Y. Peter Fugina, So. Chicago, Til. Jos. Goričan za Chicago, 111. John Grsičh, Calumet, Mich. Ant. Gačnik, Cleveland Ohio. Joe Gamaz, Pueblo,, Colo. Joe Hribernik, Glenčoe, Ohio... John Jakšo, linperial. Pa. Frank Janškovech. Peoria 111. Lawr. Jelouclian, Ojo, Colo. Jerry Jerich, Pueblo, Colo. John Kočevar za Steeiton, Pa. Matija Kamin, Forest City, Pa. Jos. Kose, Pittsburgh Pa. Anton Komar, Mihvaukee. W.is. Frank Koron. Mihvaukoo, tv1 s. John Koren, Mihvaukee. Wls, Louis Lesjak, Bridgoport, O. Frank Leskovec, Little Falls, ff. Y. Mat. Leskovec, Girard, Ohio. Frank Likar, .lohnstovm. Pa. Alojz Lindič, Orconsburg. Pa. Frank Luzar, Indianapolis, tnd. Lovr. Mesarič, Mihvaukee Wis. John Matecič, W. TVintleld Pa. Ignacij. Medved, Collintvood O. John Milčetič, Bankin. Pa. Mike Muhvič, Baltlc Mich. Ant. M. Papicb, Steeiton. Pa, Mike Pavšek za Bosivoll. Pa. John Pezdirc za Keading, Pa. Andrej Pirc, Bly, Minn. Ivan Purnat, l.ittlo Falls N. Y. Jak Potočnik, I-Iostetler Pii. Frank Pucelj. Atirorn. 111. Rudolf Puzelj, P-arberton, O. Matt Reven, Moundsvillo, tv. Yp. Frank Rotar, Tioga. Colo. Anton Sneller, Pittsburg. Pa. Jos. Stariha, Kast Helena. Mor... Joe Starina, Indianapolis, led. Anton Stavanja, Cleveland, Ohio. Jos. Simčič. Pittsburg, Pa. Peter Srnovršoik, Forest City, Pa. Wm. Thomas, Pittsburg, Pa. Jos. Ulašič, Keading Pa. R. Valto. Mihvaukee. VVis. John Vesel, Ahnieok, Mich.« John Vodovnik, Sheboygan, Wis. John Žust, Ml nam najde novega naročnika V3r, -i za pol leta in pošlje hjegovo ,itle in naročnino (najinanje 50c) ' upravo bodo dobi! na zahtev j Jo, jc §°ri imenovane bojne slike za pob- j ob teni glasu —- hkrati iasa pa mu je "led za seboj. . - - v ; Opolnoči se je oglasil suženj na jamborju: „Luei! Toper", .je ponovil krmar in se priklonil Epafroditu. Takoj pričeli povezava« jadra. Vcsja so le polagoma udarjala v vodo in gnala brzojadruico v pristan'. Preden so prišli v soseščino bark, j- ukazal Epafrodit: „Sidro!“ Velika vretena so zaškripala, maček'se je potopil in zapičil v dno. ladja se je stresla, nekoliko nagnila in obstala. V morje so spu- I stili čolniček. Vanj je sedel Epafrodit in Numida, moštvo je ostalo na ladji in poleglo'. Edini evnuh Spiridion ni Zaspal. Vse noči in duev je prebedel na barki. Z;iril se je v kot pod krovom, pokril s plahti ini vreči z denarjem ih prečopčl na njih v groznem strahu. „Ce jih i ulove?" — Zamižal je vselej oh sami misli iu se stisnil v IdopČie ter 'objel svoj zaklad. Kadar se mu je vrnil zopet pogum, ko je ha ladji vse počivalo, in so doneli /le udarci t.olkača veslačem, je odgrnil umazane plahte, odvezal vrečo s tisoč zlatimi bizantiuci - - ter s slastjo tipal po zlatu, prešteval jih s potnimi rokami m spuščal tihi*] ua kupček. Ge mu je i/. tresoče roko zdrknil zlat m je tenko,za ' ' •žt.repetal. Vso dušo mn je objela nedosežna . okrenile vhuha. ‘ in ponavljal iti kakor kot na Spiridioiiovo ležišče. ;,Tega-le sumite? Rpiridi Evnuh je zakolebal u‘a kolena, dviga! visoko risego pri Kristli, pri Očetu in sv. Duhu. ..Easežo t.- smrt tukaj, peke! tamkaj, ako si izdajav,-«-!' Spiridion sc je tresel in se rotil pri sv. Trojstvu, da nikdar. ..Torej zaupam vsem! Moje dragoojvmšti so na kupčijski barki. Brz"jadrniea je prazna. Trgovec moj prijatelj, jih popelje, v Ate- ).e. ,)iiz sedaj izstopim \ Toper. izstopite t url! iu v jutro raz¬ mestil vsi žalostno novico, dr. si- ic sklenil Epafrodit po¬ topiti z brz.oiadnueo vred. Ko vzide s.ilnee. priveslajte in zavrtajte • ; ‘djo. da ->■ potopi. Žalujte za mano. da premotite ljudi. Zakaj tu kajšnj« prefekt gotovo naznani takoj v Bizanc, da sem se res potopil, adje. ki me brez. dvoma zasledujejo, priplovejo sem - in Sled bo izbrisan, mojo življenje oteto in varno. Cf me kdo sreCa, naj o m- pogleda, naj mo no pozdravi. - Torej — ali mi storite ši ‘dnjo uslugo — vi, svobodni možje?" in govorili iz 'žemlje iu j Ob. soh e stisnili k i iždiyiav'ca.. vii vzhodu s emu, iskali.ujej ter klicali vse ■ok in jili poljubljali • iz nebes, ves pekel lon brezplačno in poštnine -prosto. gnetla množica ljudi na obrežju. Vi Toper, se je izpraznil.- Epafroditovo ime ni bilo uezuano eaštnikom i prefe 1(ti(■ samemu. Narod jo prignala radovednost, kako utone lepa bajreiea in pokoplje samomorilca. Osvobojeni sužnji so begali pi sli. jokali na glBs. si ruvali, lase, sc grizli v ustnice.do krvi iu vili roke ob nesreči Svojega gospoda, katerega'preganja po kriv Upravda. Nekatdtr sb nalašč vpričo vojakov zabavljali na despota, da so jiii prijeli in odgnali v kazen. Ko jc iiehavadiia. novica došla v stan prefekta Rusti zvedela tudi Irčujt., ki je prišla srečno iz Bizanca po kopnem k stricu in .hi val it s služkinjo Girilo v preprostem, napol barbarskem mestu srečnejša nego na gnilem dvoru. ..Epafrodit, uioj rešitelj, varih Iztokov?" je izpregovorila napol šepetajo. Girili, ki je prihitela k njej z usodno vestjf). -Vsled dolge vožnje po Solunski cesti iz Bizanca do Topera ;ji je nežno lice nekoliko, zagorelo iii utrujeriosr še ni izginila z n. Slouokosteni glavnik, s katerim bi je imela ravnati Cirila zlati lase, ji je padel iz tresoče roke. Dolgi razpuščeni prameni mehkih kodrov so -se ji. vsuli po ramenih, po beli .jutranji prtenini preko pr: Vsi spomini, vsa iskrena ljubezen-do Iztoka in iz nje porojena hva¬ ležnost do Epafrodita se ji: zbudila z mogočnim plamenom v njenem srcu. Lica so ji zagorela srčnem ognju, ustnice so se ji tresle. 1 ,,Bi>gorqdica, naj ne umrje pravičnik! Cirila, jaz ga otmen moram, iz hvaležnosti— iz ljubezni do svojega Iztoka. Hiti !" V gliči ji je sužnja spela lase s.srebrno zalasnieo, jo odela preko tunike z lepo štolo iu ji pomagala obuti mehke sandale. Nato sta šli obe k stricu — prefektu Rustiku. : Stric je že zvedel o nameri. Epafrodita. Vojaki -so ga obvestili, da so ujeli nekaj njegovih sužnjev, ki so glasno žalili veličastvo despo¬ ta. Le-ti' da so povedali, zakaj gre Epafrodit sam v smrt- — Justini- jan ga dolži po krivem, naperil ,je pravdo zoper njega - on pa m hoče/ ubežati s samomorom, Prefekt. . Bizantinec skozi iu skozi - si je hitro domislil, da ga nagradi bogato sa'm Upravda; če otme Epa fhodita in-mut ga izroči živega. Ravnal se je ,uprav z doma, da nagi ukrene, vse potrebno in zajame ladjo., preden se potopi. Tedaj j prišla Irena. ..Pri Kristli, otini ga, striček!" Irena je dvignila tresoči se roki do njega, v očeh so ji igrale solze za takega — solze dvorjaniee?" Eustik se-je zavzel. • „Irena, ti jokaš? Čemu? On je protivnik jasnega despota siilze za tkega -- solze dvorjaniee Irena ni povedla .doslej stricu še ničesar, kar se je zgodilo ž njo' v Bizancu. Rekla je' samo, da želi ostati dalj časa pri njem- na deželi, kar ji ni bilo dobro v carski palači. Rust-ik jo je spre j čl z veliko dostjo in zelo ponosen, da' biva pri njem — sorodnica dVorjanica. ,Epafrodit mi je storil veliko dobroto v Bizancu. Povem ti od¬ krito, stric, vzljubila' sem magistra peditum. — Toda zadela ga jc imiiilost idespojne in uničen bi-bit nekoč, ko je bil z menoj, da ga ni roke zdrknil zlat in je tenko zaeig!ja-i otel Epafrodit s svojimi sužnji. Ih tudi mene Iii bili onečastili in . dušo mu je objela nedosežna'sladkost- pahniti v nesrečo najeti tolovaji". , a ,nu jc grozen strah zgrabil mozeg, da jo 'Lulik se ni začudil. Pomižal je na eno ok<> iir.se iiusinrhnil. ,.A 1 BREZPLAČNO | 4 POSljenio, vsakemu- k5or aam X trenotke. v *‘“=uemo vsakemu- i naznani svoje Im c, priimek »< •S ^oHen naslov- krasno potopisno T knjižico okraSeno r. lepimi sli- S • kaml- PISite: % Gunard S. S. Oo,. Ltd. il ,. . k , ^21^4 State St- Dep S- Nev/ York- ^ J bdi, Čak. nokril s celim telesom svoj zaklad in pnsluškal dolg« J- „| as koga- vzbudil in privabi! dolgo roko, ki bi.se iztegnila iz mra¬ ku H n'segla po denarju. Ko 'je prebil -strah; je štel dalje, preštel do- z-idni< v ' r a. spravil, tesno zavoziti vrečo in pričel razmišljati, česa bi se mtil Priskonari) si ic toliko,, da bi lahko brez dela živci. Ali kako Id mogel posegati v kup. ki bi kopnel in ginil Ne. Sklenil je. da - Topem izstopi m Zato j« frodit je r Solun ter nepoznan započne malo trgovino. :el izkrcati. Toda Epa- - on pa Zadrge- tako silno hrepenel, da bi sč z njim Numida, moštvo spi brezskrbno spanje - - se trese. Naj sedajle'priclejo ladje iz Bizanca... Z taV jf i* tei ■»» in S' on* »kod »kroglo lino izpod krova. tioii-a. s! že doživela zanimive ljubezenske spletke na dvoru. E. se v Bizancu.- živi! Poznam despojno ! •- Tvojo prošnjo 'izpolnim. M bo počival ta Grk v morju. Naj mu postelje, despot ali despojua. U pfada ima. trdne postelje za-krivičuike"'. Rustik se jc prestopil, da bi naglo odšel in prestregel .trgovčev« „Ne smeš, stric! Otmi ga— in mn daj svobodo. Glej, jaz mn dol¬ gujem življenje". Irena je zastavila' stricu pbt in še ga oklenila s tresočimi sc kaiui. Toda prefekt .jo j)- prijel rahlo za roke, jih odvil od vratu šel mimo nje proti vzhodu. ra hudi kuScIJ," p!5o n Pljuia in nopolnoms Dočatim." Kupite 3EVER0VE PRIPRAVKE od vašega lekarnarja. Frank Vacba, iz Elk River, / ‘l.ll «-lo «okSul-»." k»Srl“ X let star ter so zdravega ZAPEKA, vedeuo v navodilu . S EVERA’S Livsr Piliš (Severovo Jetrno Krogljico). Cona S5o. g§ W. F. SEVERA CO., Cedar Raplds, !owa. || ZASLEDUJTE BOJNE DOGODKE! J - . 1 Krasna in velikanska mapa celega sveta, kjer lahko že na ||| prvi pogled vidite, kod se kretajo razne mornarice in premi- jij kaj o razne vojske. Polegtega imate na tej mapi naslikane vse vladarje, 1« so jjl zapleteni in ki se utegnejo zaplesti v sadanjo vojno, in to pa v j|r njihovih najzadnjih fotografijah. Tudi so na tem ogromnem zemljevidu vse zastavo in grbi !l| v barvah vseh v boj zapletenih držav, pa tudi onih, ki utegnejo j| poseči v boj Razcntega je poleg prve mape še druga, na kateri so nari- lij sane Združene države in naslikani vsi predsedniki, počenši od j;i Wa?hingt,ona pa tja do Wilsona, kakor še devet drugih map in . jjj deset velikih slik, ki vam predstavljajo svetovne znamenitosti, jjj To vse naročite še danes ter pošljite obenem 50 c. na upra- jO vo ..Slovenskega Naroda". . ko zaljubiS iUuj ta mora Leom, kakor bi -Otmi je trčil meč in jiiajal. da uja- e pritisnila na v silni bolesti. nodiee'. ..Otrok moj. prva ljubezen — prvi spomini! roza drugič — tedaj se.dobi drug prijatelj, ki te otmi* — v Bizanc pred despota, ki sem mu prisegel zvestobo! Rustik je odšel s trdimi koraki moža. ki je nava-jt- na je prebledela, tresočo se desnico je iztegnila, za st; ga hotela pridržati, ustaviti: ..Nikar! Usmili «<• mene Ali trdi koraki so odmevali po marmorju, včasih zarožljala veriga na jeklenih prsih prefektu. Stric je « me Grka in ga izroči pravici. lreni*se je upognila hrepeneča desnica, obe roki j« vroče čelo, Cirila jo je objela krog pasu — omahujočo V svoji šobi se je zgrudila pred ikono. Prizanesi, o Kriste! Odpusti otmi —- otmi..." Hipoma umolkne-. Za trenotek je uprla oči v ikon Obraz ji je zažarel. ..Cirila, nocoj -ga otpiem iz ječe!"' . ..Prčjasna, gospodarica, težko delo!" ..Ni častnika pri posadki, ki ne bi izpolnil, slednje Iiici. Jaz ga vidim še Hpeo.j, govorim z njim o iztoku — sporočil, kje biva — ali je pozabil moje ljubezni —" ..Prejasna — oh te ne žabi nikdar !"- „Da — on ne pozabi moje ljubezni —. O. Rpafro kje biva sedaj. Stražo podkupiva iu potem zbežim« Cirila — k njeinu -*•- k mojemu edindnm Irenino lice se je razgorelo v luiprncnju. ..Hitro mi! obal, Cirila. Videti ga morhm; tudi Epa ra videti. Moje oči mu bodo govorile: Ne boj se! Irena V pristanu se je ljudstvo razmikalp olj prihodu eenturija sta vodila oddelke vojakov : pravljene čoliie iti se uprli v vesla ter je Svetila daleč pred luko v Žarkih Vzh co je iiaslii.l začuden šinti. ko' 'je' Sani -j; štirimi častniki odrinil- ua morje. ,.Otran ga! Ne litone!• Dijbi ga v pest. Upravda! Žal lepe bar¬ čice! — Kaj bi jo potapljal. — Naj bi. bežal —- galebi j,- ne dobite, tako jo urna — in denar ima ■-'• pajtišči v,smrt V se. t* je cul. pomešan 'med množico . fepafrodit. Nihče, se,hi menil za preprostega potnika, spozna! ga hi v Topem nihče. Ko je trgovec videt, da so odrinili čolni, in vedel, zakaj so odrinili, ga je spreletel strah., G«‘ jih Numida ne opazi, ee dospo do ladje, preden, odmaši zavrtane luknje je prečrtana prevara. Prefekt razpošlje vse vojaštvo na lov za njim -- kako bi ubežal? Iz Bizanca dojdejo carski zasledovalci — in pogon bi bil usoden. Epafrodit. se je ozrl. Rad bi se bi! pr e ni iz množice. -\li gneča je bila kakor zid teles. Gezdalje bolj so se bližali čolni brzojadrniei, tišji molk je plul nad ljudstvom. Šepetajo, polglasno so govorili na uho- drug drugemu opazke. .'.Na krovu je!" je završalo med ljudmi. Na rilcu brzojadrnice so jc prikazala postava v blesteči opravi z belim praporcom mahal kakor pozdrav prihajajočim. »Poslavlja se Grk!" jo izpregovoril tik za Epafroditovim hrb¬ tom slok Hernl, ki. je dišal po konjskem potu. ..Prefekt se je dvignil! -- Vojaki veslajo hitreje! Dobe ga". Epafrodit je'začutil mravlje po hrbtu. ..O Numida". se jc jezil v sreii, grom te ubij! Kaj čakaš? Izdaš me! Odmaši!" Tedaj jc zletelo belo praporee preko ograje v'morje. Blesteča postava jc izginila s krova. Epafrodit je pridržiival sapo. \’<».jaki so gonili na smrt — med ljudstvom grobna tišina. Naenkrat se nagne visoka jambora na brzojadrniei. Ljudstvo na obrežju vzklikne: ..Tone! Potaplja sc!" ''•'*) (Dalje prihodnjič.) vorja- mu je vrne dolg". 0 ol) prihodu prefekta. Dva 1 njim. Hitro so zasedli pri- naii proti brzojadrniei. ki se jajočega solnea. Me^l množi- sedel v l<-p čolnič in s Slovenci in Slovenke, naročajte se na ^Slovenski Narod' 4 , najboljši slovenski list v Ameriki! ,žšLGWipJ»Kx tUMBVU 4. aovambKii 1618, CUNARD najhitrejši parniki na svetu „M A U R E T A N I A" NEW YORK -'LIVERPOOL« najhitrejša praga preko Liverpoola za ■*»! LONDON, PARIZ, NAPOL.!, RUSKO, FINSKO, PATRAS. ODRLO VITEV ZA LIVERPOOL CAMERONIA petek'5. novb. 4. p. m. SAX0NIA TUSCAN1A sobota 20. novetab. 10. a. m. petek, 26. novb. 4. p. m. Parniško pribrežje se nahaja na podnožju Wsst 14. ulice North River, New York. Za daljnje podrobnosti obrnite se na: THE GUNARD STEAMSHIP C0MPANY LTD. 21—24 STATE ST. NEW YORK, N. Y. ali njene pooblaščene zastopnike. _ VLOGA ANGLEŠKE •‘(Napisal: Fran S'o V SEDO. _ ? * ceNAB « 1 zavod. * •Ban Francisco, t SAMO ZA NAŠE NAROČNIKE. FONOGRAF VREDEN $25- rrejši zadnji model, velik 1.6x16x8 pal¬ cev, izdelan iz najbn- Ijega Hrastovega lesa, ukusno poLit.iran s fi¬ no ponikljanirai ko- vinastimi deli. Igra vse Columbia in Vie- tor plošče Daje cist iivtfhočen glas. kate¬ ri se laliko po poljub¬ ni hitrosti uravnava. Navija- s-- t; pri -na iahkn oed šviranjem. ! •Znano nam je. da naš narod rad posluša lepo glasbo. Da pa-ne le v kremplje raznim sleparijam, katere so se v zadnjem času) •.ojjj fonografov dogajale, mu s tem nudimo priliko, da sij srbno nabavi dober glasbeni stroj. ; Šele tekom sedanje vojske nam je postalo jashb, da je bila pred njenim izbruhom Angleška vsled svojega vpliva, svoje trgo¬ vine in svojega bogastva prva svetovna velesila, takorekoc vladarica] sveta, poVl katere oblastjo solnce nikdar ui zašlo kot nekdaj pod gospbdstvom cesarja Karla V. Medtem, ko so sc kontinentalni na¬ rodi kavsali med seboj. je z izredno bistroumnostjo zasedla vse vaz- nejšo strategične točke sveta, izpodrinila drugo za drugo pcimorskoj oblast Špancev. Portugalcev, Nizozemcev in Francozov, si prisvojila njihove kolonije ter tako ustanovila obširno prekomorsko posest, ki po svoji važnosti, obsežnosti in številu prebivalstva daleko pre¬ kaša naselbino katerekoli druge države. V posesti vseli važnejših mednarodnih trgovinskih poti je koncentrirala v svojih rokah Ve¬ čino prekomorske trgovine, katero je ščitila naj večja in najmogoč¬ nejša vojna mornarica, ki jo .je kedaj videl' 'svet, in kot nekaj samo- posebi umevnega je Angleža postal rek 'njihovA himne f Britfania rules the waves (Britanija vlada nad valovi.) Da bi dobila proste roke .na svetovnem morju, je morala, angle¬ ška politika na kontinentu nujno stremeti za takozvanim principom ravnotežja med skupinami važnejših držav. Angleška diplomacija se je Odlikovala po izredni bistroumnosti ter je vedno znala skovat aliane.e proti velevlasti. ki je postajala ravnotežju premočna ter je tako ipso faeto ogrožavala vpliv Velike Britanije. Sam Anglež Frank Fox, ki je kot avstralski kolouijalee odkri- tosrčnejši kot so povprečni politiki in časnikarji v njegovi stari do¬ movini, priznava v svoji knjigi ..Problema of the Pacific" (Pacifiški problemi), da sc je kot'nujna posledica britanske imperialne eks-j panzije ha Angleških rodila nežaupnost in sumnja nasproti vsakrat- ni kontinentalni državi, ki je bila slučajno najmočnejša, najsi bo tbj že Francoska, Rusija ali Nemčija. Proti tej je treba, naperiti ost., tako državo je treba ponižati ali diploiuatie,no izolirati. Skozi več generacij je angleška zunanja politika bazirala na tem principu. An¬ gleška je bila prebogata, da bi mogla živeti v miru in-pokoju in kakor skopuh v strahu in trepetu, čuva svoje zaklade pred morebitnimi tatovi tako je tudi ona živela v neprestani bojazni da bi kakšna druga napredujoča država ne prišla blizu njene oblasti ter ji ne ugra¬ bila katere izmed mnogoštevilnih prekomorskih pokrajin. Ko je bila pred sto leti zlomljena moč FraPeoske ter je bil Na¬ poleon kot angleški jetnik spravljen na varno na otok sv. Helene, je angleški narod za nekaj časa oddahnil, toda kmalu si je ustva¬ ril drugo strašilo. V drugi polovici preteklega stoletja je postajala nevarna predvsem Rusija. Zato se ne čudimo, da dobimo Angleško kot sodeležnico na krimski vojski ha strani ruskih neprijateljev. Po¬ zneje, po zmagovitem sklepu svoje vojne s Turčijo konc.em sedem¬ desetih let je Rusija skoraj zasedla Carigrad, toda v zvezi z drugimi državami ji je Angleška zaenkrat še srečiio zabranila izhod v Sre- dozemsko morje. Svojo nekdanjo proturško politiko Angleži danes: bridko 'obžalujejo ter pravijo, da so stavili na napačnega konja. Pač; res, kajti mnogo skrbi in žrtev bi si bili prihranili, čp bi bili takratj Rusiji pustili pot skozi Bospor in Dardanele. Razočarana se je tedaj Rusija obrnila proti vzhodu- Toda tu je) postajala Angleški še mnogo nevarnejša, kajti na eni strani je. ruska’ ekspanzija v Centralni Aziji ogrožavala britansko oblast nad Indijo,’ na drugi strani je pa ruski vpliv, dospevši do vziiodno-azijskegaj obrežja, ustvaril novo situacijo na daljnem vzhodu ter bi bil mogel deloma izpodriniti angleško preponderanco v,.Tihem morju.' »j je postal izredno aktuelen, ko je Rusija začela graditi sibir-j sko železnico, ki je dala tej dozdevni angleški konkurentinji po suhem neprimerno krajšo pot na vzhod kot jo je pa imela Angleška »rju. -Toda John Buli si je brzo znal pomagati ter je L 1902. sklenil zvezo z Japonsko, poklical je na pomoč tisto izpito pleme, ki| je bilo nekako čez noč urinilo v krog modernih narodov ter je postajalo nevarno njegovinj lastnim kolonijarn .in voh,če vplivu bele •'••"izaeije v Tihem morju. B pomočjo te aliance se je Japoncem posrečilo priboriti zmago nad ruskim kolosom in Angleška je bila zaenkrat zopet rešena ru¬ skega strahu. Toda s to zvezo si je Angleška tudi mnogo škodovala t je predvsem izgubila na ugledu v očeh belih narodov. Po našem * Angleška zasigurala vpliv na podlagi krvno-a sorodstva med vladajočimi rodbinami. Dobro jo znam, da so t St,dan ' , ‘ s P ,nski Unij ožonil z ungloško prim oži,, Battenberško ter je, kot pravi ..Dailv Maii V čar \ dobro, -,šoi obiskovalec Lgleško. Ma” *» Ija, kraljica Aleksandra, je iz danske kraljeve’ obitelji sedanfa llr- itnia romunska kraljica sovraštva ali kul- POZOR! VAŽNO! POZOR! Z PLATNO ZNIŽANE CENE PRI po_ ~ ŠILJATVAH DENARJA. nino, .1 in pri! fonogr: in po vi je sledeč: Vsak naš naročnik, kateri ponovi svojo naroe- mun pošlje novega 1 celoletnega naročnika v znesku $1.— še za fonograf $10.--, prejel ga bo ž obratna pošto. Za iamčimo. Komur bi ne ugajal, naj ga vrne na naše stroške, i mu-bomo plačanih $10.—. , ;Za dobavo teh fonografov, katerih vsak je vreden najmianj, $25.—- in ga ijpod te cene ne morete nikjer kupiti, smo sklenili po¬ godbo z d etično izdelovalničo fonografov in je gori imenovana cena izključno samo za naše naročnike tako nizka. Na zahtevanje pošljemo tudi imenik plošč s slovenskimi napevi. Kdor želi preživeti vesele urice ob poslušanju krasne godbe in domače pesmi v dolgih jesenskih in zimskih večerih, naj se posluži te ipidvse ugodne prilike. Upravi ŽEPNO PERO, SVINČNIK in PEGAT Z IMENOM !N PRIIMKOM SAMO ZA NASE NAROČNIKE. lapišite 'svoje ime im priimek, pošljite 50 c. ;a upravo lista, navedite svoj točni naslov, in naročilo se bode takoj izvršilo. 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 MK# 124« 13I.5C 153« 307« 46040 m 1074« veška kraljica je sestra kralja Jur j a V. je umiki njo bivše angleške kraljice. Viktori. Tako vidimo, da je, angleški vpliv na en ali drugi način obkolil ikenicijo z železnim obročem ter jo skoraj-popolnoma izoliral. Ob "*■ .‘ zaveznica edinole Av- Ilc Slovenci in Slovenke, naročajte se na „Slovenski Narod“ najboljši slovenski list v Ameriki! svojo japonsko alianco se je Angleška pregrešila proti ide¬ alom bele .kulture ter je vsled svoje sebičnosti v očeh neodvisnih inj treznomislečih ljudi izgubila oni ugled'ki je vodilni velevlasti n.eob-;j hodno potreben. Zato se ile čudimo, da je bila ta zveza celo v Av¬ straliji izredno nepopularna, Čeprav je Angleški začasno garantirala njene pacifiške posesti, in brez dvoma so še avstralske in npvoze- landske čete v sedanji vojski sramovale, ko so moral odpluti protij Egiptu pod zaščito japonskih križaric. Saj se je pred vojsko Avstral-j azija kljub angleško-japonski-alianei Čvrsto držala svoje „belc“ po-' litike ter so njeni časniki sipali grom in strelo na vsak resnični ali dozdevni poizkus, ki je st-remil za razširjenjem „žoltega“ vpliva 'Pacifiku. Mlade kolonije so pač instinktivno čutile, da so žoltemu Drijentalcu ne more zaupati, in če beli Avstralazijci nimajo same’ slaipe v glavi, tudi sedaj dobro vedo, da bo ob prvi ugodni, priliki Angleška dobila pri -Japonski isto .izkušnjo kot sta jo imeli Nemčija in Avst-ro-Ogrska z Italijo.. Vsled japonskega poraza globoko ponižana Rusija ni bila več: nevarna ter si je s tem pridobila potrebno, kvalifikacijo, da postane prijateljica Velike Britanije. Ta preobrat s je ievršil kar čez noč in že 1. 1906. so vodilni angleški časniki; ki so do tedaj po pravici kri¬ tizirali rusko nazadnjaštvo, naenkrat izpremenili svojo smer ter po¬ stali rusofilski. Neustrašeni kritik Sir Edvarda Greya Anglež Ber¬ nard Shaw pravi, da je v tem letu Angleška začela Rusiji posojati denar, na drugi strani je pa ruska vlada z oglasi pridobila vplivni londonski dnevnik. The Times". Tudi se je ruska zunanja politika začela ujemati v vseh važnejših vprašanjih z nazori'Velike Britanije) in celo nevarno perzijsko vprašanje še je: rešilo v obojestransko za¬ dovoljnost na ta način, da si je Rusija rezervirala vpliv, v severni! Perziji, dočim je Angleška dobila prosto roko v južnem delu ter si tako zavarovala pot v Indijo. Glavni vzrok, da se je Angleška tako brzo sprijateljila z Rusijo) ter sklenila tako „srčno sporazumljenje" z nekdanjo stoletno so-j vražnieo Francosko, -je treba seveda iskati v izpremenjenih razme- |1 rali na-evropejskem kontinentu. Po končani neinško-francoski vojskii še je pod energičnim vodstvom Bismarckovim na novo prebujena Združena Nemčija jela sila hitro razvijati ter je vsled svojega gmot¬ nega in kulturnega napredka brzo postala prva kontinentalna vele- j sila in Angleška ni zasledovala čisto .nič drugega }cot svojo tradiei- ijonelno politiko, če je vsled tega izkušala ndvo konkurentinjo izo-| izbruhu sedanje vojske ji jc ostala, kot ..v..«™ .eumoie Av- štro-Ocrska, katero je svoje dni Edvard VIL. tudi poizkušal prido¬ biti zase. toda brez uspeha, zato je pa monarhija tudi morala čutiti posledice angleške nemilosti. Kot edino okno v severozapadni Evropi, ki-ga poleg morskega Izhoda angleški vpliv Nemčiji ni mogel zazidati, j«- ostala Nizozem- c 1-0 L-. n; se v sedanji vojskimorebiti postavila no stran centralnih , žgib^seme: bala morebiti za svojo neodvisnost, osobito pa bogate vzhodno-i-ndijske kolonije, katere bi v tem slučaju Japonska'pobašala v. svojo prostrano malhb. ska, ki vele v); (Konec prihod. ) 0 EPeEZPOSELNOSTI. [lokupm Brezposelnost je nekaj popusti¬ la, toda kdor govori o .„pr6šperi ; tei‘-, ne govori resnice. Se vedno je na stotisoče delavcev brez de¬ la, M a morajo ostati doma ali pa pohajkovati po ulicah. . Za zapadni del dežele je dogna¬ la tozadevna preiskava, da je po¬ leti .moral počivati velik del de¬ lavstva, in da so delali mnogi le po par dni na teden. Y dvanajstih mestih se. je vr¬ išita meseca julija in avgusta pre¬ iskava o brezposelnosti, in izid te je bil objavljen šele sedaj. Pre¬ iskavo je vodila'Metropolitan Li-, fe Insurance Comp. za zvezni de- lavsk 1 departmen, in slednji je objav 1 ' uspeli preiskave. Preiska¬ va se'j ■ vršila v But-te, Los Ange- jles, Or .'and, Ogden. Portland,- Salt Lakc City, San Diego, San Frairicir.čo, Seattle, Spokane Tucan:-,. Prebirava se ni nanašala na ce- prebivalstvo, ampak ; 10000 1525« Ker ne vemo. koliko t«s» bode te uzko cene ostale, opozarjamo rojske, la se sedaj posluiijo te izredno oa#4- io prilike. Povejte o tem tudi svojirti znsnedP- First-Second National Bank of Pittsburgh, Pa. Corner Fifth Ave. & Wood 8lre«t Pittsburg, Pa. fPOŠulTE*SAMOl 25 centov j na upravo , SLOVENSKE j GA NARODA' kot četrt- j letno naročnino in dobi- J vali boste najugledntji in j najneodvisneji časnik V j Ameriki. • Polletna narečni • Ce 'o'etna naroči • Rnl° POZarjarn o 10.50 - |1r- mezdnih nestal. U.O ie na. več ji del istega. Vsega kupa j je bilo'obiskanih 36.537 družinski izkazujejo 49.333 mez¬ dnih delavcev, O.d teh jih je bilo 6373 ali 12.9 odstotkov brez vsa¬ kega dela, 9971 ali 20.2 odstot¬ kov pa je imelo delni zaslužek. Skoraj tretina obiskanih delavcev je trpela vsled nega zaslužka. 'Največji odstotni postavek brezposlenih delavcev so našli v Portland^ Oregon, kjer je bilo 20 odstotkov vsega delavstva brez všhkega zaslužka, medtem ko je '".3 odstotkov delavcev delalo po par dni na teden. Najboljše de¬ lavske razmere so pronajdli v Ogden,-Utah, s 4.5 odstotki brez¬ poselnih in 14.3 odstotki deloma zaposlenih delavcev. Mesta, v katerih-* je, največ le deloma zaposlenih delavcev sc San'Diego s 29.2 odstotki, Oak¬ land s 26.9 in San Francisco s 24.4. Povprečno je bilo v dvanai stih mestih, v katerih se je vršila Vsak defaP koj obrne Naroda* ‘ svojem P* 0- stem času nek^ liko dolarjev teden, sko so 1* na upravo „SlovensWII za pojasnilo. -— Preiskava, le deloma enpostM«* Povprečno 20.2 odstotkov stva. To j verjeti lavske d aj ko spravljen«, In n a v , mah “ bilo polet da bi se razmere ka - in težko £ i zapad' 1 “T zboljšale. * rinnia V 6 " iodu? No, tukaj s na boljše obrnil« obratih, n katere indirektno inda®%J I** ’ ,rož i° V Kiilošnem T* klb K 1 " 1 ,1,,|avski Položaj obljuhovani ,.prosperd e j n-*!® 8, bi je pred durmi, g 8 ^ * ° e b 0de izbo,]^.