Članski prispevki, (K strokovnemu kongresa.) Letošnji strokovni kongres bo fanel nalogo, rešiti celo vrsto zelo važnih vpra-[ šanj. Poverjena mi je naloga, poročati na i kongresu o članskih prispevkih, katere naj ti svojim organizacijam plačujejo. Želeti je, da se o tem vprašanju že pred kongresom razvije živahna debata, da bodo delegati o vsem natančno poučeni Kakor hitro se postavimo na stališče razrednih bojnih organizacij, moramo storiti takoj korak dalje, ter se vprašati: če so naše organizacije bojne, s čim naj se bojujejo? Glavno njihovo orožje je gotovo razredna zavednost članstva. Brez te ni organizacije, brez organizacije ni boja in ni — zmage. Imajo pa še celo vrsto pomoč-kov, brez katerih bi istatako v boju ne vzdržale. Eden izmed zelo važnih pomoč-kov je denar. Napravite stavko, potrebujete zanjo denar. Pišete pismo, potrebujete denar. Skličete shod, morate plačati govorniku izdatke na železnici, za hrano in stanovanje — potrebujete torej zopet denar. Hočete imeti časopis, da izobrazuje članstvo, da ga obvešča o važnih dogodljajih, da ga podpira v boju, da razkrinkava krivice, da kaže članstvu pot v boljšo bodočnost, če hočete torej, da vam časopis vse te važne naloge vrši, si ga morate nabaviti, a to stane denar in sicer mnogo, [ mnogo denarja. Odkod naj pa organizacija ves ta de* nar vzame? Prav gotovo ga ne bo dobila od tistih, proti katerim se namerava bojevati, temveč ji ga morajo dati oni, katerim ga bo organizacija v tej ali oni obliki vračala. S tem prihajamo do tega, da priznavamo važnost članskih prispevkov. Kakor vidimo po eni strani, da je prispevek organizaciji neizogiben, če hočemo, da bo ta vršila svojo nalogo, tako moramo po drugi strani povedati, da mora biti ta prispevek tudi dovolj visok. Tu je treba vzeti merilo pri dajatvah organizacije. Kaj bi pomagalo članu, če bi na primer v stavki dobil od organizacije Po 4 K dnevne podpore. Kaj bi si kupil s štirimi kronami, koliko časa bi v stavki vzdržal? Podpora, pa najsibo v stavki ali v brezposelnosti, mora biti vsaj tako izdatna, da si vsaj kruha z njo kupim. Seveda je tudi tu treba upoštevati, da le za izplačevanje visokih podpor treba visokih prispevkov. Visokih prispevkov pa ne zmore Vsakdo, treba je misliti na to, da damo organizaciji dovolj sredstev, vendar moramo te žrtve porazdeliti pravično po dohodkih. Razlika dohodkov pri delavstvu je v današnjih časih skoraj neverjetna. Dočim zaslužijo nekatere kategorije že 20 K in več na uro, ima še mnogo delavcev 4 do 6 K na uro. Gotovo je, da oni, ki zasluži 4 K na uro, ne more plačati istega prispevka, kakor oni, ki ima 20 K. (Dalje prih.) Osemurni delavnik. Po težkih, dolgotrajnih bojih so izvo-jevale naše organizacije osemurni delavnik. Niso se borile zanj, da odvzamejo delavstvu morda zaslužek, pa tudi ne, da bi delavstvo delalo prostovoljno preko osemurnega delavnika, da dobi nadure. Še danes se spominja delavstvo na čase, ko je garalo 10 in 12 ur dnevno za majhen, boren košček kruha. Zgraža se pri mislih na te čase, vendar pa se vedno in vedno opaža, da delavstvo osemurnega delavniku ne zna ceniti in ga samo krši. Življenje delavca ni samo delo, trud, skrbi in — smrt, temveč njegovo življenje je z onim kapitalista enakovredno. Kapitalizem izkorišča delavne sloje in vedno hujše je to izkoriščanje. Vsled brezvestnih špekulacij draginja vedno narašča, delavske mezde pa se kljub teinu le malo zboljšavajo tako, da delavec nikdar ne doseže eksistenčnega minimuma. V interesu kapitalizma je, da ostane delavstvo nezavedno. Zboljšati življensk; položaj delavca, privesti ga do izobrazbe in ga usposobiti za uspešen, smotren bpj zoper kapitalizem — to je namen osemurnega delavnika. Pri 10 ali 12 urnem delu izčrpa delavec vse svoje moči do skrajnosti. Ali delavec nima pravice do oddiha, ali nima pravice do izobrazbe? 8-urno delo daje delavcu možnost, da po delu poskrbi za svojo družino in daje inu priliko, da sodeluje v strokovnih in izobraževalnih organizacijah. Skrajno žalostnemu položaju je delavec tudi sam kriv. Strokovne organizacije, ki imajo nalogo, da se bojujejo za zboljšanje gmotnega in socialnega položaja delavstva bodo uspevale le tadaj. če bodo imele za seboj zavedno delavstvo, če bode stalo na strani organizacije ne le takrat, ko jo potrebuje, temveč tudi tedaj, ko ni v boju za procente. Edinole ootom organizacij do prišlo delavstvo do zavesti. Kako naj pose-ča delavec shode in sestanke, če bo garal 10 ali 12 ur? Osemurno delo zadostuje za zadostno produkcijo. Čez osemurno delo ie le v prid kapitalizmu, ki hoče s tem pripeljati delavstvo nazaj v čase 10 in 12 urnega delavnega časa. Z 9, 10 ali 12 urnim delavnikom bodo dosegli kapitalisti nad-produkcijo, vsled česar bodo začeli odpuščati delavce in nastala bo brezposelnost. Ali more biti za delavstvo hujši; udarec, kot ie ravno brezposelnost? Brezposelnost bo dala povod, da bodo kapitalisti pričeli z znižanjem plač, ne z ozirom na naraščajočo draginjo. Brezposelni, družinski očetje s kopo lačnih otrok bodo brez zaslužka in sprejeli bodo delo tudi za nižje mezde, ker lakota lomi tudi solidarnost. S tem bo zlomljena delavska odporna sila in pritisk kapitalizma na delavstvo bo še hujši, ker bodo kapitalisti uvideli, da je delavstvo brez moči* in resnosti. Delavstvo, čuvaj svoje pravice! Kapitalizem hoče uvesti 9 in 10 urni delavnik, da vas bo temeljitejše izkoriščal —» ali mu hočete pri tem pomagati? Pomagate pa mu, če kršite 8 urni delavnik, če se ne organizirate! Strokovno gibanje. Stavka transportnih delavcev v Gradcu. 24. februarja 1.1. so stopili transportni delavci v stavko, ker jim podjetniki nočejo priznati 20% zvišanja plač. Splošno mezdno gibanje v Zagrebu. Radi draginje, ki je nastala vsled odprav ve maksimalnih cen, se je pričelo v Zagrebu splošno mezd.no gibanje, in sicer, tramvajskih nameščencev, uslužbencev paromlina, klobučarskih delavcev, delavcev papirne industrije, transportnih delavcev, privatnih nameščencev in brivskih pomočnikov. Kovinarska stroka. Vsem podružnicam kovinarske organizacije. Priprave za kongres so v polnem teku. Glede plačevanja prispevkov in izplačevanja podpor je predlog poročevalca izdelan ter ga bodo podružnice v najkrajšem času sprejele. Delegati za kongres naj se volijo na članskih zborovanjih. Vsak član naj ima možnost na teh zborovanjih udeležiti se debate ter voliti tiste delegate, katerim zaupa. Oni delegati, ki ne bodo izvoljeni na članskih zborovanjih, če jih bo kar odbor imenoval, ne bodo na kongresu imeli glasovalne pravice. Na vsakih 200 članov pride po en delegat. Podružnice imajo pravico izvoliti: Jesenice 4 delegate, Celje 3, Ljubljana 2, Dobrava 1, Štore 1, Maribor 1, Kamnik 1, Žirovnica 1 (posvetovalen glas), Sv. Lovrenc 1, Muta t, Jezna in Fala 2, Domžale 1 (posvet, glas), 5. številka Pavf&inS w tiritevi SHS* V Ljubljani, dne 4. marca 1922. IX. leto. W2S£ Delavec izhaja vsak drug petek s datumom naslednjega dne. — Naročnina za coio leto D 10'—, *a pol leta D 5--, sa Četrt leta D 2 50. Posamezna Številka 25 p naročnina v inozemstvo sorazmerno ved PofiOjatve na nredniStvo in upravniStvo Kjubljana, Šelanbnraova Bilca Stav. 6. O. nadstr. Telefon SL 225. Svetek: DELAVEC Rokopisi se ne vračajo. — inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 25 para, pri trikratni po 23 para, pri 3ent-kratni po 21 p, pri celoletnih objavah po 20 p r.a vsakokrat — Za razno izjaveitd.stano m m vrati c e 25 para. Reklam, so pošla nine proste. —Nefrankira-na pisma se nc sprejemajo* Guštanj 1, 'Javornik' ], Kočevje 1 delegat (posv. Klas). 'Podružnice naj po tem redu izvolijo delegate in njihova imena takoj javijo centralnemu tajništvu v Ljubljano. Centr. tajništvo O. D. K. Jesenice. Kako znajo ščititi osemurni delavnik naši nasprotniki klerikalci in narodni socialisti nam kaže slučaj iz oddeliti žebljarne. V tem oddelku je ueki strugar Šporn, odbornik v narodno-soci-alističnem taboru, ki izvršuje tako lahko službo, da prosjači pri obratnem ravnateljstvu za daljši delovni čas, ker se pri osemurnem delu ne izmuči toliko, kakor drugi pri težjem delu in manjšem zaslužku. Tudi predsednik Jugoslovanske strokovne zveze se je nekoč pritoževal, da ne gre v livarno radi tega, ker se prema!« »šihtov« naredi v dotičnem oddelku. Take cvetke in figure sp na škodo vsemu delavstvu, ker se niso nikdar bojevali za osemurni delavni čas ter ga radi tega ne znajo ceniti, osobjto tudi radi tega, ker ne vedo, kaj je naporno delo in slaba prehrana, katera nikomur ne zadostuje pri današnji draginji in mizerni plači, od katere nam pa še odtegujejo dohodninski davek tako, da smo pri mesečni plači iznenadeni in osupnjeni nad številkami, ki smo jfli še dolžni podjetju. Taki ljudje pa, mesto da bi se borili ramo ob rami za splošno delavstvo, pa beračijo za nadurna dela. Slov. Bistrica. V ponedeljek se je vxšiIo pri nas mezdno gibanje v tovarni za gumbe in kovinske izdelke. Za organizacijo »Osrednjega društva lesnih^ delavcev je dospel s. Leskošek iz Celja, kateri je vodil pogajanje ki je povoljno izteklo. Obravnava je trajala celi dan. ker je bilo treba mnogo točk rešiti. Pri pogajanju Je sodeloval s. Bora in tovarniški zanpniki. Podjetje je odslovitev zaupnika preklicalo kakor tudi nekaterih drugih delavcev. Le enega ni maralo ravnateljstvo zopet v službo sprejeti, ker se je pustil zapeljati od delavskega sovražnika »Alkohola« postal je torej »žrtev«, ker se ni ravnal tako kakor organizacija veleva namreč bodi »trezen« potem bodeš močan. Težko je bilo stališče delavskih zastopnikov žrtvovati čkrveka, delavca in vrhutega družinskega očeta, ki postane vsled strupene pijače član »brezposelne armade«, a vendar niso mogli iti preko principa socialistične samozavesti, da morajo imeti pred očmi le to, da zagovarjajo le treznost Ostalim delavcem bode to za vzgled! — Povišanje se je doseglo od plač, ki so bile dne 11. februarja t 1. eno krono na uro vsakemu delavcu ki delavki ter na isto plačo še 13% poviška. Zaupniki tovarne kakor tudi organizacija se priznava v polnem obsegu. Ostale točke so internega pomena za ondotno delavstvo. Radi-tega ne priobčujemo, ker je delavstvu bilo na shodu pooolnoma pojasnjeno. Na sestanku je poročal s. Leskošek obširno o pomenu organizacije i. t. d. Žigosal je današnji kapitalistični sistem in špekulacijo valut. Omenil je. nam ne koristi mnogo če dobimo par % povišanje plač, če moramo zopet na drugi strani dati trgovcem vse ali pa še več nazaj, kakor smo dobili povišanja. Da je tako nismo mi krivi, ki se borimo v strokovnih organizacijah za zboljšanje jjmotnega položaja temveč so krivi velekapitalisti in l>a nesposobni meščanski politikarji v n*£j državi, če pomislimo — ruski reak- cionarni Wrangk)vci — militarizem, žandarji, policaji in šc razni drugi, ki ne opravljajo, nobene.ga produktivnega dela, vse to živi od naših rok. Bilo bi boljše če bi se proletarijat zavedal svojega razreda, da bi znal kam spada iti da sc mora on sam osvoboditi ter da ne sme čakati, da ca bodo rešili gospodje, kajti gospodje so imeli priliko proletarijat rešiti že zdavnaj, zlasti zloglasni klerikalci, ki že obstojajo skoraj 2000 let in niso napravili ničesar ljudstvu v prid zlasti ne za delavce. Oni so bili tisti, ki so revolucionarne ljudi zažigali in trpinčili ter podpirali tlačanstvo in danes — hočejo biti sami revolucionarni, seveda samo navidezno, da bi pridobili zopet politično moč nazaj. Kapitalisti so naši nasprotniki. a še hujši nasprotniki so delavci sami — tisti kateri se ne zavedajo svojih stanovskih interesov. Najdejo se ljudje ki so tudi »delavci«, a člani strokovne organizacije niso, ker uravijo. da je boljše samo uživati in nič žrtvovati; so delavci ki uživajo 8-nrni delavnik, a sc niso borili za njega, povejte jim, da so »šmarocarij« ter ponižni hlapci kapitalizma. Po izčrpanem referatu je s. Leskošek pojasnil obratno zaupniški sistem, kakršnega si ga socialisti predstavljamo. Nato je šc govoril o delavskem tisku. Delavstvo je sprejelo pogodbo ter sklenilo urediti knjižico za strokovno organizacijo. Za delegata na občni zbor lesnih delavcev je izvoljen s. Dorn Josip. Kakor se vidi se prične tudi v Slov. Bistrici svitati. Proletarijat se začne zavedati in proletarijat bode prevzel kulturno delo. Inteligenti pa namesto da bi pokazali, da so res inteligenti pa sedijo po smrdljivih krčmah in kvartajo. Zanimivo je. da po 3 letnem obstoju narodne države še naši gospodi državotvorci v Slov. Bistrici in Konjicah niso upeljali slovenskega jezika, dasiravno imajo svojega župana v obeh krajih. Slovenskega časopisja v teh krajih ne najdeš, dasiravno ni tam mednarodnih socialistov v katere ste se gospodje vedno spotikali, da niso dovolj narodni. V gostilnah kakor v trgovinah se sliši govoriti še vedno nelcdai-ni »Kuchldeutsch«. Gospodje nar. sociji bi imeli v teh krajih obilo posla. Mogoče je pa v teh krajih bodoči teren za urednika celjske »Nove Dobe*, ker se bode preselil k »Marburgerci«. Ja. ja, gospodje razumejo, y tisto skledo ko so včeraj pljuvali k tisti se danes vsedo. da se mastijo od ljudske neumnosti. Prav je imel pesnik na celjskem literarnem večeru ko je rekel: »Dieses Volk kSnnte mir verkauft werden«. Občni zbor podružnice kovinarjev v Celju se je ob obilni udeležbi vršil dne 5. februarja t. 1. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik Avgust Kolenc, namestnik Matija Lokošek, tajnik Avgust Keblič, namestnik Franc Trbičnik, blagajnik Anton Iiolcinger, namestnik Emil Janežič. pregledniki Vinko Freitag, Martin Požuli, Ivan Mlakar, odborniki Ivan Špe-glič, Anton Boulia. Martin Požun. Matevž Bukovnik, Albin Bernad, knjižničar Franc Oset. Kemična stroka. Osrednje drnštvo kemičnih delavcev in sorodnih strok za slovensko ozemlje naznanja vsem funkcionarjem in članstvu naših podružnic, da so društvena pravila oziroma članske knjižice v tisku l oziroma v delu. Takoj ko Ix)do gotova pridejo v promet. Toliko na znanje. Občni zbor podružnice kemičnih delavcev v Libojah se ie vršil v nedeljo, 12. februarja t. 1. v gostilni Ivan Kramar. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik Avgust Dosedla, namestnik Jakob Rotar, tajnik Ivan Zupanc, namestnik Ivan Ger-madnik, blagajnik Franc Kos. namestnik Gašper Steble, preglednika Alojzij Jelen in Anton Bezenšek, odbornika Matevž Kancius in Franc Dosedla. Hrastnik. 1. februarja t 1. se je vršil občni zbor podružnice kemičnih delavcev. Poročali so društveni funkcionarji, sodr. Rejc, tajnik Osrednjega društva kemičnih delavccv ter sodrug Leskošek, tajnik Okrožne strokovne komisije v Celju. Izvolil se je naslednji odbor: predsednik Hinko Jazbec, namestnik Ivan Pušnik, tajnik Franc Gačnik, blagajnik Franc Cestnik, preglednika Ivan Flis in Franc Lipičnik, odborniki: Ivan Šubi, Anton Gorjup, Ivan Koritnik Anton Se-kola, Terezija Meglič in Terezija Koritnik, Imenovani so izvoljeni tudi kot obratni zaupniki. Lesnemu delavstvu Slovenije. Poglejmo nekoliko globlje v razmere. v katerih se to delavstvo nahaja. Delovnega časa ne pozna. Njegovo delo traja od ranega jutra do poznega večera, tako 12—16 ur dnevno ali še več. Razumljivo je, da je tak delavec na večer popolnoma ubit in ne gleda na drugo, kakor kje je najbližja pot, do njegovega trdega ležišča. Ne misli niti na hrano ne na družino, kaj šele na izobrazbo, ki jo tako potrebuje. Par ur počitka in že se dani, hajdi sekiro v roko in zopet na delo. Kjer si včeraj prenehal, tam danes nadaljuj, brez odmora in to za mali košček črnega kruhka, katerega ti takorekoč kapitalistična pijavka iz usmiljenja deli — vsaj ona jc tako prepričana. Ubogi delavec, garaš in trpinčiš svoje telo do smrtne utrujenosti, pa še toliko ne prislužiš, da bi pošteno preživel sebe in svojo družina In kdo je temu kriv, ali ne ti sam radi svoje nevednosti in nezavednosti. Na drugi strani pa bogate tvoji izkoriščevalci z vsakim dnem ter kupičijo milijon na milijon, poleg tega pa se vozijo z avtomobili, kamor jim srce poželi, ter uživajo vso naslado, katero nudi svet. hi iz čigavih žuljev gre to, ali ne iz tvojih, uboga delavska Dara? Kaj pa imaš ti od vsega tega? Par let se pehaš in stradaš, seveda konečno obnemoreš ter umrješ, ''tvoji otroci pa so prepuščeni največji bedi. Ali se ue zavedaš tega? Spreglej že vendar! Pokaži izkoriščevalcem, da hočeš živeti tudi ti in sicer človeško. Združi se v enotno bojno fronto. katero tvorijo delavske strokovne organizacije, ker le v njih boš našel odpor proti kapitalu. Torej na delo vsi: mizarji, tapetarji, gozdni in strojni delavci, vsi ki se pečate s predelovanjem lesa. V boj torej in ne jenjati preje, da prideš do svojih pravic in pokažeš kapi" talistu, da jo delo tudi zanj, ne samo za delavca. Naročaite in širite list ,DELAVEC’ Lesti a stroka. ] Akcija za »Delavski doni«. Načelstvo ljubljanske podružnice lesnih tlelav- ! cev je razposlala svojim zaupnikom nabiralne pole za »Delavski dom«. Sodrugi! Koinur je kaj na bodočnosti delavskega položaja, ta bo rad pripomogel po svoji meči k temu, da dobi Ljubljana čim prej svoj »Delavski dom«, ki ga tako nujno potrebuje. Veliki požar v Mariboru. Francov parom lin popolnoma zgorel. V nedeljo dne 26. februarja t. 1. okoli 14. ure je izbruhnil sredi paromlina med drugim in tretjim nadstropjem požar. Paromlin je trinadstropna stavba in se nahaja nasproti tovornim skladiščeni mariborskega glavnega kolodvora v Melju. Kako je požar nastal še ni popolnoma uradno dognano. Domnevajo, da je ogenj podtaknila hudobna roka. Razni časopisi poročajo tudi zanimivost, da so v soboto delavci zahtevali od lastnika dr. Franza povišanje mezde, a jim je to zahtevo odklonil z besedami: »Raje vidim da stoji mlin prazen, kakor da povišam plače!« V ostalem poroča »Slovenski Narod« z dne 28. februarja pod »izvir.«, da je delavstvo stalo že delj časa s podjetnikom v napetem razmerju, omenja tudi da je delavstvo zahtevalo 40% povišek, podjetnik pa je baje privolil samo 20%. Ta in slična poročila hočejo sedaj izrabiti položaj mezdnega gibanja s požarom. Nekdo skuša zvaliti vso krivdo na delavstvo. Ivi se je slučajno nahajalo v mezdnem gibanju. Taka poročila so razburljiva za vse delavstvo ter ne uplivajo dobro, na že itak skrajno slabe razmere, v katerih delavstvo živi ter odklanja talca poročila, dokler se ne bo stvar uradno pojasnila. Osrednje društvo živilskih delavcev zavrača vsake take vesti, ki bi znale škodovati svojemu članstvu. Kdor bi hotel in skušal izrabljati mezdna gibanja v svrhe raznih nastalih slučajnih dogodkov ter natolcevali, da je krivo delavstvo, si bo zadal pečat surovosti in nerazumevanja delavskega eksistenčnega vprašanja. Uradno in popolnoma nepristransko naj se dožene krivdo ali krivca požara, ki bo itak svoje dejanje pred zakonom zagovarjal. Lesno delavstvo v Dovjem iu Mojstrani. Mnogo so se že trudili sodrugi govorniki iz Jesenic in iz Ljubljane, da bi dovškemu in inojstranškemu gozdnemu delavstvu vzbudili zavest, da je močna, enotna organizacija nad vse potrebna. Delavstvo te doline naj bi se združilo ter skupno nastopilo proti današnjim krvosesom. Toda tedaj, ko smo delavstvo vabili na sestanke, da se pogovorimo kaj naj se ukrene, kako naj se združimo, da se ne bo z nami postopalo kot s sužnji od strani pijavk, smo privabili mesto delavstva prazne stene. Vsak je bfl mnenja, češ saj ni vse skupaj nič. Tudi srno že imeli vplačevalnico, h kateri je takoj pristopilo nekaj članov, ki so plačali dvakrat prispevke. Ko pa so uvideli, da jim še ni storila organizacija čudeža, so opsovali izvoljene zaupnike s sleparji in zahtevali prispevke nazaj. Niso pri tem prizadeti vsi. pač pa večina. Je nekaj oseb, ki imajo voljo za organi-zatorično delo, a si ne upajo, ker jim je neki gospod zagrozil, da bo vsak odpuščen iz službe, kdor bo delavstvo nagovarjal za organizacijo. Ta bojazen je v drugem pogledu sicer upravičena, ker je vsakemu 'delavcu težko žrtvovati svoje ] delo vsled nezavesti svojih sodelavcev, ki bi mu ne stali v resnem momentu na strani. V poletju je šlo še nekaj naprej, ko pa je nastopila zima ter ž njo vodno naraščajoča draginja, so se pokazale po- i sledice delavske brezbrižnosti. Delo se je omejilo, delavstvo je bilo na zimo odpuščeno in ostalo je samo nekaj starej- i šib. Kakor prej, delajo tudi ostali 9 ur ; dnevno. Na žagi pa, katera bi morala vposliti 24 delavcev na 3 šilite dnevno, se je pa delo s privolitvijo delavcev samih razdelilo na 14 oseb, ki delajo po 12 ui' na dan, ne da bi imeli plačo nadur. Tn se je pokazala nezavest delavstva, ki so se prodali, ne vpoštevajoč svoje brezposelne sodruge. za zelo sramotno plačo kapitalistični družbi ter s tem zaslužili, da jih preziramo kot izdajice svojih so-drugov. Apeliramo na Vas. vzdramite se, popravimo to. kar smo zamudili s tem, da stopimo takoj enodušno v organizacijo lesnih delavcev, ki bo zastopala naše interese. To pa velja za vse lesne delavce, ne samo za one pri družbi »Sava« nego tudi pri vseh drugih podjetjih. Gibaaie delavstva tovarne Keršič d. d. v Šiški. Dne 28. februarja t l. ie stopilo delavstvo tovarne Keršič d. d., radi odpustitve dveh delavcev, ki sta zahtevala v imenu vseh zaposlenih, da se uvede S-urnik, v stavko. Ravnateljstvo, katerega glavni nalog bi bil v prvi vrsti upoštevati državne zakone, je nato seveda v svoji lakomnosti popolnoma pozabilo in takoj po izbruhu stavke poklicalo na pomoč policijo. Da, kapitalisti so in ostanejo kapitalisti, njih žrelo je nenasitno. Na posredovanje Osrednjega društva lesnih delavcev in Inšpekcije dela je šlo delavstvo nazaj na delo. Takoj drugi dan za tem na so se vršila tozadevna pog.aiania. pri katerih se je dosegel precejšen uspeli, četudi je bila Zveza industrijcev na vso moč proti vsakemu zvišanju mezd in trdila, da so plače že itak previsoke. Gospodje pri Zvezi se silno motijo, če mislijo, da bodo na račun lačnega delavstva rešili in dvignili industrijo. Delavstvo pa se opozarja, da se še trdneje združi v svoji organizaciji, ker izkoriščevalci bdijo po noči in podnevi in čakajo ugodne prilike, kdaj potisnejo delavčevo glavo popolnoma k tlom. Čuvajte se! Živilska stroka. Mezdni boji. Zavedali smo se, da bo leto 1922. v mezdnem boju veliko hujše, kakor je bilo pretečeno leto. Opozarjali smo naše članstvo, da naj se pripravi na prihajajoče boje, da resno premišljuje o svojem življenjskem položaju ter da podpira potom zdrave strokovne politike solidarni nastop in z vso močjo zatira osebne boje, ki razdvajajo in škodujejo edinole skupnemu interesu članstva. V kratkih obrisih hočemo podati sliko mezdnih gibanj in uspehov, Id jih moramo zaznamovati kot delna zmaga, v času splošne gospodarsko - politične krize v naši državi. Govoriti hočemo za vsako stroko posebej, da s tem pokažemo članstvu. koliko in kako težko delo se je izvršilo. Špediterska stroka v Mariboru. Pogajanja so se vršila dne 15. februarja t. 1. Osrednje društvo je zastopal sodrug Meznarič, okrožno strokovno komisijo Maribor sodrug Ceh. Doseglo se je: I. dosedanje ugodnosti ostanejo v velje-vi; 2. delovodjem oziroma preddelavcem se zviša mesečna plača od 2000 K na 2600 K: 3. voznikom se zviša plača od 430 K na 560 K tedensko; 4. delavcem sc zviša plača od 390 K na 500 K tedensko; 5. vozniki, ki so na hrani pri podjetniku dobe mesečno 700 K; 6. plače se izplačujejo tedensko ob sobotah do pol 12; 7. pogodba velja od 13. februarja 1922. Podružnica delavstva tovarne drož iu vinskega cvetja v Račjem je imela za časa mezdnega gibanja hude boje. Pogajanja bi se imela vršiti 14. februarja t. k, kar pa je tovarnar preprečil s tem, da se je neposredno pred prihodom zastopnika vlade in zastopnikov Osrednjega društva sodr. Meznariča in sodr. Čeha. odpeljal s sankami proti Mariboru. Kljub vsemu odporu je pravica zmagala ter je delavstvo doseglo 20% poviška na dosedanje plače. Plače so bile: Kvalificirano delavstvo od 75 do 62 K. pomožno in nekvalificirano delavstvo od 50 na 58 K. ženske 50 do 48 K na dan. Poleg navedenih plač se všteje še pridobljenih 20% poviška. (Dalje prih.) Osrednje društvo živilskih delavcev ui sorodnih strok v Ljubljani sklicuje za nedeljo, 19. marca t. 1. ob 9. dopoldne v prostorih hotela »Tivoli« svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo kontrole. 5. Položaj delavca in organizacije. 6. Volitev odbora. 7. Raznoterosti. — V soboto 18. marca ob 5. popoldne^ se bo vršila v društvenih prostorih, Šelenburgova ulica 6, II. nadstropje, predkonferenca, katere se morajo udeležiti vsi delegati občnega zbora, — Odbor. Usnjarska stroka. Shod usnjarjev. V nedeljo, dne 5. marca ob 9. uri dopoldne se vrši v veliki dvorani »Mestnega doma« mesečni shod usnjarjev. Dnevni red je zelo važen. Dolžnost članov je, da se shoda polnoštevilno udeleže. Občni zbor podružnice usnjarjev Ljutomer, kateri se je vršil dne 19. svečana 1922, nam ie prinesel novo moč in okrepo. Sodrug Belič Franc je istega otvoril ter poročal o celokupnem delovanju in napredku podružnice v pretečenem letu, ppsebno na je naglašal in spodbujal sodruge še k trdnejši slogi v strokovni organizaciji. Tudi sodrugi iz Ormoža so bili navzoči, in vsi skupaj so si zaobljubili, strokovni organizaciji zvesti ostati, tako, da bode podružnica Ljutomer vzgled drugim organizacijam. V no- vi odborT so izvoljeni: predsednik: Premužič Štefan. podpredsednik Belič Franc, tajnik Šavrlac Štefan, namestnik Zorec Matija, blagajnik Tevland Ivan, namestnik Kirbiš Matija, odborniki Sovec Ivan, Hajdinjak Andrej. V nadzorstvo Iiaden Alojz in Vohl Franc. Obvestilo. « V podružnici kemičnih (papirniških) delavcev Medvode-Goričane, je izstopil iz naše strokovne stanovske organizacije sodrug. sedaj gospod Kopač Franc in sicer vsled užaljenia. ker ni bil ponovno izvoljen v podružnični odbor. Čeravno se je v pričetku naše podružnice oz. organizacije pridušal, da bo preje organizacije konec, kakor pa njegovega prepričanja. Zatorej svetujemo g. Kopaču, da take člane kot je on, ki radi nosijo čast in trne odbornika, ozir. starešinstva, naj oris topi k eni žolti pa mag ari .i. S. Z. Pri tej zvezi mu ne ho potreba delati, ne na seje kakor tudi na shode hoditi. Pri enih teh organizacij, ki ne zastopajo razrednega boja je čisto gotovo, da se bo izpolnil g. Kopaču izrek, da bode preje vzel vrag tisto organizacijo,, kakor pa njega samega v katero namerava 011 pristopiti. — To želimo priznanje in zahvalo g. Kopaču. — Papirniški delavci. Občni zbori. Medvode-Goričane. Občni zbor podružnice kem. del. Medvode-Goričane se je vršil dne 5. februarja L 1. s dnevnim redom: I. poročilo, a) predsedstva, b) zapisnikarja, c) blagajnika, d) nadzorstva. 2. Volitev novega odbora. 3. Raznoterosti. Po poročilu funkcionarjev je poročal tajnik Osr. dr. kem. del. iz Ljubljane o strokovni situaciji industrijalnega delavstva v kemični industriji, ter o enotni strokovni organizaciji našega delavstva in je vspodbujal na delo za enotno, brez ozira na versko, politično in narodno prepričanje, kajti pri življenju in delu smo si vsi enaki. Nato se je izvolil novi odbor in sicer: Cvajner Janko, predsednik, Tekavc Ivan, namestnik. Mravlje Janko, tajnik, Bečan Ivan, namestnik, Babnik Andrej, blagajnik, Bogotaj Jože, namestnik. Rožnik Franc, Kocjančič Franc, Tehovnik Avgust, kontrola. Zaupniki v Goričanah Guzelj Jože, Zajc Leopold, Narobe Franc. Zaupniki v Medvodah Tomšič Ivan ml., Bečan Ivan, Gvaj-ner Jerica. Ker ie bil dnevni red občnega zbora izčrpan je preds. sodr. Cvajner zaključil občni zbor. Na delo za enotno organizacijo ih na solidarnost papirniškega delavstva!________________________________ Iz strokovne komisije. STROKOVNA KOMISIJA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI STROKOVNI KONGRES dne 25, in 26. marca 1922 ki se bo vršil v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev kongresa. 2. Verifikacija mandatov, 3. Tajniško in blagajniško poročilo. 4. Poročilo kontrole. 5. Ekonomski položaj delavstva in naša industrija. 6. Tarifna politika. 7. Organizacija m zedinjenje strok, organizacij v Jugoslaviji. 8. Prispevki Strokovni komisiji in organizacijam. 9. Poslovnik Strokovne komisije in stavkovni pravilnik. 10. Socialna zakonodaja. 11. Delavski dom. 12. Volitev Strokovne komisije. 13. Raznoterosti. Vsa osrednja društva imenujejo na vsakih 200 članov po enega delegata. Predloge stavijo osrednja društva, ki jih morajo do I. marca t. 1. sporočiti Strokovni komisiji. Ljubljana, 25. januarja 1922. Strokovna komisiia za Slovenijo v Ljubljani, Mezdna gibanja. Mezdna gibanja so sc dosedaj izvršila in sicer: uri tvrdki »Vulkan« tovarna gumijevih izdelkov v Kranju, pod zastopstvom in vodstvom pokrajinske uprave oz. oddelka za socialno politiko dr. Anton Mrak, in pod zastopstvom Osr. dr. kem. del. sledeči dogovor: 1. Podjetje bo povišalo tekom meseca janu.arja delavcem za poprečno 25%. pri terrt povišku ie že vštetih onih 10 do 15%, ki je podjetje tekom 14 dnij povišalo. Povišek se bo določil po zaslišanju in sporazumu delavskih zaupnikov. 2. Zaupnike podjetje priznava. 3. Vse dosedanje ugodnosti glede bolniške blagajne ostanejo v veljavi. — To povišanje se je izvedlo na voljo in solidarnost delavstva, nikakor pa po prosti volji podjetja, kakor si to .delavstvo predstavlja. Toliko delavstvu pri tvrdki »Vulkan« na znanje in prihodnjič kaj več. Pri podjetju kolinske tovarne kavnih primesi v Ljubljani se je sklenil dne 24. januarja sledeči dogovor: 1. Za pro-fesionistc do zmožnosti in pridnosti, se zviša plača od 64 K — 90 K in dnevni nabavni draginjski prispevek 10 K. 2. Za mizarje 78 K s prispevkom 30 K, skupno 88 K; za mlinarje 75 K s prispevkom 10 K, skupno 85 K; za pražilce 65 K s prispevkom 10 K, skupno 75 K: drugi delavci po njih zmožnosti in vrste dela se zviša od 5.4 K na 62 K in draginjski prispevek 10 K, skupno 72 K: za delavke po zmožnosti in pridnosti ter vrsti dela dobijo s prispevkom od 32—47 K. Akordne dosedanje cene se določijo s poviškom približno od 15 do 18%. 3. Delavstvu se izplača na leto dva praznika in sicer: delavski praznik 1. maj in državni praznik 1. december. 4. Organizacijo in zaupnike se pripozpava. 5. V slučaju da nastanejo za podjetje boljše razmere se bodo mezde zopet povišale. Pri podjetju kemične tovarne Moste pri Ljubljani, se ie dne 16. februarja t. 1. dosegel glede povišanja plač pod vodstvom Osr. dr. kem. del. sodr. Rejca in zaupnikov med podjetjem sledeči dogovor: 1. a) Vsem v sDomenici navedenim nastavljencem se zvišajo sedanje mesečne plače za 30%. b) Vsemu v tovarni zaposlenemu delavstvu se povišajo temeljne mezde za 25%. 2. Družinska podpora za otroke oženjenih delavcev se s 1. februarjem zviša od 50 na 100 K mesečno. 3. Glede oddaje premoga ostane v veljavi dosedanji dogovor in sicer: dobijo oženjeni nastavljenci In delavci mesečno 200 kg, ne oziraje se na letne časd, ne-oženjeni delavci 150 kg samo za zimski čas. Premog se računa po tovarniški ceni. 4. Kurjači pri generatorjih se uvrstijo v isto kategorijo kot kurjači pri parnih kotlih, pomagači pri generatorjih pa v kategorijo priučenih delavcev. 5. Ugodnosti glede mleka ostanejo v veljavi kot dosedaj. 6. Dogovor za nastavljence oz. mojstre stopi v veljavo s 1. februarjem t. 1. 7. Dogovor z delavstvom z dne 10. februarja t. 1. Pri tvrdki Swaty. v tvornici brusilnih in specialnih kajnenov v Mariboru se je izvedlo mezdno gibanje z uspehom do 35% povišanjem temeljne plače, zaposlenemu delavstvu. Pri tvrdki Zagorka d, d. v porcelan tovarni v Libojah, se je sklenil dne 23. februarja t. 1. pod vodstvom nadkpmi-sarja oddelka za sociialno politiko dr. Anton Mrak in Osr. dr. kem. del., z zaupniki in med podjetjem sledeči dogovor rn sicer: 1. Mezde se povišajo za najmanj 1 10%. 2. Ravnateljstvo bo razen tega nekaterim posebno slabo plačanim delav- J cem mezde orimerno povišalo in sicer ! prvim kvalificiranim delavcem iu prof e- 1 sionistom za' '15%, ter vrh ute ga izedna