tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal / casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1000 lir Št. 15 (517) • Čedad, Četrtek, 12. aprila 1990 ZA KOMUNSKE AN POKRAJINSKO UPRAVO Administrativne volitve so že pred našimi vrati Je že vsem znano, de 6. maja puojdemo votat za vebrat nove komunske uprave an pokrajinski svet v Vidmu. Lietos bojo no malo buj zagoda kot po navadi, ker bo v Italiji mundial, pa že stara tradicija, de imamo manj-ku ankrat na lieto votacione je ostala. Vse volitve so pomembne, administrativne pa so ljudem buj blizu zatuo je po navadi predvolilna faza, ko se parprav-jajo liste an potle volilna kam-panija dost buj živahna an pogosto tudi nervozna an "žleht". V naši deželi bomo votai za obnovit 182 komunu, od telih jih je 120 v videmski provinci: 45 imajo proporcionalni volilni sistem, 75 pa večinski. Naj dolože-mo še, de se bo votalo v vsieh kamunih, kjer živijo Slovenci, samuo v Dreki, Tavorjani an Centi ne. Povsierode, kjer je večinski sistem elecionu so se predstavile napredne enotne občinske liste, ki so v zadnji mandatni dobi vodile občine Grmek, Speter an Fuojda. Drugod pa je imiela v rokah oblast Krščanska demokracija. Ko pišemo, tele varstice, je okumi poteku cajt za predstavit liste, takuo de nimamo še vsieh podatku. Vemo pa za nekatere novosti. Parvič, de je Dc sparjela v nje liste tudi nekatere zavedne Slovence an tuole v Podboni-escu, Sovodnjem an Sriednjem, kar bo, se troštamo, pozitivno vplivalo na obnašanje telega partita do problematike Sloven- cev. Vemo tudi, de malomanj po vsieh kamunih je dosti žensk kandidatk. Zdi se nam pozitivno. An tu je trošt, de je tel en znak, en pokazatelj de je naša skupnost buj zriela, de zna cenit an nucat znanje vsieh, ne pa narobe samuo signau krize an težave pri pripravi list kandidatov. Vemo tudi, de je puno naobar-no za napredne liste, če se predstavijo vič ko dvie liste. Praksa je pokazala, de kjer so ble tri liste je povsierode udobila DC. Teli nevarnosti so se pametno izognili v Špietru, kjer je bila nekaj časa taka možnost aktualna, ne pa v Bardu. Kaj se vie pa glede kandidatu za videmski pokrajinski svet?. Dc ni potardila, pari, dosedanjega kandidata Chiucha an je veb-rala sovodenjskega župana Cud-riga. Socialisti, ki so imeli v Na-diških dolinah dva izvoljena,so potardili asesorja Mazzolo na škodo Mariniga. Tudi komunisti so potardil njih kandidata Blase-tiga, ki pa bo buj težkuo izvol-ljen, medtem ko kandidira spet za Psdi Melissa. Za zelene v Na-diških dolinah je kandidat Paga-vino, ki ima v programu tudi skrb za slovensko skupnost. To vprašanje je v teh dneh v središču pozornosti na pogovorih, ki jih ima videmska SKGZ s strankami. Sestala se že s Psdi, Psi in Kpi, katerim je izročila poseben dokument, v programu pa ima tudi sestanke s Kd in Pri. (foto: Michele Vončini) Veselo veliko noč L’INCONTRO DI SABATO SUL RUOLO DEL LIBRO SLOVENO IN FRIULI Parole oltre i confini A conclusione della prima rassegna dell editoria regionale Bilancio senz'altro positivo per la settimana del libro nel Friuli Venezia Giulia appena conclusasi presso la Camera di commercio di Udine, anche se non tutte le iniziative e gli incontri che affiancavano la rassegna sono stati seguiti come avrebbero meritato. Tra gli espositori anche la nostra casa editrice, la EST-ZTT. I pareri sono stati concordi. E' stata un'iniziativa valida dal punto di vista culturale oltre che promozionale e l'Associazione regionale autori ed editori del Friuli-Venezia Giulia che l'ha promossa non mancherà certamente di riproporla anche negli anni prossimi. In questa cornice, come annunciato, c’è stato sabato pomeriggio un incontro dedicato alla presenza ed al ruolo della S. Pietro al Natisone venerdì 20 aprile sala consiliare - ore 20.30 il dott. Franco Fornasaro presenterà il libro ATLANTE TOPONOMASTICO E RICERCA STORICA curato da Paolo Petricig e Natale Zuanella cultura slovena nel Friuli-Venezia Giulia. Di fronte ad un pubblico non proprio numeroso ne hanno tracciato un quadro interessante e stimolante diversi relatori, introdotti dal dottor Franco Fornasaro, uomo di cultura e protagonista del progetto di integrazione e reciproca conoscenza nella nostra variegata realtà regionale. In apertura il prof. Marino Ver-tovec si è soffermato sulla presenza degli sloveni a Udine attraverso la storia, per poi affrontare il tema della funzione di una casa editrice di minoranza e del ruolo di mediazione e di tramite tra culture del traduttore. E’ stata poi la volta di Miran Košuta che ha illustrato le scelte editoriali per le pubblicazioni in lingua e la collana Estlibris della ZTT. L'attenzione sulla realtà della provincia di Udine è stata focalizzata poi dal prof. Paolo Petricig che è partito da un documento di Musoni sulla presenza e diffusione dei libri sloveni nella Slavia friulana per arrivare alla situazione attuale ed al lavoro di ricostituzione della comunità operato a partire dal 1968. E’ seguita poi "un'interpretazione soggettiva del valore della parola slovena in Benecia" di Michele Obit. Ha concluso l'incontro Marko Kravos, che ha sottolineato tra l'altro il valore non solo culturale del libro ma anche affettivo, quasi oggetto di culto, per gli sloveni. V Spetru Gorska skupnost proračun za 1990 sprejela Kumarna seja v petak v Špietru, na Gorski skupnosti Nadiških dolin. Delegati iz vsieh 10 kamunu, ki spadajo pod našo gorsko skupnost — pruzapru je vič ku kajšan manjku — so imieli puno argumentu za obravnavat, v parvi varsti pa so bli poklicani za sparjet proračun za lietošnje lieto, kar so tud nardili s glasuovi od večine (dc, psi, psdi). Pruoti so votai svetovalci od opozicije indipendenti an komunisti: Bonini, Rucli, Blasetig an Nadalutti. Seviede tisti moment, ko se muora odločit, kam diet sude, kaj je buj po- triebno narest, je tudi moment ko se debatira o programih, o perspektivah grede pa je tudi moment de se pregleda an oceni opravljeno dielo. Tuole so nardili tudi v Špietru v petak, narpriet predsednik Giuseppe Chiabudini, ki je prebrau njega 17 strani dugo relaci-on, potle še odgovoren za industrijo v vodstvu gorske skupnosti Michele Carlig, podpredsednik Camillo Melissa; za opozicijo pa Fabio Bonini an Giuseppe Blasetig. beri na strani 2 DONAS VSI LIETAMO AN NIE KU ANKRAT KAR... Vse nam je pravlo de je Velika nuoč Vse se je nazaj zbujalu, novo življenje se je nazaj kazalo. Kloca s cibet je pikala vlolce, k' so kukale miez trave. Drevi su cvedli, lastovce su se veselo lovile po luhtu an zelena ušenica po planjah je obečovala kroh. “Ote naš" su po tiho za-hvaljoval judje Tistega, ki je umru za nas na križe. "Častito" so učil otrokan, ki su težkuo čakal de pride nediefa, kar Kristus oživeje an puode h Oči, tuk nas bo čaku za naše prave življenje an po vsieh hišah bo velik guod. Su bli dnevi od velike vi-lje, žene su pekle fujace an golobice, kakuoše su znesle jajca, za de boju kuhane an požegnjene an tan u vsakin kokošnjake kajšan petelin je puoju za zadnji krat. Vse je bluo tihu an troš-tanje tu ajarje je obečevalu veseje. Dok turmi nieso začel tonkat an veseje znašat od doline do doline: je bla Velika nuoč, lieta za lie-tam, za stuo an stuo liet dok judje su šele znal čakat an troštat je bluo nimar takuo. Sa’ judje na gledajo ne po luhtu, ne po puoj ka' jin obečava sviet. Vse obeča-vaju sud an za imiet sude ni trieba ne čakat ne troštat, ma dielat an letat za njim dan za dnevom brez se ustavt an kar jih imaš tu pest, na kor obednega zahvalit. Takuo lastovce pridejo an gredo an mi le po naših potieh lietamo an samuo, kar trudni an potriebni meru čujemo naše zvoni tonkat se zmisnemu: je Velika nuoč an s sarca nam pride na usta Oče naš an želejmo telega Brata - Oči, ke nas jube, nas brane od vsega an nam uarne našo nadužnost. Oče naš... zuoni že mučjo an mi že nazaj se po sviete maltramo an se zgubjamo. Bruna Dorbolò Gorska skupnost sprejela proračun LO SCORSO MARZO DA CANEBOLA A FIESOLE, REGGELLO E MONTEVARCHI Per non dimenticare Spominska slika udeležencev izleta v Fiesole, Reggello in Montevarchi s prve strani V relacionu predsednika je bila očitna razlika med tistimi, ki so institucionalne dužnuosti ustanove an tisto kar je nardila, z denarjem, ki ga ima, an dober part katerega gre za zazidat nuov sedež an etnografski muzej. V besiedah Chiabudinija je bluo čut pozitivno oceno naretega diela, kar je tudi razumljivo an tudi velik optimizem, saj po njega naša ekonomija an demografija so se utardile. “I segnali di ripresa sul territorio sono consolanti. Si consolidano economia e demografia" je napisu v njega relacion, ki jo je s prora-čunam votala večina. Te parvi se je oglasu šindak iz Tavorjane Renzo Marseu, ki se je polamentù zak previe sudu puno cajta leži an čaka priet ko se jih investi an ponuca. Garmiški šindak Bonini je pa jau, de naša skupnost je v zelo težki situaciji. 'Naš problem je preživiet", je do-luožu. Sviet se hitro obracja an spreminja oku nas, mi pa se obnašamo kot deb' se nas ne tikalo. Tuole je naobarno, de spet zgub-mo zadnji vlak, treno, zak meniamo kuražo bit kar smo, klicat reči z njih imenam an šele guormo o "stuoletni" kulturi za ne reč, de je slovenska. Ostre so ble tudi besie-de komunističnega svetovalca Blasetiča za katerega je bila pomanjkljiva politična an načrtoval- Naj parlament sprejme v kratkem pravičen an pošten zakon za zaščito Slovencev v naši deželi brez diskriminat, seveda, tistih v pokrajini Videm. Tuole je v dvieh besiedah poviedano napisano v dokumentu, ki ga je zadnji komunski konselj sprejeu v Grmeku an ki smo ga objavili v celoti. Le tel dokument sta ga Renzo Rudi an Fabio Bonini proponla, predlagala na asembe-leji Gorski skupnosti Nadiških dolin, kjer je biu okumi sparjet. Kot pišemo na drugem mestu je seja šla napri nekako mierno Sejem Alpe Adria v Ljubljani Pretekli teden je potekal v Ljubljani 29. sejem Alpe Adria, že vrsto let največji splošni mednarodni sejem v Sloveniji. Tudi letošnja prireditev je bila vsestransko uspešna in je pokazala na nove trenutke jugoslovanskega in predvsem slovenskega gospodarstva. Letos so dosegli novi rekord obiskovalcev a predvsem gospodarstvenikov, ki so želeli navezati stike in jih konkretizirati predvsem z inozemskimi poslovnimi partnerji. Že pri najavi sejma smo omenili, da bi bila tokrat bistvene važnosti prisotnost tudi manjših operaterjev, saj se odpirajo nova tržišča in nove možnosti skupnega delovanja. Poslovneži, ki so bili prisotni so bili presenečeni nad možnostmi, ki se nudijo; tisti, ki so imeli na razpolago tehnične predmete so jih lahko prodali na licu mesta, predvsem novim zasebnim podjetnikom. Mnogi, ki so bili le občasno na sejmu kot gledalci so ugotovili, da so zamudili dobro priložnost in so iskali možnost za nastop še v teku letošnjega leta na specializiranih sejmih. Seveda integracija gospodarstva ali tesnejše sodelovanje se ne more zaključiti s sejemsko prireditvijo ampak obstojajo vsakodnevne možnosti, da pride do teh stikov o katerih mnogokrat le govorimo. Potrebne so vsekakor poglobljene in strokovne analize, da bi bilo sodelovanje uspešno a predvsem moramo biti mi prepričani, da so dane vse zakonske možnosti, da se zadeve izpeljejo. Jugoslovanska zakonodaja se vsakodnevno prilagaja novim pogojem dela na funkcija Gorske skupnosti. Od skupščine se je posloviu tudi Michele Carlig, ki ne kandidira več an ki je ob tej priložnosti s ponosom poviedu, kaj je bluo nareto na industrijskem polju an povabu naj smo buj kuražni, podjetni an naj vič investiramo v mlade. La Kocmut a S. Pietro Finalmente i quadri della pittrice Maja Kocmut di Maribor sono giunti alla Beneška galerija, dopo la solita trafila di ore ed ore al valico di Gorizia. La mostra, rinviata per le note vicende il 31 marzo, potrà svolgersi regolarmente nei prossimi giorni. L'apertura della mostra è prevista per il 21 aprile prossimo alle ore 18.30 con la partecipazione delle autorità, fra cui i presidenti delle Aziende di Soggiorno e Turismo di Udine, Marco Balestra, e di Cividale, Giuseppe Paussa. Alla vernice parteciperà anche il nuovo coro maschile "Matajur" di Clenia diretto dal maestro Anton Birtič. an "zaspano ", Na koncu je paršu na varsto tel dokument o zaščiti Slovencu. Narpriet je predsednik mislu, de ni zadost konsiljer-ju an ga mislu odluožt, pa nie bluo takuo. Potle so resolucijo votai an jo sparjeli. Pristonih je bluo 17 svetovalcu; 9 je bluo za dokument (votai so ga komunisti, neodvisni socialisti in nekateri demokristjani kot Laurencig an Cudrig), 8 se jih je vzdržalo, pruot ni biu obedan. Je pa bla pru žalostna, za ne reč ne resna votacion, obnašanje. Vzdigniti in zato moramo budno slediti vsem novostim, da bi lahko izbrali najkoristnejšo pot. La fiera Alpe Adria a Lubiana La settimana scorsa si è svolta a Lubiana la 29. Fiera Alpe Adria che è già da vari anni la più importante fiera non specializzata della Slovenia. Anche l'edizione di quest’anno è stata molto interessante ed ha largamento illustrato i nuovi momenti che sta attraversando l'economia jugoslava e specialmente quella slovena. Quest'anno è stato stabilito il nuovo record di visitatori, fra i quali si sono fatti notare in special modo gli operatori economici, interessati ad intrecciare nuovi contatti ed a concludere accordi con i partecipanti esteri. Già quando abbiamo parlato del programma della fiera abbiamo accennato che sarebbe stata importante la presenza anche di piccoli operatori della nostra zona, poiché si stanno aprendo nuovi mercati e nuove possibilità di collaborazione industriale a tutti i livelli. Gli operatori presenti in fiera sono rimasti stupiti dalla possibilità che si offrono; chi esponeva articoli tecnici e aveva intenzione di venderli non ha avuto difficoltà a trovare Si, Canebola non ha dimenticato e non può dimenticare la grande generosità manifestata nei momenti del terremoto del "76 dalla Diocesi di Fiesole (Firenze) e dalle parrocchie di Reggello e Montevarchi (Arezzo) con cui è gemellata. so muorli roke dvakrat, saj tajnik ni vič viedeu, ki dost svetovalcu je bluo prisotnih. Nekateri so uonè kadil, drugi so pa le odhajali. Takuo, de kadar je paršu na varsto zadnji dokument je biu predsednik Chiabudini parsiljen reč ' Ben nu, bomo pa drugič gu-oril". Tudi tel sta ga proponla Bonini an Rucli je biu povezan s slovenskimi oddajami po 3. mreži RAI. V glavnem je šlo za isti dokument, ki so ga soglasno sprejeli v deželnem svetu. gli acquirenti fra le fila dei nuovi imprenditori. Altri, presenti quali visitatori, hanno riconosciuto di aver perso una buona occasione per allargare le loro possibilità di lavoro. Certamente la ricerca di possibilità di integrazione dei due mercati, di raggiungere degli accordi di collaborazione non si esaurisce con la partecipazione in fiera. Quotidianamente si presentano delle possibilità di stabilire quei contatti di cui molte volte parliamo. Per iniziare un lavoro con concrete possibilità di riuscita sono necessarie delle serie analisi, soprattutto dobbiamo essere convinti noi stessi, poiché esistono già le predisposizioni legislative. La legislazione jugoslava del settore sta mutando di mese in mese e per questo dobbiamo tenerci aggiornati su tutte le possibilità onde scegliere la strada migliore. Nova zakonska določila za tuje kupce v Jugoslaviji Pred dnevi je izšel v jugoslovanskem uradnem listu novi zakon, ki omenja prodaje v brezcarinskih trgovinah in druge možnosti nakupa za tuje turiste. Brezcarinske trgovine (torej tiste, ki so oproščene carinskih dajatev) bodo Per questo il 17 e 18 marzo una folta rappresentanza si è recata in quei luoghi per rinnovare i sentimenti di gratitudine e riconoscenza mai sopiti durante questi anni. La prima tappa è stata Fiesole, dove ha avuto luogo l'incontro con sua Eccellenza il Vescovo, cui Evropa po "Evropa, zakaj" to je naslov zanimive televizijske oddaje, ki jo predvajajo vsak torek, od 10. aprila dalje, ob 20. uri na TV Ko-per/Capodistria. Serijo oddaj, v katerih se z različnih zornih kotov obravnava ves sklop vprašanj povezanih z evropsko skupnostjo in predvsem s spremembami katerim bomo priča s 1. januarjem 1993, pripravlja in vodi Ferruccio Clavora. sedaj poslovale le kjer je možna carinska kontrola, torej čisto ob meji, na letališčih in pristaniščih in v tistih marinah, kjer je urejena tudi samo sezonska — carinska služba. S prvim julijem bo stopilo v veljavo še določilo, da tuji kupci bodo lahko nabavljali blago v Jugoslaviji a da bodo prejeli vračilo prometnega davka (neke vrste naše IVA) če bo posamezni nakup vreden vsaj 1.000 din (po današnjem tečaju 100 tisoč lir}, izjema so cigarete, alkoholne pijače in pogonska goriva. Ustrezne službe bodo v najkrajšem času objavile postopek, kako se bodo morali obnašati tuji kupci. Vidimo torej, da se vse države prilagajo tem navadam in prav zaradi tega nastaja vprašanje zakaj se vse skupaj zaplete prav v Italiji. Tu so zakonska določila tako toga in zamudna, da take rešitve skoraj ne pridejo v poštev. Smatramo, da bi bila dolžnost trgovinskih zbornic, da sprožijo pri pristojnih organih postopek za poenostavitev vračila davka in tako izravnati pogoje nakupe za tuje goste s tistimi ki so v veljavi na primer v Zvezni republiki Nemčiji, saj sta obe državi članici Evropske skupnosti. i bambini di Canebola in costume hanno offerto dei tipici prodotti delle nostre zone. Commovente e festoso l’abbraccio con i fratelli di Reggello che hanno riservato ai Canebolani un'accoglienza meravigliosa. L'incontro pur breve è stato intenso, intrecciato di ricordi, di canti e, perchè no, anche di qualche lacrima. "Siamo venuti con poche cose, ma con tanta sincerità e gratitudine, e permetteteci di offrirvi una cosa che ci è molto cara: il canto nella nostra lingua". Con queste parole dette da Rino Petrigh, rappresentante della comitiva, ha avuto inizio la messa domenicale nella parrocchia "del Giglio" di Montevarchi durante la quale sono stati eseguiti, con devozione e maestria, i canti in sloveno: "Nedelja, Jezus premagabi qroba, Lepa si". Nel pomeriggio si è svolto l'incontro con la popolazione, in modo particolare con coloro che sono saliti su a Canebola subito dopo il terremoto a portare la loro solidarietà umana e cristiana. Prima di lasciare Montevarchi con un po’ di tristezza e nostalgia i Canebolani hanno espresso la speranza che il prossimo incontro possa avvenire nella ricostruita Canebola. Ado Cont Nuove disposizioni legislative per acquisti in Jugoslavia Alcuni giorni fa la Gazzetta ufficiale jugoslava ha riportato una legge, che regola gli acquisti nei "free shop" e altri acquisti fatti da cittadini esteri. I negozi, dove si potranno effettuare gli acquisti fatti da cittadini esteri. I negozi, dove si potranno effettuare gli acquisti senza gli aggravi doganali, saranno dislocate nelle immediate vicinanze dei confini (nella così detta terra di nessuno), negli aeroporti, porti e nelle marine, dove funzioneranno anche solo stagionalmente gli uffici doganali. Col primo luglio entrerà invece in vigore una nuova disposizione. I turisti esteri che compreranno in Jugoslavia delle merci per un valore minimo di 1.000 dinari (che corrisponde oggi a cca. 100 mila lire) potranno ottenere la restituzione del dazio (una specie di IVA). Da queste agevolazioni sono escluse le sigrette, le bevande al-cooliche e la benzina. Entro breve gli uffici competenti emetteranno le disposizioni su come dovranno comportarsi i turisti esteri. Si pone ora una domanda: perchè tutta la questione sulla restituzione dellIVA agli acquirenti esteri si complica in Italia? Le procedure sono così complicate, che molti acquirenti desistono dalla richiesta. Non potrebbe la Camera di commercio intraprendere dei passi concreti presso le autorità competenti onde equiparare la legislazione italiana con quella della Germania federale, poiché tutte e due gli stati fanno parte della Comunità europea? (ok) RESOLUCIJO SPARJELI NA ZADNJI SEJI GORSKE SKUPNOSTI V ŠPETRU Za zaščito Slovencev Gospodarstvenikom Per gli operatori economici Pavel P v TK Galeriji Praznična atmosfera v četrtek prejšnjega tedna v Galeriji Tržaške knjigarne, kjer je bila otvoritev samostojne razstave Pavla Petričiča. Na srečanju z beneškim slikarjem in njegovim umetniškim delom se je zbralo veliko število ljudi, ki poznajo in cenijo Petričiča za njegovo delo na kulturnem in političnem polju, jim pa ni bilo znano njegovo umetniško ustvarjanje. Sam Petričič, kot je na otvoritvi razstave poudarila Barbara Gruden, ki je avtorja predstavila, ima sicer včasih skoraj pod-cenujoč odnos do svojega ustvarjanja. 'Tak odnos pa je sploh neupravičen, saj so nekatere slike - zlasti tiste, ki so tako rekoč manj iskane in v katerih avtor ne želi izkazovati svojega sicer zelo dobrega poznavanja različnih tehnik - pravi biseri". V Galeriji Tržaške knjigarne Petričič se predstavlja s svojimi deli iz zadnjih petih let, ki kažejo na široko paleto njegovega ustvarjanja od slikarstva do grafike v različnih tehnikah in govoricah. "Gledalca bi te razlike — nadaljuje Barbara Gruden — mogoče zmedle, vendar je med različnimi slogi in tehnikami seveda tudi neka povezava, saj ne gre zgolj za preizkušanje različnih tehnik, ki jih Petričič - kot likovni pedagog - zelo dobro obvlada. Različne likovne govorice, ki med drugim pričajo o njegovem neobremenjenem odnosu do slikarstva, so namreč izraz tudi nekega neobremenjenega soočanja s stvarnostjo. Različne tehnike, različne govorice so namreč odraz različnih osebnih razpoloženj, ki diktirajo sredstva in tehniko. So torej rezultat tega soočanja s svetom, ki je vedno kompleksno in ki nam torej ne more nuditi enovitih odgvorov, razen če ni podvrženo neki ideologiji." Razstava Pavla Petričiča je druga razstava beneških umetnikov v Trstu, v Galeriji Tržaške knjigarne. Pred skoraj tremi leti, junija 1987. leta, so se namreč na skupinski razstavi prestavili štirje umetniki: Michele Vončini, Alvaro Petricig, Aldo Castelpiet-ra in Vasco Petricig. SI E’ SVOLTO SABATO SCORSO A S. PIETRO IL “POMLADNI KONCERT” Primavera di note Sabato scorso è stato un pomeriggio piovoso, eppure nell'aula consiliare del comune di San Pietro al Natisone c'era la primavera: era la primavera di tre scuole di musica! Quando si vede un mucchio di bambini incontrarsi per scambiare le loro esperienze musicali a così alto livello, come si fa a non pensare alla primavera in tutti i sensi? Anche al ricordo delle numerose e gravi difficoltà quotidiane che ti avviliscono e ti deprimono, non puoi non pensare: il seme è già nato, la piantina sta crescendo; è ormai primavera! La manifestazione ha avuto inizio col saluto agli allievi, ai genitori, ai maestri delle scuole di musica di Camporosso - Valcanale e di Tolmino. Poi, prima che il quartetto della scuola di musica di S. Pietro aprisse le esecuzioni musicali, il direttore della stessa scuola ha messo in evidenza la disponibilità e l’aiuto continuo del- l'amministrazione comunale e del sindaco, prof. Giuseppe Marinig, sempre attento e sensibile ai problemi della cultura. Ha preso quindi la parola il sindaco stesso, che, dopo i saluti, ha assicurato l'appoggio dell'ammini-strazione anche in futuro e non soltanto alla scuola di musica, ma a tutto il centro scolastico bilingue. Quindi sono saliti in cattedra i ragazzi: quelli della scuola di Camporosso prima, e poi quelli di Tolmino e di S. Pietro. Ma queste divisioni senza lo speaker non le avrebbe notate neppure l'osservatore più attento, la musica dei ragazzi era come il loro volto: ciascuno di essi avrebbe potuto essere l'allievo di una qualsiasi delle tre scuole. I brani sono usciti dalle mani e dal cuore dei ragazzi con semplicità e naturalezza; il pubblico ha ascoltato in religioso silenzio e ha applaudito tutti con convinzione. Il termine è arrivato troppo presto. Poi il rinfresco al centro bilingue e la calorosa chiacchierata fra ragazzi, genitori, maestri. Domani ricomincerà il lavoro per allievi e maestri, ma la fatica, almeno per un po', peserà meno. Nino Specogna An klavir brez sudu Počaso, zlo počaso parha-jajo prispevki za plačat klavir, ki ga je Glasbena šuola iz Špietra kupila dva miesca od tega. Tel tiedan so par-skočil na pomuoč an stari parjateu, 100.000; Birtič 10.000 an Cassina 50.000. An tele krat na videmo med radodarnih judi obedne javne ustanove. Skoda! Za vse tiste, ki željo dat njih prispevek še ankrat povemo, de ga lahko dajo na tekoči račun štev. 50118 pri špietarski podružnici Banca Popolare di Cividale. 26. APRILA V KULTURNEM DOMU V GORICI Benny in jazz V četrtek 26. aprila, z začetkom ob 20.30, bo na sporedu v osrednji dvorani Kulturnega doma v Gorici svojevrsten koncert jazz glasbe "Tribute to Benny Goodman" posvečen ameriškemu klarinetistu ter "kralju jazza" Bennyju Goodmanu. Na koncertu, za katerega vlada precejšnje zanimanje, bosta nastopili znani slovenski glasbeni skupini Orkester Big Band RTV Ljubljana ter New Swing Singers. Tokratni večer "V spomin Bennyju Goodmanu" bo popestril mednarodno priznani klarinetist/saksofonist Antti Sarpila, doma s Finske. Sodi med mlajše glasbenike (1.1964), deluje v Helsinkih, nastopa pa po vsem svetu. Drugi solist bo znana slovenska pevka Ditka Haberl, ki vse raje prepeva jazzovske standarde. New Swing Singers, z Otom Pestnerjem na čelu, pa bodo še spremljale tri pevke in sicer: Alenka Godec, Simona Vodopivec in Sonja Kos. V teku je preprodaja vstopnic. Zainteresirani se lahko obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20 - tel. 33288). Topolove, vas kjer se hiše držijo kupe “Danes sem šla fotografat Topolove vso vas in je lepa in ima veliko hiš. Puno od njih se držijo kupe. Na vrhu je cir-ku buj gor je britof in okrog ima polje, ker Topolučani delajo zemljo in Marjo Vančinu pase ovce". Tako je za Mojo vas napisala Liviana Gariup, ki je vse to tudi narisala. Njen je prvi spis letošnjega natečaja. Kaj pa vi otroci, ste že napisali za Mojo vas. Še ne? Potem pohitite. V Špetru čakajo na vaše spise in že razmišljajo o prazniku "Moja vas", ki bo 1. julja ob vaškem patronu. 23 - LA PROIBIZIONE DELLA LINGUA SLOVENA NELLA VITA RELIGIOSA DELLA SLAVIA FRIULANA Quando i diritti sacrosanti diventano benevole concessioni Nell’abbozzo preparatorio del Segretario dell'A.C. udinese, don E. Bosco, si leggeva la seguente frase poi non riportata: "... Invita i sacerdoti sloveni a concorrere con cristiana pietà a quest'opera per il bene delle anime ed anche a imitare le prove di fedeltà e di canonica soggezione dimostrate dal clero friulano dell'Arcidiocesi di Gorizia da oltre un secolo retta da Arcivescovi non italiani". Si dice che le brutte copie non fanno storia, però servono a lumeggiare la brutta storia che fanno i loro estensori. Certi docu- menti sono per loro natura faziosi, ma dispiace veder scendere così in basso quelli che si ritengono "coscienza" del mondo. Bosco non era cattivo uomo, ma ora accoglie come oro colato solo ciò che viene da casa propria e non c'è da meravigliarsi se lo stesso clero sloveno, pur offeso in prima persona, solidarizzi con il suo Arcivescovo dileggiato e con quel losco personaggio dell'Amministratore di Gorizia. Prima si è preti e poi uomini. Da parte loro tuttavia abbiamo solo il silenzio. Nella curia di Gorizia c'era un gruppo antislavo, capeggiato dal Vernasso / Barnas San Pietro al Natisone Prodotti per l'agricoltura per produrre nel rispetto della natura: □ Piante, sementi, concimi, antiparassitari, terra, attrezzature, macchine agricole e consigli tecnici qualificati Vse kar potrebuješ za kmetijstvo ob spoštovanju narave: O Sadike, semena, gnojila, antiparasitarna sredstva, zemlja, orodje, stroji in kvalificirani strokovni nasveti can. Giovanni Tarlao, che trovava in quel di Udine una perfetta corrispondenza in mons. Quargnassi e nel Bosco. Il "Ponedeljski" del 6 novembre riconosce l'inesatezza dell’informazione ed offre così al "Piccolo" di pubblicare trionfalmente la smentita il 26. s.m. Ci fu un incontro tra Nogara, Sirotti e i preti slavi? Se non nella forma ed alla data indicate dal giornale di Lubiana, certamente vi fu un abboccamento fra i due presuli il dieci agosto, come eloquentemente appare dalla lettera - espresso spedita da Gorizia. Forse il giornale sloveno metteva insieme questa circostanza con un altro incontro del Sirotti col suo clero slavo per il delicato problema. Sirotti altrimenti non avrebbe sentito il bisogno di spedire un ampio memoriale in sua difesa proprio a Nogara. Scrive infatti: "... Non per scusarmi o per attribuirmi dei meriti, ma solo per la verità posso dichiarare in coscienza di aver agito sempre con la massima carità e giustizia e di non aver fatto mai distinzione fra italiani e slavi, quando trattasi del bene delle anime. Se mai intervenendo presso le autorità civili per scusarli e difenderli anche in mancanze delicate e pericolose, col difendere, e con buon successo, l’uso della loro lingua nella predicazione, col preservarli da ammonizioni e diffide politiche, con l'accelerare prima del termine il toglimento di tali misure di polizia, con frequenti visite in prigione a due sacerdoti per confortarli e alleggerirne il trattamento, con l'ottenere il permesso di introdurre in Italia periodici slavi dall'estero, con l'assegno di congrue arretrate, con l'ottenimento di necessari "nulla osta” politici per i nuovi parroci, con l’autorizzazione da parte dello stesso capo del governo di stampare in slavo un periodico di cultura religiosa, ecc. A titolo di cronaca le riferisco ancora che nelle chiese di Gorizia mai come oggi si predica e si canta in lingua slava. L'autorità civile sa questo e lo tollera soltanto per deferenza verso di me. Sono in trepidazione, temendo che un giorno o l'altro l'autorità politica si stanchi e, come nella sua diocesi, sopprima e proibisca anche in questa l'uso della lingua slava persino nella predicazione. Gli ispiratori si riducono a 5-6 sacerdoti di qui, che nella loro cecità e intransigenza politica e nazionale cercano di eccitare l'odio e l'opposizione a quanto sa di italiano" (1). Non è necessario attribuire a cattiva intenzione ciò che qui vien detto; basta tener presente la deformazione mentale ed il conto torna. Diritti sacrosanti vengono letti come benevoli concessioni. Uno stato di autentica persecuzione si capovolge in un obiettivo ideale ed i cospiratori divengono le vittime. Vien da pensare che se non ci fosse stata la sopraffazione fascista questo Amministratore non avrebbe avuto nulla da amministrare. Non c'è raffronto fra questo personaggio ed il suo predecessore, mons. Borgia Sedej. Ma la S. Sede con le dimissioni del primo si era liberata di un grosso grattacapo, mentre col secondo vedeva aprirsi vasti orizzonti di collaborazione. I giornali sloveno avevano insinuato che Sirotti intendesse porre la sua candidatura a vescovo di Gorizia. Se il governo fascista aveva rifiutato ben 28 proposte doveva essere chiaro per tutti che o ci veniva il Papa o vi rimaneva Sirotti. Sotto la stessa patina devozionale si può nascondere un vero uomo di Dio, come appunto un lacchè del fascismo. Note: 1 - ACAU, 6-10-1933 Faustino Nazzi Lingua Slava, lettera del i } ( ) ! j ( ( ) ( 'i ; A I-' '] ( ') ( \ ( \ f ( '\ ( ( \ C"\ ( \ C~\. f~\ (.'s (~\ /...., /"~\ f.....S f~\ /......, f~\ /~\ f~\ /~\ S~S /"\ Vesele velikonočne praznike A..S V"'. >____<_ V 'v^-^ V~V V"1*;' >-\ r; >- r ,N >—-N • /-"v' V\v v"'V / '-.7-vVZ^' ] fSptiC -yA M ; H }À % di A Loretta Mugherli Augura buone feste alla gentile clientela Vsem cenjenim strankam želi vesele praznike 33043 CIVIDALE DEL FRIULI Piazzetta Terme Romane Tel. (0432) 731370 « MERCERIE ELETTRODOMESTICI FERRAMENTA CASALINGHI Deposito PIBIGAS SCRUTTO S. LEONARDO-SV. LENART - Tel. 723012 MARKET - DESPAR di TERLICHER AMEDEO i V/ Stringher gioielli ČEDAD - CIVIDALE Via/Ulica Manzoni 11 Tel. — fax 0432/731168 —L________________1 £. X_ r >~N c c IL MEGLIO AL MIGLIOR PREZZO NAJBOLJŠE PO NAJB — Dal produttore al consumatore — Il più vasto assortimento di carni fresche e congelate — Salumi - Surgelati - Selvaggina — Alimentari — Od proizvajalca do potrošnika — Največja izbira svežega in zamrznjenega mesa — Delikatese - Zamrznjena živila - Divjačina — Jestvine CEDAd"E Piazza Gall°' 2 - Tel- 733224 Nuovo punto vendita • RUALIS • Novo prodajno mesto Via I. Nievo, 12 - Tel. 730992 i A A Za Veliko noč vsi kupa-vajo kozliče, jajca s čokolado, sladke golobe an druge darila. Tonca je pa cieli dan hodu od butige do butige gledat vetrine, kjer so ble razložene vsake sort do-bruote, pa ni mogu nič kupit, zatuo ki je biu brez fe-nika tu gajufi. Kadar je prehodu blizu adne banke, mu je paršlo tu glavo za iti damu po revolver an jo rapi nat. Takuo, de cele praznike je runu tudi Tonca baldor-jo an vsiem je plačavu za pit. Karabinierji so subit za-merkal, de Tonca je plačavu s sudmi od banke an ga areštal. Na pročešu. — Tonca a je ries, de ste nardiu vi rapino na banki? — Ja. — A je ries, de ste ustri-elu tri žlage tu kasierja? — Ja. — A je ries, de ste ranu adnega otroka an tri stare žene? — Ja. — A je ries, de ste zajeu z revolverjam tu glavo ušierja? — Ja. — A je ries, de tu skrini-ji od banke je bluo 10 mi-lionu? — Ja. — Pa zakaj ste jih uzeu samuo 3? — Kaj hočete, kar človek se rodi dobrega sar-ca!!! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE OD VAŠEGA GUIDACA TLE PAR NAS SE VIČKRAT ZGODI, DE SE KUŽINI MED SABO SPOZNAJO KAR SO ŽE VELIC Nimar vič judi od zuna Tle par nas turizem vsake lieto rase, Lepote Nediških dolin, Čedada an njega okolice parkličejo nimar puno judi od zuna, takuo de tudi v lietu 1989 je bluo tle par nas puno turistu. Tuole je napisano v tiskovnem sporočilu čedajske Turistične ustanove. Kar je zlo zanimivo je, de turizem narašča čeglih število struktur, kjer furešti morejo prenočit pada: lieta 1983 je bluo 17 hotelu, lieta 1989 11; kambri v lietu 1983 jih je bluo 226, samuo 194 v lietu 1989; za kar se tiče pastieji od 412 lieta 1983 smo padli na 356 lieta 1989. Do tuole- ga se je paršlo tudi zaradi dar-žavnih leču (pomislimo na "registratori di cassa" za poviedat adno): tek jih je runu nie pomis-lu, de niso vsi prestori enaki: Benetke, Milan, Rim so zlo drugačne od Dolenjega Tarbija, Matajurja... Ka' parkliče tle h nam tarkaj fureštu? Za resnico poviedat, imamo zaries puno za jim ponudit: od naravnih lepot, do zgodovinskih monumentu. Na smiemo pozabit tudi na posebnost naših dolin: druga kultura, tista slovi-enska... hoteli pa zaperjajo Za de število turistu bo le na-pri raslo - piše v tiskovnem sporočilu - bi korlo jim prit pruot: napravt programe za 3, 5, 8 dni al še vič, za jim dat parložnost lepuo pregledat Čedad, Nediške doline, Landarsko jamo, Staro-goro, Matajur an druge kraje. Za izlete uoz Čedada bi bluo trieba imiet majhane koriere. Tele so vse pametne ideje, ki bi zaries pomagale našemu turizmu. Tisti, ki muorejo an morejo jih uresničit, naj zavihnejo rokave an naj se denejo na die-lo. Naši noni v Rimini Od 2. do 15. junija 'na skupina 50 starih, tisti, ki jim hodejo na pomuoč "assistenti" naše gorske skupnosti, puodejo lahko na mu-orje blizu Rimini. Tisti, ki žele se vpisat naj gredo al na kamun, kjer žive, al na na sedežu poliambulatorija v Špietre v pandiejak od 8. do 10, v torak od 10. do 12. an v četar-tak od 12. do 14, al pa naj se obarnejo k asistentam svojega kamuna. Cajt je do 30. aprila. Če bo vič vpisanih, poskarbe za drugo skupino, ki puode pa od 8. do 22. setemberja. Lahu” “Ist san Čepru so vsi mladi, bi lahko vsak od njih napisu kratko zgodbico iz svojega življenja. Parložnost, da so se vsi zbrali, parvikrat v njih življenju, jo je dau Aldo, ki je paršu lanskega decembra s skupino mladih iz Latinske Amerike. Paršli so obiskat našo Benečijo, spoznavat kraje, kjer so se rodili njih starši, njih očetje in matere. Kot je znano, jim je ta obisk - izlet or-gnizirala naša Zveza slovenskih emigrantov z denarno pomočjo dežele Furlanije - Julijske krajine. Aldo Vogrig je s to skupino paršu iz Argentine in dol se je tudi rodiu. Je sin Paškuala Lahovega iz Dolenjega Barda. Njega kužin, Silvano Predan se je rodiu v Belgiji in je sin rajncega Elia Predana - Stefanovega iz Gorenjega Barda in Anice Vogrig - Lahove iz Dolenjega Barda. Sada živi z mamo v Romans d'I-sonzo. “An ist!” Paolo Vogrig je sin Tinčicja Lahovega in Anne Duriavig. Rodiu se je v Torinu, seda živi z družino na Dolenjem Bardu. Andrea Vogrig se je rodiu v Vidmu in dol tudi živi. Je sin od Žeficja Lahovega, ki je pred kratkim za-pustu tele svjet suzi. Vse štiri lahko imenujemo: Lahovi kužini. Rodili so se vsak na svojem koncu sveta an je biu cajt, de so se ankrat zbrali vsi kupe. Lepa fotografija je bila posneta za pomemben spomin, ne samuo za nje, pač pa tudi za njih starše, žlahto an parjatelje. Želimo jim, da bi se še srečali, zdravi in veseli in da bi jih spomin na to parvo srečanje zmieraj vezu na našo zemjo, ki je zemja njih očetov. Na fotografiji so od desne proti levi: Silvano Predan in trije Vogriči: Andrea, Aldo in Paolo. Fotografija je bla posneta pred lepo obnovljeno, postroje-no Lahovo hišo na Dolenjem Bardu. Vegetazione e flora del Monte Roba Zona n.l - località ex cava Presenta pluralità di sottozone: boscaglia fittissima, prato naturale ai margini del seminativo, nuovi insediamenti vegetali su materiale riportato, aree semiaperte. La boscaglia è dominata da acacie giovani, intrecciate da-liane di Vitalba, Lazà (Clema-tis vitalba); ai bordi della stradina c"è invasione di Rovo, Robida (Rubus fructicosus, Rubus caesius). Si registra la presenza delle seguenti specie: Sambuco, Ba-zovina (Sambucus nigra); Noce, Oreh (iuglans regia); Melo varietà Seuka; Gelso, Murva (Morus alba); siepe artificiale (Lauroceraso); Piantaggine, Trpotec (plantago lanceolata»); Centaurea, Ma-glin (centaurea jacea); Fiordaliso, Plavica (centaurea cya-nus); Pratolina, Marjetica (Bellis perennis); Antillide, Ranjak (Anthyllis vulneraria); Ononide, Pajčina (Ononis spinosa); Caglio bianco (Galium mollugo); Ginestrino (Lotus cornicolatus); Buphtalmum sa-licifolium; Borsacchina (Ca-psella bursa pastoris); Chry-santhemum sp. d.; Elleboro, Teloh (Helleborus viridis); To-binambur (Helianthus tubero-sum); Amarella (Artemisia vulgaris); Sorghetta (Sorgum halepense); Equiseto, Preslica (Equisetum arvanse); Ortica, Kopriva (Urtica dioica); Erba da porri (Chelidonium majus); Ipperico, Izganjalec (Hyperi-cum perforatum); Dulcamara, Grenkoslad (Solanum dulcamara); Saponaria, Navadna milnica (Saponaria officina-lis); Loietto (Lolium perenne); Setaria, Panico, Muflič (Setaria Italica); Fumaria (Fumaria officinalis); Lamio rosso, Ne-koprica (Lamium purpureum); Cucubalo (Silene Cucubalus); Dente di leone, Regrat, (Tara-xacum officinale); Farfara, Lapuh (Tussilago farfara); Cicoria, Cikorija (Cicoria intibus); Bardana, Repinec (Arctium lappa). Dalla cava si prosegue per la stradina di sinistra dopo aver esplorato un tratto di quella di destra. Il proseguimento del sentiero diviene, per breve tratto, monotono fin tanto che non si esce dal tunnel di Acacia - Rovo - Vitalba e l'innalzarsi della quota non ci propone un nuovo panorama. In corrispondenza del tornante si abbandona la stradina per esplorare il bosco di Monte Barda. (segue) Renato Qualizza MENE TELE OBČINSKE AN POKRAJINSKE VOLITVE NACO MI NI ESO PUSTILE SPAT Dvie besiede ljubezni Preča bojo volitve, ampa ist bi teu guorit o ljubezni. Otroc pousierode na sviete li-etajo an uečejo, se lovijo an smiejejo. So samuo sniedli nieki na naglim ku po navadi, an hitro uon letieli, pod sonce. Arz-stargani, z ofarbanimi cunjami na sebe, an usi arzščuskani. Bosi an Iraj, veseli! Kajšni med njim imajo par-stane zlate an srebarne, an stuo drugačnih karaudi, ki jim padajo daj dol na trebušac, drugi pa samuo glaboke an čarne, nage oči, ku kadar ponoc smo se mi-keni skrivali pod ariuhami an koutrami an videli smo pru takuo celuo v nas vas naš otroški strah pred tamo. Mlade matera z otruokam v naruoče pod glasom jočejo an gledajo na ciesti, kuo močnuo daž dol pada, hčerkice z adno ročico se daržijo za njih urat an operjajo zlato glavico v njih njedra medtem, ki palač od druge seviede, imajo v rožnastih ustah an tiho sisijo. Atu takuo sanjajo, muče an mamici pravijo z usmiljenimini bijanjem sar-ca - ne, mama te prosim, na stu-oj se jokat -. Ampa maja bojo volitve vemo an usi naši "prasci" se že močnuo medejo an napravjajo, pa tuoi mene malo briga. Ljubica draga je pustila pisi-co an je šla, pisica joče za njio an ona tud je z mokrimi, objo- kanimi očmi stopnila čez prag ampa je šla, za poznat narbuj vesoke an velike gore an tam videt kakuo tud one, pod snie-gom, počivajo. Pustila mi je telo pero an nomalo moči, ki bom gledu jo nucat. Samuo priet mi je prebrala čeparno roko. Ljubezen živi an jo najdeš usak dan med ljudmi če samuo se ustaviš an jo gledaš, se ustaviš an jo poslusaš, se ustaviš an spustiš se, brez se bat, v nje tople roke. Če sprazniš use kar imaš v gajufi an šenkaš kar je za te buj draguo, ampa nie lahko, takuo narvic krat se gledamo obupno adan druzega an nam na veletijo še dvie besiede uoz ust, še dvie kapje ali sladke solze nam na padejo dol na našo popieglano srajco an na zmočijo našega presuhega sar-ca. Takuo de preča - možje an žene, dragi brati - usi pojdimo na volitve an tentega gledimo še jezno se kregat med sabo za tel al te drugi part it, za tele ali tisti drugi mož, tisti goljuf, saro-mak, preklet politik, ki nam na-pri laže. Inter Milan dva proti nič, Andreotti zmieraj predsednik. Srecjavamo se po ciestah an v gostilni an bojazlijvi pozdrav-jamo brez se zaries še poznat adan druzega, samuo z lahnim miganjam glavi se potroštamo, kar se po pot križamo z autam an napri le smehe se želmo bu-ojše cajte an lieuše pomladi ku smo jih imieli an jih imamo. An niemamo v pameti misli, de pru takuo, nanucno zamietamo te pravi naš cajt, naše življenje an ku raki skarbmo iti odzat zmieraj pruot jalovi, marzli tami. Tisto, ki mikeni smo se jo bali, tisto pred katero smo se pod ar-juho skrivali. Tisto, ki notar jo čujemo an jo tarpmo an za katero jočemo skriuš brez se pokazat. Deb' za 'an krat zastopili, kar nam nudijo otrokuove globoke nadužne oči ali plave žile na madlim rokah naših te starih an njih mili, trudni pogled, bi drugačno sparjeli donašnjo politiko, nje degeneracijo, partiti an bližnje volitve, drugačno bi se obnašali na sviete an drugod se obarnili z narlahno dušo, ki jo imamo an s sarcam. Drugod, seviede an lohne pru na stran od ljubezni ter bi se podali samuo njenim zakonam an sončnimi lečami, ki z veliko število roži so pisani v nebuo. Mene tele občinske an pokrajinske volitve naco me nieso pustile spat an začeu sam poslušat fino muziko. Pru takuo s telim peram sam muoru pisat an sloviensko, težkuo v mene muoru sam ušafat za vam jim reč... dvie besiede! Adriano r\ r Vesele velikonočne praznike • m ... . \ V / .N"./_______________\ Y"W"4 855 5 51 RK PÌCCOLI FERRAMENTA - CASALINGHI - UTENSILERIA - LEGNAMI - ELETTRODOMESTICI-MATERIALE ELETTRICO-COLORI-ARTICOLI DA REGALO ŽELEZNINA - GOSPODINJSKI ARTIKLI - ORODJE - LES - ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI APARATI - ELEKTRIČNI MATERIAL - BARVE - DARILA CIVIDALE - ČEDAD — Via Mazzini, 17 - Tel. (0432) 731018 PODJETJE DITTA F.lli CHICCHIO elektrogospodinjski stroji elettrodomestici Corso P. d’Aquileia 24 ČEDAD - CIVIDALE Via Europa Tel. (0432) 731166/731456 ■K. ■v'-'v-f'-Y-/v / ''v >-• FOTO - OTTICA DANIELA CIVIDALE Via Manzoni, 17 STAMPE IN GIORNATA SU CARTA KODAK edilvalli di DORGNACH RINO & C. sas S. LEONARDO - VIA CEMUR - TEL. (0432) 723010 Augura alla sua affezionata clientela una buona Pasqua V ošc\ svo\\m kV\ev\torc\ veseta veWkonocne prazmke Riscalda la tua casa con i caminetti ad aria calda, stufe, spolert e thermospolert, cucine in muratura, cassette supra Ogrevaj stanovanje s kamineti na topel zrak, s pečmi, in z vsemi modernimi in tradicionalnimi ogrevalnimi sistemi >*< ž"\ V"vyA /-*. V-."' W.-.- Buona Pasqua hoble PROIZVODNJA: lesenih lameliranih oken po meri nosilne konstrukcije iz lameliranega lesa IZVOZ - UVOZ: zastopstva v lesnem, kemičnem, mehaničnem in elektrotehničnem sektorju 33049 ŠPETER (San Pietro al Natisone ) - Italija Industrijska cona — Tel. (0432) 727286 Telex 450504 HOBLES I Telefax (0432) 727321 KMEČKA BANKA - GORICA KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA - NABREŽINA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d.d. - TRST IMPORT-EXPORT-RAPPRESENTANZE VIDEM - TRST Sedež: 34135 TRST - Scala Belvedere 1 Tel. (040) 43713 - 43714 - 411826 - 411827 Telex: 460319 FRIEX - Telefax: (040) 43073 Podružnica: 33100 VIDEM - Ulica Roma 36 - Tel. (0432) 502424 - Telefax (0432) 503780 33170 GORICA - Ul. Morelli 38 - Tel. (0481) 535855 - Telefax 535871 TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU 1 risultati 1. CATEGORIA Gemonese - Valnatisone 0-0 3. CATEGORIA Colugna - Alta Val Torre 4-2 Savognese - Risanese 0-1 UNDER 18 Valnatisone - Savognese 3-1 ESORDIENTI Valnatisone - Cividaiese rinv PULCINI Valnatisone - Nimis rinv PALLAVOLO FEMMINILE Cassacco - Pol. S. Leonardo 0-3 PALLAVOLO MASCHILE Pol. S. Leonardo - Lav. Fiera 2-3 TORNEO ESORDIENTI Bearzi - Valnatisone 1-1 Prossimo turno 1-2-3 Categoria, Under 18 e Pulcini riposo pasquale ESORDIENTI Chiavris/B - Valnatisone Pallavolo femminile e maschile riposo pasquale Le classifiche 1. CATEGORIA S. Daniele 42; Sanvitese 40; Pro Fagagna 37; Flumignano, Fortitudo 31; Ponziana 29; Valnatisone 28; Gemonese 27; Tavagnacco 26; S. Sergio 25; Pro Osoppo 23; Cividaiese, Azzanese 21; Vivai Rauscedo 19; Tricesimo 17; Codroipo 15. Ripresa campionato 22/4/90 2. CATEGORIA Arteniese 38; Tolmezzo, Tarcen-tina 37; Bressa 35; Buonacquisto, S. Gottardo 34; Riviera, Donatello 30; Torreanese 27; Audace, Forti & Liberi 26; Reanese 24; Maianese 18; Rangers 16; Com. Faedis 14; Ga-glianese 6. Ripresa campionato 22/4/90 3. CATEGORIA - Girone D Rive d'Arcano 40; Atletica Buje-se, Ragogna 35; Savorgnanese 34; Treppo Grande 30; Colugna 21; Rizzi 20; Nimis 19; Venzone 18; Ci-seriis 17; Stella Azzurra 13; L'Arcobaleno 10; Alta Val Torre 6. L’Arcobaleno e Nimis 1 partita in meno. Rive d’Arcano promossa in 2. Categoria. La seconda verrà designata dopo l'ultima giornata del 22/4/90. 3. CATEGORIA - Girone E Risanese 41; Bearzi 34; Manzano, S. Rocco, Lumignacco 28; Azzurra 25; Fulgor 22; Medeuzza 21; Savognese, Ancona 19; Buttrio, Atletico Udine Est 17; Pulfero 13. Risanese promossa in 2. Categoria; Bearzi agli spareggi. UNDER 18 Buonacquisto, Cividaiese 41; Valnatisone, Tarcentina 35; Bearzi 31; Savorgnanese, Tavagnacco 28; S. Gottardo 26; Azzurra, Forti & Liberi 23; Riviera 22; Natisone, Reanese 19; Stella Azzurra 11; Gaglia-nese 8. S. Gottardo e Valnatisone 1 partita in meno. GIOVANISSIMI Olimpia, S. Gottardo 36; Buonacquisto 32; Valnatisone 30; Paviese 29; Nimis 24; Savorgnanese 22; Fortissimi 17-, Cividaiese 13; Com. Faedis, Azzurra 10; Fulgor 3. Cividaiese e Savorgnanese 1 partita in meno. ESORDIENTI Percoto/A 21; Buonacquisto 17; Valnatisone, Azzurra 13; Gagliane-se 10; Cividaiese, Manzanese 9; Chivaris/B 5; Com. Faedis 3. Buonacquisto, Manzanese, Chiavris/B e Com. Faedis 1 partita in meno. PULCINI Nimis, Buttrio 18; Com. Faedis, Buonacquisto 10; Stella Azzurra 9; Valnatisone 4; Torreanese 3; Fulgor 0. Torreanese e Buonacquisto 2 partite in meno. Valnatisone, Nimis, Fulgor e Faedis 1 partita in meno. PALLAVOLO FEMMINILE Socopel 22; Pol. S. Leonardo 16; Cassacco 14; Atl. Codroipese 12; Us Friuli, Paluzza 10; Zenit Udine, Vb Carnia, Percoto 8; Remanzacco 2. PALLAVOLO MASCHILE Lav. Fiera, Corno 30; Team 87 26; Ospedaletto 22; Arteniese 18; S. Giorgio 14; Pol. S. Leonardo, Vb Carnia, Tele Uno 12; Atl. Codroipese 8; Tarcento 4; Faedis 2. UNDER 18 VITTORIOSI - PAREGGIA LA VALNATISONE - BUONA PRESTAZIONE DELLA SAVOGNESE Ultime gare... infangate fallii Fabio Pagon e Walter Petricig della Savognese Si é concluso il campionato per il girone E di 3. Categoria, dove erano impegnate la Savognese e il Pulfero. Quest’ultimo aveva già terminato le sue fatiche domenica scorsa, vincendo l'incontro casalingo con il Buttrio, mentre la Savognese ospitava la promossa Risanese. Su un campo al limite della praticabilità, a causa delle abbondanti piogge, la Savognese ha disputato una buona gara che avrebbe meritato migliore sorte. Dopo un primo tempo di netta marca ospite, i gialloblù sono saliti in cattedra impegnando severamente la retroguardia ospite, senza per altro riuscire a siglare la meritata rete del pareggio. Il gol degli ospiti é stato segnato dopo un quarto d’ora del primo tempo, con un tiro da 30 metri che ha sorpreso il portiere Ciccone, insaccandosi beffardamente alle sue spalle. Alla fine della gara con le due squadre al centro del campo c’é stato l’applauso del numeroso pubblico presente. In prima categoria la Valnatisone era impegnata a Gemona nella gara di recupero, terminata sullo 0-0. Anche stavolta la nostra formazione ha dovuto giocare in formazione incompleta, in quanto dopo 25 minuti c’é stata l’espulsione di Sfiligoi. L’Alta Val Torre ritorna da Udine con l’ennesima sconfitta. Gli Under 18 ritornano alla vittoria con la Savorgnanese grazie a due prodezze balistiche di Mauro Clavora e alla terza di Giuseppe Fadon. Causa le proibitive condizioni atmosferiche e del terreno di gioco le gare riguardanti le categorie Esordienti e Pulcini: Valnatisone - Cividaiese e Valnatisone - Nimis sono state rinviate a "tempi migliori". Sabato prossimo gli Esordienti giocheranno ad Udine contro il Chiavris/B, mentre i Pulcini riposeranno. Inoltre c'è da ricordare che a Ziracco è in pieno svolgimento il 3 torneo per Esordienti "Trofeo Macellerie Berto-lutti - Faedis" che si concluderà Lunedì 16 aprile (Pasquetta) dove speriamo di vedere in opera nelle finali la Valnatisone. 1 più fervidi auguri di Buona Pasqua a tutte le società sportive ed ai dirigenti, agli allenatori, agli atleti, agli sportivi ed a tutta la grande famiglia dei lettori del Novi Matajur, da parte della redazione sportiva. Vesele velikonočne praznike vsem športnim društvom, njihovim vodstvom, trenerjem, atletom, športnikom, sodelavcem in vsej veliki družini bralcev Novega Matajurja želi športna redakcija. Quanti vecchi ricordi nel segno del pallone La squadra di Caporetto che giocò a S. Pietro nel '64 Sono sempre più frequenti gli ncontri, sia di calcio che di caletto, fra le nostre formazioni e pielle della vicina Slovenia. Lo icorso anno ad esempio a S. Pietro il Natisone ci fu l'incontro fra le iquadre della polizia di frontiera. Da anni ormai al torneo di calcet-o a Liessa partecipano i giocatori iloveni che difendono i colori di ilcune formazioni locali, quali ’lnterclub di Cividale e 1 Apicol-;ura Cantoni di Clenia. Negli anni '60, quando gli scambi fra le due regioni contermini erano meno frequenti, nello sport si muoveva già qualcosa. Incontri amichevoli della Valnatisone con le squadre di Jesenice, Tolmin e Kobarid erano all’ordine del giorno. Sono passati da allora molti anni, e con nostalgia si rispolverano vecchie foto, che ricordano quegli incontri che si concludevano sempre con una grande festa collegiale. Maria Paola Turcutto con la nuova maglia E’ iniziata da poco la stagione ciclistica, sia maschile che femminile, che culminerà con il Giro delle Valli del Natisone, il 3 giugno, e con il Giro del Friuli per dilettanti, che avrà come sede di arrivo Jeronizza. Nonostante fino ad oggi non ci siano state vittorie per le nostre squadre, va registrato il buon comportamento degli atleti della Polisportiva Valnatisone, che si sono messi in evidenza con buoni piazzamenti nelle difficili gare alle quali hanno partecipato sulle strade del Veneto e del Friuli. Per quanto riguarda la formazione maschile Nicola Moratti e Stefano Vivan hanno sfiorato ir più di una occasione il podio. Maria Paola Turcutto, dal cantc suo, si é dimostrata ancora uni volta la punta di diamante delle formazione femminile, ottenendc dei lusinghieri piazzamenti, fi quando la prima vittoria? I cannonieri sparano le ultime cartucce Mancano pochi turni alla conclusione dei campionati per l’assegnazione del Trofeo Novi Matajur Siamo ormai alle battute finali jer l’assegnazione del Trofeo Novi Matajur. Questa la classifica orovvisoria, aggiornata a lunedì 9 iprile: 20 reti: Žarko Rot; 13 reti: Cristiano Barbiam; 12 reti: Luca Mottes; 11 reti: David Specogna, Mauro Clavora; 9 reti: Marino Simonelig; 8 reti: Marco Domeniš; 7 reti: Giuseppe Fadon; 6 reti: Emanuele De Marco, Roberto Sedi, Walter Chiacig, Andrea Podrecca; 5 reti: Alberto Paravan, Stefano Dugaro, Nicola Sturam, Federico Sturam, Michele Bastiancig; Žarko Rot - Savognese 4 reti: Daniele Bordon, Denis Terlicher; 3 reti: Antonio Dugaro, Fabio Trinco, Ezio Jussig, Luigi Juretig, Massimo Giaietto, Roberto Mene-ghin, Enrico Cornelio, Michele Selenscig, Carlo Visintini; 2 reti: Flavio Chiacig, Guido Costaperaria, Daniele Stacco, Franco Bardus, Fabio Pagon, Walter Petricig, Gabriele Trusgnach, Adamo Marchìg, Fabio Salamant, Andrea Domeniš, Massimiliano Campanella, Alessandro Ber-gnach, Matteo Tomasetig; 1 rete: Jussa Bruno, Terry Dugaro, Alessandro Zogani, Marco Billia, Carlo Liberale, Germano Sfiligoi, Cristian Mulloni, Andrea Scuderin, Stefano Scuderin, Pio Chiabai, Stefano Carlig, Antonio Floreancìg, Federico Szklarz, Stefano Medves, Paolo Bordon, Cristian Onesti, Stefano Vogrig, Luca Bledig, Claudio Bledig, Emanuele Bertolutti, Davide Del Gallo, Igor Trainiti, Moreno Moratti. Mancano ancora alcune giornate di campionato che potranno modificare in parte questa classifica, dove saranno aggiunti i marcatori dell'Alta Val Torre. Saranno premiate anche le migliori difese che per motivi di spazio siamo costretti a pubblicare prossimamente. ^ViftatìsMecmif ^^siGcattit Ottima partenza per le due ruote novi matajur aBMStastóesaBtiOBWMaH NADIŠKE DOLINE Sneg in slava ura Miescu marcu so pravli par starim sušac in lietos je dielu čast svojemu staremu imenu, ker je biu zaries suh. Zmanjkuvala je voda za ljudi, pa tudi zemja jo je puno potrebovala. Mesec obriu pa se nam je s parvim tiednom poka-zu z vso svojo noruostjo: mraz, daž in snieg. "Zima ni nikdar krepala!" so pravli naši te stari ranci in so imeli ražon. V pravi zimi snega ni bluo, zatuo je paršu sada. Sadno drevje in zelenjava na vartu je bla lepuo pognala proti koncu marca. Skor vse drevje je bluo v cvetju. Puno cvetja, imamo pa nesrečo skor vsako lieto, da kadar cvede, začne padat daž in pada vič dni, kar škoduje cvetju, ker ne more oplodit. Tudi čebele, ki narvič "impolinavajo", se v dažu in mrazu ne morejo gibat. Zavojo tega nam sadno drevje že puno liet ni dobro obrodilo. In metereologi nam napovedujejo še mraz in slano po Veliki noči. Po njih predvidevanju, naj bi taka slava ura durala do 22. aprila. Troštamo se, da so se ušteli, da ne bojo imiel ražona, kot ga nieso imiel za lepo uro. Od 6. do 14. so nam napovedovali sonce, jasno an lepuo, pa ste vsi videli, kakuo je bluo. v naši fari, tenčas je Bepič tudi pieu v našim cerkvenim zboru. Počaso počaso, od tistega zbora jih je malomanj vse Buog vzeu, seda še njega. V žalost je pustu sestre Onorino, Paolo, Giuseppino an Sofijo, kunjada, navuode an drugo žlahto. Na njega pogrebu, ki je biu go par Svetim Pavle (Černečje) v pandiejak 9. obrila popudan, puno judi mu je paršlo dajat zadnji pozdrav. SOVODNJE SREDNJE Černečje Zapustu nas je Bepič Budrinu V čedajskem špitale je v saboto 7. obrila zjutra umaru Giuseppe Cernetig - Bepič Budrinu iz naše vasi. Miesca ženarja je biu dopu-nu 60 liet. Puno liet od tega, parvo njega tata, potlè pa on, sta bla mežnarja PODBONESEC Zapustila nas je Olga Kramar Na svojim domu je v nediejo 8. obrila umarla Olga Kramar - udu-ova Domeniš iz naše vasi. Imiela je 78 liet. Olga je bla iz Onejskega, poročila pa se je bla z domačinom. Žalostno novico nje smarti so sporočil sin Claudio (gaspodar "Škofa” v Podbuniescu), hči Mariucci, ne-viesta, zet, navuodi, pranavuodi, sestre an vsa druga žlahta. Pogreb ranjke Olghe je biu v Briščah v torak 10. obrila popudan. ŠPETER Lipa Umaru je Umberto lussa V špitale v Spilimbergu je za venčno zaspau naš vasnjan Umberto lussa. Učaku je lepo starost: 84 liet. V žalost je pustu družino an vso žlahto. Njega pogreb je biu v Špietre v četartak 5. obrila popudan. Čeplešišče - Barnas Umarla je Erminia Petricig V čedajskem špitale je v sriedo 4. obrila umarla Erminia Petricig, poročena Trinco. Imiela je 84 liet. Žalostno novico so sporočil mož, sinuovi, nevieste, navuodi, sestra, kunjade an vsa druga žlahta. Pogreb Erminie je biu v Čeple-šišču v petak 6. obrila popudan. Obletnice Mario Zdravljic 10.04.1987 - 10.04.1990 V naših srcih je še živ tvoj dragi spomin in živel bo za večne čase. Z neomajano ljubeznijo nam teče misel na tvoj grob. Te ne bomo nikdar pozabili. Živel boš vedno v naših srcih in prisoten v naših molitvah. Žalujoča žena Ida, sin Edi, hči Oriana, brat, sestre, vnuki in nečaki, vsa žlahta in vsi tvoji soborci. Tončeku v spomin 15.04.1977 - 15.04.1990 Glih na Velikonoč bo poteklo tri lieta, od kar nas je zapustu pridan mož, bardak tata in dobar parjateu parjatelju. Anton Chiabai - Tonček Toncinov iz Gorenjega Tarbja, ki je živeu z družino u Čedadu, mož, ki ga je poznala vsa Benečija in vsi ludje - Slovenci in Furlani, ki žive v našem starem mestu. Tri leta je šlo mimo, pa naš spomin je še živ nanj. Z neomajano ljubeznijo se ga spominjata sinova Ettore an Toninac, navuodi, navuode, vsa žlahta in prijatelji. Začnimo s pregovorom, ki ni nič otroški, ampa že star, kot je stara Velikanoč. “Če je Ojčenca mokra, je Velikanoč suha". Narobe pa: "Suha oljka, mokre jajca!' Največkrat so se ti napovedni pregovori pokazali za resnične, nikdar pa niesam mu zastopit, zakaj je Velikanoč z jajcami povezana. Lepi so spomini na otroška lieta, povezani z Velikonočnim praznovanjem. Otroci smo imeli pomembno vlogo za pripravo dostojnega praznovanja. Po naših gorskih vaseh večina kume-tov ni pardielala vič ku par ku-intali pšenice, ki so jo šparal za peč kruh v poletnem cajtu seno-siekam, ki so siekli travo, pa za Velikonoč gubanca an žegnan-ca sta muorle bit, kot štrukji za Božič. Nam so nam matera parprav-le posodo z oriehi, mi smo s kladvom tukli. Iz bužin so matere vebierale jederca, ki smo jih potle stukli, zmleli v izdublje-nim kamanovim mortale. Takuo zmliete, al pa stučene jederca so pomešale s pinjolami in drugimi sestavinami. Vse je bluo z maslam zabeljeno. Temu pravimo gubančanje, ki ga zavijemo s testom in takuo nastane gubanca. Žegnanca je po navadi te sladki ali te dober kruh. Pravimo ji žegnanca, zatuo, ker smo novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Fotostavek: ZTT-EST Izdaja in tiska L Jzanf Trst / Trieste ^"^lìSÉaT Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 28.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 Tel. 329761 letna naroč. 80.— din (800.000 din) pos. izvod 3.— din (30.000 din) OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% PIŠE PETAR MATAJURAC Naše otroške velikonočne navade jo nosili žegnavat, po navadi vse družine vasi zmeraj v eno in isto hišo. In to par dni pred Velikonočjo, duhovnik je ozna-nu pred oltarjem že na Ojčenco: "Od četartka do sabote bo po-žegnovanje kruha, jajc in drugih navadnih reči. Vsaka vas vie, v kajšni hiši bom požegna-vu. Jutri bom ob 9. uri v teli vasi, ob deseti pa v teli". An takuo naprej. Ker so žene viedele za uro že-gnanja, je muorlo bit za cajtam vse parpravjeno v določeni hiši. Matera so nam parpravle kruh in jajca v pletenico, pokrile z belim prtom, s tavajučam, žlahtno blaguo in smo otroci nesli na prestor, na mesto žegnova-nja. Duhovnik ni mu čakat in zamujat dugo. Vse je moralo biti hitro opravjeno, ker je muo-ru obhodit vse vasi in takrat ni bluo ne ciest ne motorju. Ob požegnovanju so se zbrale v veliki izbi vse matera iz vasi z otroci in molile za Kristusovo vstajenje. Pri tem požegnovanju so ble tudi ne všečne in nesimpatične reči. Nas, te buoge otroke, je bluo špot klast, parstavjat naše majhane pletenice h tistim, ki so ble buj ku na doplih velike. Špot nas je bluo, tudi pred žegnam, razkazovat naše siromašno blaguo. Bali smo se, da se nam bojo otroci bogatejših družin na vasi smejali. Smo bli zmeraj taki beneški Slovenci. Zmeraj smo skrivali naše revščine in mizerje pred drugimi. Če je paršu juški, furešt v hišo, so mu dali zadnji salam, da ne bo pravu, da mu nieso imeli kaj dat. Otroci so pa pas stiskali. Na Velikonoč, zjutraj, smo morali vsi na tašče pokusit, po-vžit košček žegnance. Potem smo se za fruoštih lotili žegna-nih jajc, ki smo jih bli otroci že dan prej pofarbal. Jajčne lupine, bužine smo potle nesli po vsieh luknjah v zidovih hrama, posebno pa po hlevih, kjer smo redili živino, da jo žegan obvarje pred boleznijo. Ne vierjem, da smo kladli tiste jajčne bužine po zidnih luknjah tudi proti mišam in podganam, ker smo živiel v tajšnih hudih cajtih, da tudi glo-dauci (roditori) nieso imiel po kaj prid v hišo! Če naše matera nam nieso mogle dat vič kot po eno ice na glavo, smo se jih sami preskar-biel. Oh, ne mislite, niesmo kradli! Ob Velikonočnem cajtu sadijo kumetje krompir po njivah in kjer družine nieso imiel otruok, so paršli po nas, ki nas je bluo puno. Šli smo jim namietat. Ku-met je naredu z matiko jamo v zemjo, mi smo pa iz pletenice vargli krompir v jamo. Otroci so narbuj pravi, ročni, da ne zgreše jame. To je bluo naše veseje, naš šport, naš balon. Za Ion, za opravjeno dielo so nam gospodinje dajale jajca. S temi jajci smo na Velikonoč igrali. Kakuo? Adni smo jih kuhane nastavjal, drugi so ji pa s palanko (10 cen-tezimov) cejal. Tisti, ki je ciljal, če je zadeu, če se mu je palan-ka ustavla v jajcu, je bluo ice njega. Če pa ga ni zadeu, je po-brau palanko, tist, ki mu ga je nastavu. So bli taki, tako sposobni, da so zadiel vsako ice parvikrat, drugi pa so zapravli vič palank, prej ko so ice zadiel. To je biu naš užitak, naše veseje! Naše veseje je bluo tud na Veliko saboto, ko smo hodili po žegnan oginj. Pred cerkvijo, blizu britofa, so zbrali na kup das-ke od martvaških trugel, od ka-sel in zažgal. Duhovnik je plamen požegnu, mi smo pa parhi-teli po žegnan oginj, da bi ga hitro nesli domov. Kakuo? Že mesec prej smo poiskali tu host bukove gobe, gobe, ki zrasejo na bukovim deblu. Te gobe smo skarbno posušili, da so ble slojne. Za parložnost smo zbrali tisto, ki je bla narbuj liepa, narbuj velika. Na robu smo jo pre-vartal, da je šla skuoze njo železna žica (fil di ferro). Na robu smo jo zavezal in pustil rep od žice kakšnih 60 centimetrov dolg, ki smo ga držali v roki, da smo lahko vihteli in vrteli v luf-tu, kadar se je goba užgala. Potlè smo leteli proti domu, leteli smo, ne samuo zavojo tega, ker smo se bali, da nam po poti goba zgori in da pridemo damu praznih rok, brez žegnanega ognja, pač pa tudi zatuo, ker je bla vraža, da tisti, ki parnese parvi damu žegnan ogin, bo imiela kumetija narbuj debelo riepo an koranje. Taki so bli naši cajti. Sada otroci še pogledajo ne kokošjih jajc za Velikonoč. Oni čjejo, da se jim ukupi tiste velike s čjo-kolado in noter mora bit presenečenje (sorpresa). Cajti se pač-spreminjajo! Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Mario Zufferli) torak 15.30-17/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Marinig) srieda 10-11 Sriednje (Augusto Crisetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Renzo Marseu) torak, četartak an sabota 11.15-12.15 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12. Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandi-ejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio w v Spietre Ortopedia doh. Fogolari, v pandiejak od 11. do 13. ure. Cardiologia doh. Mosanghini, v pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Ufficiale sanitario dott. Luigino Vidotto S. LEONARDO venerdì 8.00-9.30 S. PIETRO AL NATISONE lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30. SAVOGNA mercoledì 8.30-9.30 GRIMACCO: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 STREGNA martedì 8.30-9.30 DRENCHIA lunedì 8.30-9.00 PULFERO giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sociale: D. LIZZERÒ V torak od 11. do 14. ure V pandiejak, četartak an petak od 8.30 do 10. ure. Pediatria: DR. CHIACIG V sriedo od 11. do 12. ure V petak od 11. do 12. ure Psicologo: DR. BOLZON V torak od 8. do 13. ure Ginecologo: DR. SCAVAZZA V torak od 8.30 do 10. ure Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 14. DO 20. APRILA Čedad (Fontana) tel. 731163 Tavorjana tel. 712181 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«.