LENDAVSKE G O R I C E G E O G R A F S K A MONOGRAFIJA L E N D A V S K E G O R I C E — L E N D A V A V I N E H I L L S (NE S L O V E N I A ) GEOGRAPHICAL MONOGRAPH V L A D I M I R B R A C l C IZVLEČEK UDK 911:634.8(497.12—18/11 »Lendavske gorice) = 863 Lendavske gorice, geografska monografi ja Razprava Lendavske gorice predstavlja geografsko monografijo o na jmanjš i vino- gradniški pokraj ini v Severovzhodni Sloveniji. Gra jena je v konceptu kompleksne geografske študije s podrobno analizo naravnogeografskih elementov in družbeno- geografskih faktorjev, ki so v zapletenem medsebojnem delovanju ustvarili specifične gospodarske, socialne in narodnostne razmere v gospodarsko man j razviti obmejni in nacionalno mešani pokrajini. Pr imer java z drugimi goriškimi pokraj inami v slo- venskem subpanonskem območju kaže na mnoge podobnosti pa tudi bistvene razlike. ABSTRACT UDC 911:634.8(497.12—18/11 »Lendavske gorice«) = 20 Lendavske gorice — Lendava Vinehills (NE Slovenia). Geographical Monography The treatise named Lendavske gorice (the Lendava vinehills) represents an eco- nomic monography of the smallest viticultural region in North-East Slovenia. It is built up in the concept of a complex economic study with a detailed analysis of the natural geographic elements and the social geographic factors which in a complicated mutual action created specific economic, social and national conditions in an econo- mically less developed and linguistically mixed region. In comparision with other viti- cultural regions in the Slovene Sub-Pannonian area it shows a lot of similarities, but also essential differences. Naslov — Address Dr. Vladimir Bračič Gosposvetska 24 62000 Maribor Jugoslavija 1. UVOD IN OPREDELITEV PREUČEVANEGA OZEMLJA V Severovzhodni Sloveniji so geografske monograf i je dobile vse goriške vinogradniške pokra j ine : Mariborske gorice (Kert, 1955/56), Vinorodne Haloze ( B r a č i č , 1967), Ljutomersko-ormoške gorice ( B e l e c , 1968), Osredje Za- hodnih Slovenskih goric (Kert, 1973), Svečinske gorice (Šilih, 1980), Gozdnate Haloze (Bračič, 1982), Radgonsko-kapelske gorice (Bračič, 1984) in Dravinjske gorice (Bračič, 1985). Ostale so še Lendavske gorice — predmet naše študije. Lendavske gorice so po Uešičevi (Ilešič, 1967) regionalizaciji Slovenije naša najvzhodnejša goriška pokra j ina Nizkega slovenskega (Subpanonskega) Po- drav ja oziroma Slovenskega Pomur ja . To je jugovzhodni osameli podaljšek prekmurskega Goričkega, m a j h n a skupina goric med nižinskim svetom ob spod- n j ih tokovih Krke na vzhodni (madžarski), Kobil jskega potoka na severni in Ledave na jugozahodni strani. Domačini že od davna uporabl ja jo za posamezne dele goric posebna imena, ki so jih povzeli po nasel j ih na jugozahodnem vznož- ju : Dolga vas — Dolgovaške gorice, Lendava — Lendavske gorice, Centiba — Centibske gorice, Dolina — Dolinske gorice ter Pince — Pincovske gorice. Za celotno pokraj ino se je uveljavilo skupno ime Lendavske gorice. Med sloven- skimi vinogradniškimi pokra j inami so Lendavske gorice površinsko na jmanjše , vendar sodijo po deležu vinogradniških površin in po izgledu med na jbo l j vinogradniške pokra j ine na Slovenskem. Goriški svet med Krko, Kobiljskim potokom in Ledavo obsega okoli 15 000 ha. S tr ianonsko mirovno pogodbo določena državna meja med Madžarsko in takra tno kral jevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je dodelila manjš i (okoli t re t - jine) zahodni del goric kral jevini SHS, večji vzhodni pa Madžarski. Tako so postale Lendavske gorice izrazita obmejna pokra j ina z narodnostno mešanim prebivalstvom — Slovenci in Madžari. Preučevane Lendavske gorice obsegajo zahodno od državne meje pet ka- tastrskih občin (k. o.), ki si sledijo proti jugovzhodu: Dolga vas — Hosszufalu, Lendava — Lendva, Čentiba — Csente, Dolina — Volgyifalu ter Pince — Pince. Na severu in severozahodu obsega k. o. Dolga vas nižinski, vlažni svet ob Kobilj- skem potoku, Radmožanskem kanalu, Črncu in Ledavi. Tudi k. o. Lendava sega v sorazmerno ozkem pasu prek Ledave proti Muri. K. o. Pince je po državni razmeji tvi dobila pretežni del ozemlja k .o. Lendva Ujfa lu (Lendavska Nova vas) (okoli 950 ha) in se tako razširila daleč proti jugu med Ledavo in Muro. Meja goric poteka po cesti v rh pleistocenske terase na zahodni s trani in po- vezuje nasel ja : Dolga vas — Lendava — Centiba — Dolina in Pince. Ker pa je nižinski svet ob omenjenih vodotokih agrarnoproizvodno povezan z goricami, omenjenih k. o. nismo delili na goriški in ravninski del. Smo pa izpustili tisti del k. o. Pince, ki ga je pridobila od k. o. Lendva Uj fa lu in ki pr ipada sedaj Madžarski. To je svet med Ledavo in Muro, ki dejansko nima zveze z Len- davskimi goricami in bi nam delal tudi težave pr i upoštevanju sprememb zem- ljiških kategori j . Ilešičevi ugotovitvi, da so Lendavske gorice p remajhen in preveč v nepo- srednem zaledju lendavskega mestno industr i jskega področja ležeč odrastek osamelih p rekmursk ih goric, da bi j ih mogli navzlic nj ihovi svojskosti obrav- navat i kot mikroregi jo zase ( I l e š i č , 1959), ne gre oporekati. Sa j so kot ena najbol j tipičnih vinogradniških pokra j in v Sloveniji delo l judi na nj ihovem vznožju in to tako na naši kot na madžarski strani. Zato smo Lendavskim gori- cam priključil i že omenjenih pet naselij, ki tvori jo z nj imi kulturnozgodovinsko in socialnoekonomsko enoto. Z naštetimi petimi k. o. (brez dela k. o. Pince) meri jo Lendavske gorice 5167 ha. Osrednja naselja omenja jo na js ta re jš i znani zgodovinski dokumenti . Da- našn j i samostojni naselj i Dolgovaške Gorice in Lendavske Gorice sta postali sa- mostojni šele po drugi vojni, p re j sta pripadali Dolgi vasi in Lendavi kot zaselka. V goricah se je razvilo potem, ko so mnoge klet i -hrame naselili, precej zaselkov, ki pa imajo samo madžarska imena ,čeprav biva v nekater ih večina Slovencev. Tako je v Dolgovaških Goricah deset zaselkov: Belsohegy, Biikos, Cserhegy, Do- lac, Hidegkut, Kishegy, Kisszenegeto, Kovesces, Nagyszenegeto in Ujhegy. V Len- davskih Goricah jih je t r ina js t in se vrst i jo od zahoda proti vzhodu: Ujhegy (del zaselka leži v Dolgovaških Goricah), Vadkert , Cserhegy, Ujtemetorend, Szentharomsaglab, Szentharomsagal ja , Kurtahegy, Ujtamas, Bako, Bakoalja, Felsobohmec, Alsobohmec in Malivolgy. V Centibskih goricah je zaselkov kar 14: Banhegy, Barbirend, Biik, Ferigyfalu, Kasehegy, Kisvolgy, Magyardiak, Majorka Malihegy, Szucs, Telekszer, Tuske, Zatak in Zoknjak. V goricah nad Dolino so zaselki: Diosvolgy, Garahegy, Tamaskut , Biik — Bukovje, Bohec — Benec, Melyvogly, Rachegy in Muveg. Beseda »hegy« pomeni gorica ali v rh ali breg. Med navedenimi zaselki j ih kar enajs t nosi pris tavek gorica ali v rh ali breg. Tako imamo na pr imer : Mali Breg (vrh), Novi Breg, Cerov Breg, Banov Breg, (vrh) itd. Beseda »volgy« pomeni dolino, te so štiri. Kra jevni leksikon IV. nava ja poleg madžarskega samo v enem pr imeru tudi slovensko ime (Biik — Bukovje). Ugotovili smo, da domačini res ne poznajo slovenskih imen, čeprav živijo v Dolgovaških in Len- davskih Goricah pretežno Slovenci. Razgovor z večimi domačini ni dal ustrez- nega pojasnila. Sprejel i pa so nas lednje tolmačenje. Upoštevajoč zgodovinski časovni potek poselitve preučevanega prostora domnevamo, da so bili prvi prebivalci v nasel j ih (vaseh) na vznožju goric Slo- venci. Takrat vinogradništvo v goricah prav gotovo ni bilo močneje razvito. Mogoče so domačini posameznim hrbtom ali bregom dali posebna imena, tudi ime gorica ali po prekmursko vrej . Kasnejši razvoj je pr ipel jal v vasi pod go- ricami Madžare, ki so postopoma številčno prevladali . Morebitna slovenska imena goric so pomadžarili , ob intenzifikacij i vinogradništva pa so novozasa- jenim vinogradniškim površinam na vrhovih dajal i svoja imena, ki so prišla v u radne dokumente. Kot bomo podrobneje spoznali kasneje, so lendavski gra- ščaki razdelili posamezne gorice kmetom iz širše okolice in pri tem celo ustva- rili nekake ra jone (medžimurske vasi posebej, madžarske vasi posebej in slo- venske vasi posebej). Tako so npr. dobili kme t j e iz Polane vinograde na bregu (vrhu) v Lendavskih Goricah. Mogoče so jih t akra t celo kolektivno zasadili, kot razmišlja S e v e r (1961). Kmet j e iz oddal jenih slovenskih vasi so uporab- ljali skupni izraz gorice, tore j kvečjemu Lendavske gorice ali Dolgovaške gorice, pr i tem pa posameznim vrhovom niso daja l i posebnih imen ali pa so madžarska slovenili, vendar ta niso bila nikoli uradno pr iznana in zapisana. 2. NARAVNO OKOLJE 2.1. PETROGRAFSKA SESTAVA TAL IN RELIEFNE OBLIKE. V terciaru sta nastala ob močnih tektonskih premikih širši graški in ožji podravski morski zatok. Večina panonskega sveta v Severovzhodni Sloveniji pr ipada območju podravskega (Slovenske gorice, Haloze, Dravin jske gorice), P r e k m u r j e pa leži v zunanjem robu graškega zatoka. Vi tanjski prelom, ki loči Centralne in Južno Apneniške Alpe, se nada l ju je proti vzhodu prek Slovenske Bistrice, P t u j a in Ljutomera do Genterovcev in napre j na Madžarsko. Ta prelom je bil v vzhodnem predelu na tančneje določen šele pri novejšem raziskovanju nahaja l išč na f te in je dobil ime po Ljutomeru. Na severni s trani l jutomerskega preloma so pri naf tn ih vr t inah pr i Murski So- boti in Filovcih zadeli na metamorfne kamnine, v medžimurskih vr t inah pa na t r iadne sedimente. Metamorfne kamnine Centralnih Alp so amfibolit , gnajs, bistri blestnik in filit z vložki kvarci ta in graf i tnega skrilavca. Nastale so ver- jetno iz paleozojskih škrilavcev. Temeljno gorovje proti vzhodu in jugu pada. Nan j so naleteli pr i vrt ini Murska Sobota 2 že na globini 1183 m, pri vrt ini Fi- lovci 1 pri globini 2582 m, pri v r t inah Renkovci in Fokovci pa na globini 2614 in 2692 m. Geofizikalne in seizmične meri tve nakazujejo , da je globina temelj - nega gorovja ob l ju tomerskem prelomu pod 4000 m. Arhiv INA. Južno od l ju tomerske prelomnice, k j e r tvori jo podlago terciarnim usedli- nam kamnine Južnih Apneniških Alp, so naleteli pri vr t ini Medžimurje 1 v globini 2840—2890 m na kristalizirani apnenec z žilicami, ki na j bi pripadal mezozoiku. V vrt ini Selnica 1 so v globini 2600—2844 m ugotovili s rednjet r iasni temni glinasti lapor, temnosiv kremenov peščenjak in kremenov konglomerat. Nagubana zgradba obeh gorstev poteka v temeljni smeri JZ—SV v obliki antikl inalnih in sinklinalnih prog. Na jugu se haloška antikl inala nada l ju je čez Ormož—Kog—Selnico—Peklenico proti Lendva Uj fa lu in Lovaszi na Madžar- skem. Najčešče jo imenuje jo ormoško-selniška antiklinala, ali tudi koška (Kog), ker dosega n jen lok tam najviš j i nivo, ki je delno odkri t v s tarejših ka- meninah. Od Koga proti vzhodu se ant ikl inalni h rb t pogreza in je pri Lendva Uj fa lu najnižj i . Ormoško-selniška ant ikl inala n a j bi se nagubala proti koncu panona, ko se je morska obala umakni la iz Ormoško-l jutomerskih ter Medji- murskih goric, medtem pa so se na območju Lendavskih goric še odlagali b ra - kični sedimenti, ki tvori jo danes temel jne kamnine površja. Na severnem po- bočju ormoško-selniške antiklinale je v vzporednem, toda nižjem antikl inalnem svodu naf tno območje pri Petišovcih, Dolini in Centibi ter še bogatejše proti vzhodu na madžarski s trani pri Lovaszi. Vzporedno z ormoško-selniško antiklinalo poteka skladno z l ju tomerskim tektonskim prelomom sinklinala čez s rednje Slovenske gorice v smeri Ljuto- mer—Genterovci in nap re j proti s rednj i dolini reke Krke na Madžarskem. Kaže, da gre za sorazmerno mlado tektonsko grezanje, saj se k te j sinklinali soraz- merno hi t ro znižujejo jugovzhodna gorička slemena, ki se celo zgubijo pod mlajš imi nanosi. S tem je nastalo tako imenovano genterovsko pretržje, ki je Lendavske gorice povsem odrezalo od Goričkega. Lendavske gorice so bile pred ugrezanjem l jutomerskega preloma in z n j im povzročenim pre t rž jem naj jugo- vzhodnejši rob Goričkega. Severno od l jutomersko-genterovske sinklinale poteka kot podaljšek Cen- tralnih Alp druga antiklinala od Dupleka proti Radgoni (Kapeli) in Radencem ter napre j proti Goričkemu. Običajno jo imenuje jo radgonska ali kapelsko- puconska antiklinala. Tudi ta se proti vzhodu znižuje. Pr i i skanju n a f t e so usmeril i p rva v r t an ja prav na n jen hrbet . Vendar tudi v tem pr imeru na f t e in plina niso našli na glavnem hrbtu, temveč na n jenem južnem pobočju v se- kundarnem ant ikl inalnem hrbtišču, imenovanem bogojinska antiklinala. V P r e k m u r j u na ravne pokraj inske enote — gorice in ravnice — ne potekajo skladno z geološko tektonsko zgradbo, temveč skora j pravokotno na njo. Anti- klinali in sinklinala imajo osnovno smer JZ—SV, gorice graškega zatoka pa po- teka jo od Gradca prek avstr i jskega Grabenlanda in našega Goričkega v smeri SZ—JV; v te j smeri pa tečeta, vsaj v P rekmur ju , tudi glavni reki Mura in Ledava. Ker je bilo ozemlje današnjega P r e k m u r j a v oligicenu kopno, so bile sta- rejše kamnine odstranjene. Skora j skozi ves miocen in do srednjega pliocena, oziroma od tor tona prek sarmata do panona, je bilo P rekmur je , z izjemo severo- zahodnega dela Goričkega (Sotina, Serdica), pod morjem, ki je bilo zdaj globje in bolj slano, pa spet pli tvejše in brakično ali celo sladkovodno. Poleg morskih usedlin so se v p rekmursk i udorini odlagali prod, pesek in gline. Tako so nastale debele plasti sedimentov. V vsej terciarni dobi je bilo panonsko obrobje podvrženo tektonskemu delo- van ju . Nastajal i so prelomi in z n j imi povezana navpična g ibanja (dvigi in udori) ter gubanja , ki so mars ik je premakni la poleg starejših tudi mlajše pliocenske sedimente in to rirav znatno, celo do 60°. Ta tektonski nemir nam med drugim dokazujejo tudi vulkanski izbruhi, ko so prišle na površje vulkanske kamnine (Gleichenberg v Avstriji). Posebno močno je bilo v tortonu tako imenovano š ta jersko gubanje , ki je povzročilo močnejše ugrezanje tudi na območju Prek- mur ja . V sarmatu se je globina panonskega mor ja večkrat menjavala . Ko se je mor je za neko obdobje skrčilo, so morale reke s potoki podaljšat i svoje to- kove ter so pri tem prekr i le morske usedline z nasipinami peska, proda in ilo- vice. Ko se je mor j e zopet razširilo in poglobilo, so rečne nasipine prekril i morski sedimenti (laporji). Tako nam navpični prerezi (naftne vrtine) odkrivajo men javan j e morskih usedlin in rečnih nasipin, vmes pa se zlasti v zgornjih plasteh pojavl ja jo še sladkovodni sedimenti s tankimi plastmi l ignitnega pre- moga. Posamezne plasti so v povprečju debele od 20—60 m. Peščeni sedimenti so ugodni kolektorj i (zbiralci) za naf to in prav v teh sedimentih so tudi v Prek- m u r j u našli na jveč na f te in plina. To nam tudi pojasni, zakaj na širšem ob- močju Petiškovskih vrt in nastopa na f t a v sinklinalnem severnem pobočju ormo- ško-selniške ant ikl inale in ne na n jenem hrbtu . Hrbe t je namreč lapornat in tvori tako imenovano zaporno plast, prodnate in peščene plasti pa so kolektorj i naf te . Za nahajal išča na f t e je torej pomembnejš i petrografski sestav kamnin kot pa s t ruk tu rna oblika. (Arhiv INA . . .) Po panonu se panonsko mor je ni umakni lo z regresijo, kot se je to dogajalo v p re j šn j ih časih, temveč je nastopilo obdobje njegovega zasipavanja z rečnimi nanosi. Akumulaci jo rečnih nanosov, ki j ih sestavl ja jo pontski, daki jski in post- dakijski pliocenski prodi, peski in gline, so občasno prekinila daljša ali kra jša obdobja bolj ali m a n j intenzivne erozije. Rečna erozija in akumulaci ja sta se NAFTA, PLIN IN PREMOG LENDAVA Čentiba, Dolina 'etišovci / f ^ Mursko Središče (KUNkULi^ Selnica Peklenica Križovec Dakijski prod Unio wetzleri Nafta in plin SI. 2 Nahajališče lignita premogovnik v P r e k m u r j u (v Mursk i dolini) nada l j eva l i tudi v pleistocenski dobi, ko sta bili v močni odvisnosti od men ja joč ih se poledeni tev in otoplitev. Lendavske gorice so bile že dv ign j ene nad Mursko dolino, ko jo j e M u r a zasipavala. Zato p r e v l a d u j e j o tod na povr š ju plast i Unio Wetzler i in daki j sk i prod. Vznožje pa sp reml ja pleis tocenska terasa, ses tav l jena iz gline. Na koncu pleis tocena se je zaradi h i t r e j šega pogrezan ja južnega dela P r e k - m u r j a tudi erozi jska baza Mure in K r k e h i t r e j e zniževala in obe reki sta se močne je urezoval i v u r a v n a n i svet, ki sta ga bili med k v a r t a r j e m še dodatno razširil i . Po P l e n i č a r j u (1954) n a j bi prišlo v pos tdak i j skem obdob ju v panon- skem obrob ju do splošne izravnave. V g raškem zatoku, to re j tudi v P r e k m u r j u , pa n a j bi bilo n e k a j i z ravnav še v poznejš ih obdobjih. Takšno miš l j en j e se skla- da tud i z Gamsovo ugotovi tvi jo , zasnovano na podrobnem k a r t i r a n j u s lemen- skih n ivo jev na Goričkem. Gams p r a v i : »V gr ičev ju med Mursko in Rabsko dolino ne gre za enotni, erozijski, n a k n a d n o malo preobl ikovani ravnik , ki visi v celoti prot i v z h o d u . . . , t emveč gre za več nivojev, ki se z min ima ln im s t rm- cem šir i jo na več jem območju.« ( G a m s , 1959.) Na severnem Gor ičkem se je ohrani lo devet t e rasn ih nivojev. Na jv i š j i in na j s t a r e j š i segajo od 400—420 m (Sotinsko, S reb rn i breg), med tem ko so na j iz raz i te j š i oziroma na jpogos te j š i na višini okoli 300 m. Tudi v Lendavsk ih goricah n a j d e m o razl ične s lemenske ni- voje v viš inah od 265—328 m. Lendavske gorice so nekak denudac i j sk i os tanek med spodnjo dolino K r k e na vzhodu v Madžarski , nekoč močno poplavn im in zamočv i r j en im svetom ob spodnj i Ledavi na jugozahodu ter p iano dolino Kobi l j skega potoka na severo- zahodu. P r e d s t a v l j a j o s k r a j n o vzhodno slovensko panonsko obrob je in na j j už - nejš i del p r e k m u r s k e g a goriškega sveta. Državna me ja pušča Jugos lav i j i — Sloveni j i n j ihov man j š i jugozahodni del. Lendavske gorice so se razvile na seve rnem pobočju ormoško-selniške ant ikl inale , t o re j na t e m e l j n e m gorovju Južn ih Apnenišk ih Alp. Ses tav l j ene so SI. 3 Pogled na Lendavske gorice okrog sv. Trojice. podobno kot slemena jugovzhodnega Goričkega iz pliocenskih sedimentov, ki j ih zastopajo slabo vezane kamnine, kot so: kremenčevi peski, peščeni laporj i in ilovice, ki pr ipadajo horizontu Unio Wetzleri. Prevladuje jo predvsem v obeh glavnih slemenih, jugozahodnem na naši in vzhodnem na madžarski strani. Na severozahodni strani, k j e r je svet nižji in se bolj položno spušča proti gen- terovskemu pre t rž ju oziroma dolini Kobil jskega potoka, so starejši skladi Unio Weztleri prekr i t i z mlajš im daki jskim prodom. Vznožne dele sorazmerno strmo se dvigajočih slemen spremlja na naši s t rani zelo ozka, na madžarski strani pa nekoliko širša pleistocenska terasa iz gline, ki je tudi dala osnovo za nastanek opekarn pri Dolgi vasi in blizu Lovaszi na Madžarskem. Na naši s t rani pred- stavl ja nekoliko dvignjena pleistocenska terasa prehod od nekoč poplavnega in zamočvir jenega ter težko prehodnega sveta v strmo se dvigajoča pobočja goric. Večina naselij, tako na naši kot na madžarski strani, se je naslonila na to ple- istocensko teraso oziroma na vrša je kra tk ih potočkov, ki pr i tekajo iz goric. Lendavske gorice imajo obliko neenakostraničnega tr ikotnika, z osnovnico na severu in vrhom na jugu. Na severu se gorice od genterovskega pre t rž ja po- lagoma dvigajo prek dokaj široke pleistocenske terase, ki je v n j ivah. Severna obronka obeh krakov sta si vsaksebi okoli 8 km, to je osnovnica trikotnika, ki v večini pr ipada Madžarski. Za Lendavske gorice sta značilni predvsem obe stranici, obe slemeni. Naše poteka v smeri SZ—JV, torej v osnovni smeri prek- murskih goric, madžarsko pa v poldnevniški smeri. Naši državi pripadajoče jugozahodno sleme začenja na severu pr i Dolgi vasi — Dolgovaške gorice in končuje na Madžarskem pri Lendavski Novi vasi (Lendva Ujfalu) z Novovaškim vrhom (265 m) in je dolgo deset km. Naš del slemena se končuje s Pincovskimi goricami. Vzhodno, madžarsko sleme se začenja na severu z Lentskimi goricami in končuje z Lovaszkimi goricami in je dolgo okoli 8 km. Obe slemeni se so- razmerno hi t ro dvigneta in dosegata v osrednjem delu prevladujoče višine okoli 300 m. Posamezni vrhovi so n e k a j višji. Obe slemeni v s rednjem delu po- vezuje prečno sleme, k je r so najviš j i vrhovi Lendavskih goric. Obe slemeni se torej dvigujeta proti notranjost i . Tod so pobočja bolj zložna in med vršinami so lepo vidni posamezni nivoji, pomoli in terase v višini med 265—280 m. Na naši strani se dviguje sleme v Lendavskih Goricah do višine 328 m, na madžar- ski pa do 317 m, med n j ima pa je tik ob meji na madžarski s t rani na jv iš j i v rh Lendavskih goric, ki dosega 334 m. Prečno sleme je hkrat i glavna razvodnica. Široko in položno severno pobočje je razrezano po mnogih grapah, ki se s tekajo v tr i potoke. Severna pobočja Dolgovaških in Lendavskih goric odmaka Dolgovaški potok, ki se izliva v Kobil jski potok. Na madžarski s trani zbirata vode neimenovani potok, ki teče skozi Redicz in se nato izliva v Kobiljski potok, ter potok Liponjak, ki se pri Lent i ju izliva v Krko. Na južnih pobočjih osred- n jega povezovalnega slemena ima svoje izvire potok, ki s svojo ozko dolino loči približujoče se južne odrastke obeh glavnih slemen. V Krko se izliva pri sv. Križu ob Krki . Z jugozahodnih pobočij našega slemena Lendavskih goric pri- tekajo le ma jhn i potočki (jarki); med n j imi sta pomembnejša Centibski in Do- linski potok ter potoček, ki pr i teka ob lendavskem gradu izza položno se dvi- gajočega hrbta , ki končuje pri cerkvici sv. Trojice (266 m). Od tod je lep po- gled na Lendavo, na Dolinsko in prek Mure na Medžimurje. Lendavske gorice se vlečejo v devet kilometrov dolgem in ozkem pasu. Na j - širše so na severu v Dolgovaških goricah, k j e r je med vasjo in državno mejo 3 km, pr i Lendavskih goricah okoli 2 km, v Centibskih goricah 2,5 km in pri Pincah komaj en km. Od ostalih prekmursk ih goric (Goričkega) se ločijo pred- vsem po tem, da je celotno prisojno pobočje od Dolge vasi do Pinc zasajeno z vinogradi, med kater imi je obilje zidanic, nekdan j ih viničarij , sodobnih počit- niških hišic in tudi novih s tanovanjskih hiš. Težko bi našli na Slovenskem tako gosto poseljeno vinogradniško krajino. Pogled na Lendavske gorice z juga (od Lakoša) nam us tva r j a podobo enega od na jbo l j tipičnih slovenskih vinograd- niških pejsažev. (Podobno je pod vinogradi vse vzhodno pobočje slemena na Madžarskem.) V notranjost i se med obema slemenoma, na naši s t rani pa do državne meje, razprost i ra jo obsežni sklenjeni l istnati gozdovi (bukev, akacija), med n j imi pa so na sončnih pobočjih višjih hrbtov tudi zaplate vinogradov. Slabo spri jete kamnine, kot so karbonatn i pesek, peščeni lapor, pomešan s silikatnim peskom in ilovico ,tvorijo dobro osnovo za razvoj rahl ih prsti, ki so dovolj zračne. Zato imajo Lendavske gorice med prekmurskimi goricami za vinogradništvo na jbol j še prsti. To so v glavnem r j ava karbonatna tla z močno vsebnostjo apnenca, poman jkan j em fosfor ja in so slabo humusna. Na izrazito lapornih osnovah ima prst tudi do 40 % apnenca, tako da je čutiti njegov ne- gativni vpliv v obliki kloroze. Visoka vsebnost apnenca in poman jkan j e humusa sta posledica izpiranja in erozije, ki je na s t rmih pobočjih še posebej inten- zivna. Intenzivno obdelovanje vinogradov pospešuje erozijo. Poleg erozije se pojavl ja še polzenje zemlje in celo usadi. Še močnejša kot v vinogradih je ero- zija na njivah, ki so jih naredil i po vrheh na nekdanj ih vinogradniških par- celah. V neka j letih se kvali teta zemlje tako spremeni, da je opazna razlika med spodnjim in zgornj im delom njive. Ob močni eroziji in denudacij i zemlja tako osiromaši, da so n j ive mars ik je spremenili v t ravnike in s tem zavrli raz- diralni proces. Nekatera s t rma pobočja, nekoč zasajena z vinogradi, ki sta jih erozija in denudaci ja osiromašili, so danes zarasla z akacijevim gozdom. L j u d j e so skušali in še poskušajo omiliti delovanje erozije z napravo prečnih jarkov, v novejšem času pa ob izdatnejši uporabi mineralnih gnojil z u v a j a n j e m zele- nega gnojenja . V takšnem sistemu prekopl je jo vinograd samo vsako t re t j e ali četrto leto. To pa erozijski proces občutno zavre. V Lendavskih goricah lahko često opazimo na pobočjih vegaste oblike, značilne za polzenje zemlje in usade. Polzenje zemlje nastopa najčešče ob po- mladanskih odjugah in večjih nalivih v aprilu in maju , ko je zemlja napi ta in težka. Vsakoletno polzenje in usadi uničuje jo vinogradniške površine, ki jih je ponekod že zarasla naglo napredujoča robinija. V novejšem času nekmečki lastniki (vikendaši) od kmetov zapuščene vinograde obnavl ja jo in se z moder- nejš imi agrotehničnimi ukrepi upira jo naravnim razdiralnim silam. Predvem temu dejstvu je pripisati, da površine vinogradov v Lendavskih goricah ne na- zadujejo, kot smo to opažali v večjem ali man jšem obsegu v vseh vinograd- niških pokra j inah na Slovenskem. 2.2. PODNEBNE ZNAČILNOSTI. Področnejšo podobo kl imatskih razmer smo izdelali na osnovi podatkov v vremenoslovne posta je Lendava, ki leži na nadmorski višini 236 m na pobočju Lendavskih goric. (Opozorimo, da so postajo neka jk r a t prestavljali .) Njene podatke bomo pr imer ja l i s postajo Jeruzalem v Jeruzalemsko-ormoških goricah, ki je postavl jena na slemenu na nadmorski višini 345 m, in z bližnjo nižinsko postajo v Murski Soboti oziroma Rakičanu (187 m). Pr i splošni in podrobni oceni podnebnih značilnosti v Lendavskih go- ricah bomo posebej upoštevali vpliv teh značilnosti na vinogradništvo in sad- jarstvo. 2.2.1. Toplotne razmere. Pri vinski t r t i je kakovost pr idelka — grozdja in s tem vina — odločujoče odvisna od toplotnih razmer. Najkval i te tne jša vina v tako imenovanem severnem evropskem vinorodnem ra jonu so tam, k j e r so srednje letne t empera tu re med 10 in 11° C, oziroma tam, k j e r dosežejo s rednje tempera ture v t reh letnih mesecih (junij, julij , avgust) 20° C in več. Za ugodne toplotne razmere za gojitev vinske t r te se štejejo še s rednje letne tempera ture med 9 in 10° C. V takih pokra j inah nastopajo često med posameznimi leti pre- cejšnje razlike, to pa pomeni n ihan je kvali tete pridelka. Kval i te tno vinsko le- tino zagotavlja več kot 40 dni z dnevno tempera turo nad 25° C. Za uspešno rast vinske t r te in tudi drugih zahtevnejših kul turnih rast l in pa niso pomembne samo srednje letne temperature , temveč tudi t empera ture v posameznih obdob- jih rasti. ( C o l n a r i č , 1965.) V naših kl imatskih razmerah poteka letni biološki ciklus vinske t r te v Po- dravskem vinogradniškem rajonu, tore j tudi v Lendavskih goricah, po nasled- nj ih fenofazah: 2.2.1.1. Solzenje — prvi znak novega letnega živl jenjskega obdobja — se prične, ko dosežejo s rednje dnevne tempera tu re vsaj 6—8° C. Takšno s tanje na- stopa v Lendavskih goricah običajno v začetku marca, včasih pa tudi že v zad- nj i dekadi f eb rua r ja . Ker je to obdobje tempera turno zelo nestalno, saj p r iha ja često do bistvenih padcev t empera tu re in nemalokrat zapade vmes celo sneg, je proces solzenja večkrat prekinjen. Pravi loma opravijo rez vinske t r te pred začetkom solzenja. 2.2.1.2. Brstenje pomeni prvi začetek rasti. Pr ične se takrat , ko se dvigne povprečna dnevna tempera tura do 10° C in več. Takšno s t an je nastopa v našem pr imeru običajno v prvi polovici aprila, v zgornjih pomladih že zadnje dni marca, v poznih, kot sta bili leti 1962 in tudi 1984, pa šele v drugi polovici aprila. 2.2.1.3. Rast mladik poteka v dveh fazah: prva t r a j a do cvetenja, ko se za- časno prekine, in nato do avgusta, ko rast preneha. Takra t t r to tudi »vršička- mo«. Rast mladik je različno intenzivna, odvisna od tempera tur . Te so n a j - ugodnejše, če znašajo od 12—16° C. 2.2.1.4. Cvetenje in njegov potek je odločujoč faktor za količino pridelka. Za cvetenje so na jugodnejše povprečne dnevne tempera tu re okoli 16° C, mini- malna pa mora biti vsaj 13° C. V Lendavskih goricah prične t r t a cveteti običajno zadnje dni m a j a ter se ob neugodnih vremenskih razmerah zavleče tudi do konca juni ja . Seveda je čas cvetenja odvisen tudi od sorte. Naj intenzivnejše je cvetenje običajno v prvi polovici juni ja , ko so povprečne tempera ture med 16 in 17° C (povprečje juni ja je 18° C). Daljše deževno obdobje in nižje tempera- tu re v tem času lahko povzročijo občutno škodo, sa j se cvetje osuje in grozdje ne »zaveže«. 2.2.1.5. Rast jagod se začne brž ko je oploditev izvršena, torej takoj po končanem cvetenju. Cas, da jagode dorastejo, je pr i posameznih sortah različen. Grozdna jagoda potrebuje , da povsem doraste, okrog 550° C toplote. V našem pr imeru t r a j a na jbo l j intenzivna rast jagod ves mesec ju l i j ; v tem mesecu pa imamo v povprečju neka j nad 580° C, torej dovolj, da jagode povsem dora- stejo že meseca juli ja. In res se pri ranih sortah konča rast že okoli 20. julija, pri poznih pa se zavleče do prvih dni avgusta. Vse velja za tako imenovane normalne letine. 2.2.1.6. Dozorevanje jagod se začne potem, ko dorastejo. Kot prvi znak do- zorevanja se pokaže izpreminjanje osnovne barve in meščanje. Zorenje t r a j a pri različnih sortah različno dolgo. Večina sort, ki jih gojijo vinogradniki v Len- davskih goricah za predelavo v vino, doseže v normalnih let inah tehnološko zrelost v začetku oktobra. 2.2.1.7. Dozorevanje lesa in odpadanje listja se začne že v času dozoreva- n j a jagod, konča pa takrat , ko padejo povprečne dnevne tempera tu re pod 10° C, to je v našem pr imeru pravi loma v zadnj i dekadi oktobra. Odpadanje l is t ja pomeni konec letnega vegetacijskega procesa. Začne že v prvi polovici oktobra in t r a j a do začetka novembra. (R e i c h e r , 1963.) Letni vegetacijski ciklus vinske t r t e t r a j a v Lendavskih goricah pr i raz- ličnih sortah vinske t r te od 165 do 210 dni. Poleg tega je dolžina vegetacijskega ciklusa odvisna od toplote in vlage, t rsne podlage ter pedoloških in mikrokli- matskih razmer. Iz tabel 1, 2, 3, 4 in 5 razberemo naslednje: Srednja letna t empera tu ra je bila na postaj i Lendava, to je v Lendavskih goricah, v petdeset letnem obdobju 10,2° C in s tem na jv iš ja med vsemi vinorodnimi pokra j inami v Severovzhodni Sloveniji. V Jeruzalemu (Ljutomersko-ormoške gorice) in Zavrču (Vinorodne Haloze) je dosegla 9,8° C, na Kapelskem vrhu (Radgonsko-kapelske gorice) pa 9,9° C. Po B e l c u (1968) je bil Jeruzalem v desetletnem obdobju 1951—1960 toplejši, sa j je doseglo letno povprečje 10,1° C, vendar še vedno zaostaja za pet- desetletnim povprečjem Lendavskih goric. Razlike niso velike, vendar da je jo Lendavskim goricam prednost, ki je izražena skora j v vseh mesecih, še posebej pa v t reh poletnih. Povprečna letna t empera tu ra v Murski Soboti bistveno za- ostaja, ker je vremenska posta ja na ravnini (50 in 150 m nižje od ostalih dveh), k j e r se v zimskih mesecih često po več dni zadržuje megla in hladen zrak, med- tem pa so pr isojna pobočja goric obsijana s soncem in nastopa toplotna inver- zija. Zato so v Murski Soboti t r i je zimski meseci bistveno hladnejši, v povprečju za eno stopinjo Celzija. Seveda nastopajo med posameznimi leti p rece jšn je razlike, tako v mesečnih kot v letnih povprečjih, o tem nam prepričl j ivo govorijo podatki o s rednj ih mesečnih in letnih maksimalnih in minimalnih t empera tu rah (tabeli št. 2 in 3). V Lendavskih goricah niha letno povprečje med 15,2° C in 5,3° C in znaša tako razlika v le tnem povprečju kar 9,9° C, pri posameznih poletnih mesecih pa celo nad 10° C. Še večje razlike ugotavl jamo pri s rednj ih mesečnih absolutnih maksi- 2 Geografski zbornik 17 maln ih in absolu tn ih min ima ln ih t e m p e r a t u r a h , ki dosegajo pozimi celo nad 20° C. V opazovanem obdobju je bil v Lendavsk ih goricah dosežen absolutni t e m - p e r a t u r n i m a k s i m u m 8. ju l i j a 1957 s 35,6° C, absolutni m i n i m u m pa 3. j a n u a r j a 1963 z — 23,1° C. Ampl i t uda znaša 58,7° C. V J e r u z a l e m u ods topa jo eks t r emne t e m p e r a t u r e za melankos t navzdol, v Mursk i Soboti pa občutno navzgor (39,8° C in — 31° C, amp l i t uda 70,8° C). Tabela 1. Srednje mesečne in letne temperature v "C (1956—1975) Table 1. The mean monthly and annual temperatures in "C (1956—1975) Ime pos ta j e NV I II III IV V VI VII VIII IX X X I XII Letno Lendava Murska Sobota Jeruzalem 230 —1,4 1,2 5,6 10,7 15,2 18,4 20,1 19,5 16,2 10,5 187 —2,8 0,0 4,4 9,7 14,2 17,6 19,4 18,5 14,8 9,3 345 —1,1 1,0 4,9 9,9 14,5 17,7 19,7 19,0 16,1 10,7 5.6 4.7 - 5,1 0,6 -0,3 0,5 10,2 9,1 9,8 Tabela 2. Srednje mesečne in letne maksimalne temperature v "C (1956—1975) Table 2. The meane monthly and annual maximum temperatures in "C (1956—1975) Ime pos ta j e N V i ii n i iv v vi V I I v i n ix x XI XII Letno Lendava Murska Sobota Jeruzalem 230 2,4 5,8 10,3 16,1 21,0 24,0 25,9 25,4 22,0 16,3 187 1,4 5,1 9,9 15,5 20,3 23,4 25,3 24,7 21,1 15,6 345 1,9 5,1 9,2 14,8 19,5 22,5 24,3 23,8 20,4 15,2 9,6 8,8 8,8 3,9 2,8 3,2 15,2 14,5 14,1 Tabela 3. Srednje mesečne in letne minimalne temperature v "C (1956—1975) Table 3. The mean monthly and annual minimum temperatures in °C (1956— -1975) Ime pos ta j e N V i II n i iv v v i V I I v i n ix x XI XII Letno Lendava Murska Sobota Jeruzalem 230 —4,6 —2,4 0,9 5,4 9,2 12,6 14,0 13,6 10,3 5,4 187 _6,8 —4,0 —0,3 3,9 8,0 11,6 13,0 12,5 9,1 4,2 3 4 5 —3,7 _ i ; 7 1,4 5,9 9,8 13,2 14,8 14,5 11,4 7,0 2,0 • 1,0 • 2,6 • - 2 ,7 -4 ,0 - 2 , 1 5,3 4.0 6.1 S r e d n j e povprečne t e m p e r a t u r e v dobi ras t i so znašale v opazovanem ob- dob ju v Lendavsk ih goricah 15,8° C, v t r e h poletnih mesecih pa so se z 19,3° C pribl ižale idealni t empera tu r i , ki je ocen jena na 20° C. Tudi s temi povpreč j i Lendavske gorice p redn jač i jo p red L ju tomersko-o rmošk imi in Radgonsko-ka- pelskimi gor icami ter Vinorodnimi Halozami. P r i t em pa je opozorit i na po- da tke tabe le št. 5, ki kažejo, da i m a j o v vseh min ima ln ih povpreč j ih (letnih, v dobi ras t i in t r e h poletnih mesecih) Je ruza lemsko-o rmoške gorice ugodnejše r azmere kot Lendavske gorice. Razliko gre pr ip isa t i za dobr ih sto me t rov viš- j emu položa ju v remenos lovne posta je . Kot na j top le j š i mesec se n a m kaže jul i j , s ledita pa avgus t in juni j , v enda r nas topa jo tud i v teh topl ih mesecih v posa- meznih let ih vel ike razlike, kot n a m j ih kažejo poda tk i tabel št. 2 in 3. Tudi ju l i j j e lahko k d a j sorazmerno hladen, po povprečn ih t e m p e r a t u r a h z raka po- doben »normalnemu« m a j u . E n a od osnovnih značilnosti subpanonskega podneb ja je, da je sep tember v povpreč ju tople jš i od m a j a . To posebnost p o t r j u j e j o tudi poda tk i za Lendav - ske gorice, ko se kaže sep tember v dolgole tnem povpreč ju toplejš i za 1° C. Zna- čilno pa je tudi, da je ok tober le malo h ladne j š i od apri la . Sorazmerno topla jesen je izredno ugodna za dozorevan je g rozd ja in sadja , godi pa tud i koruzi, ki pos ta j a vse p o m e m b n e j š a poljščina. Za vsako k u l t u r n o rast l ino, še posebej pa za vinsko trto, je važne j ša od s r e d n j e l e tne t e m p e r a t u r e količina sončne energi je , ki jo sp re jme ras t l ina v dobi rast i . Za prehod iz ene faze v drugo fenofazo j e po t rebna določena vsota t e m - pe ra tu r . Vsoto vseh t e m p e r a t u r v času vege tac i je i m e n u j e m o vegetacijska ter- mijska konstanta. Tabela 4. Srednje mesečne temperature, mesečne vsote in kumulative teh vsot tem- peratur v dobi rasti in treh poletnih mesecih v °C Table 4. The mean monthly temperatures, the monthly sums and the cumulative of the temperatures at the time of growth and during the three summer months V me- Ime pos ta j e T e m p e r a t u r e V dobi rast i secih VI + + VII IV v VI VII VIII IX X + VIII Lendava Srednje 10,9 15,2 18,4 20,1 19,5 16,2 10,5 15,8 19,3 Mur. Sobota mesečne 9,7 14,2 17,6 19,4 18,5 14,8 9,3 14,8 18,5 Jeruzalem 9,9 14,5 17,7 19,7 19,0 16,1 10,7 15,6 18,8 Lendava Mesečne 327 471 552 623 605 486 326 3390 593 Mur. Sobota vsote 291 440 528 601 574 444 288 3166 568 Jeruzalem 312 438 540 597 588 492 321 3288 575 Kumulativa 327 798 1350 1973 2578 3064 3390 3390 1780 mesečnih 291 731 1295 1860 2434 2878 3166 3166 1703 vsot 312 750 1290 1887 2475 2967 3288 3288 1725 Tabela 5. Srednje, maksimalne in minimalne temperature v °C po letih, v dobi rasti in treh poletnih mesecih Table 5. The mean, the maximum and the minimum temperatures in "C in the years, at the time of the growth and during the three summer months Ime pos ta j e L e t n e v dobi r a s t i V t r eh poletnih mesecih sred. maks . minim. s red . maks . min im. s red. maks . min im. Lendava 10,2 15,2 5,3 15,8 21,5 10,0 19,3 25,1 13,4 Mur. Sobota 9,1 14,5 4,0 14,8 20,8 8,9 18,5 24,5 12,5 Jeruzalem 9,8 14,1 6,1 15,6 20,1 10,9 18,8 23,5 14,2 2« 19 Z dolgoletnimi i zkušn jami in nove jš imi ampe logra f sk imi raz i skovanj i je dokazano, da je za normalno dozorevan je g rozd ja po t rebno povprečno od 2800— 3200° C, odvisno od sorte, venda r pod pogojem, da je v z raku in v zemlj i min i - malno po t r ebna količina vlage (C o 1 n a r i č , 1965). Iz poda tkov tabele št. 4 spoznamo, da dosega vegetaci jsko t e r m i j s k a kons tan ta v Lendavsk ih goricah v povpreč ju 3390° C in je viš ja od t is te v Je ruza lemu, Zavrču in na Kapeli . To pomeni , da v n o r m a l n i h le t inah tudi n o r m a l n o dozori jo vse s r edn je pozne sor te (laški rizling, šipon) in da j e jo kva l i t e tn i pr idelek. V h ladne j š ih letih, ko doseže vegetac i j ska t e r m i j s k a kons tan ta samo okoli 2900° C, je pr ide lek slabše kva l i - tete, v e n d a r še vedno dober ; le v i z j emno slabih let ih (pozna pomlad, h ladno in deževno pole t je te r jesen) je vinski pr ide lek slab. Zato pa je v iz jemno ugod- nih let ih (zgodnja pomlad, toplo po le t j e in jesen), ko doseže vegetaci jsko t e r - mi j ska kons t an t a 3400° C, v inski pr ide lek izredne kakovost i (pr imer leto 1983). T e m p e r a t u r o nad 10° C i m e n u j e j o B l a g o n r a v o v (1956) t e m p e r a t u r o nad biološko ničlo, dneve s t akšno t e m p e r a t u r o pa ak t ivne dneve. Ce pomnožimo število ak t ivn ih dni v vegetac i j skem ciklusu vinske t r t e (od 165—210) s povpreč- no t e m p e r a t u r o z raka v sedmih mesecih vegetaci je (apri l—oktober) , dobimo vsoto aktivnih temperatur, ki je p rav i loma blizu vegetac i j sk i t e rmi j sk i kon- stanti . V Lendavsk ih goricah n a m da takšen izračun nas ledn j i poda tek : 15,8 X X 210 = 3318° C; 15,8 X 165 = 2607° C. Tudi p r i n a j k r a j š i r a s tn i dobi (165 dni) lahko d a j o r ane j še sor te s r e d n j e dober pr idelek. Sicer pa vidimo, da n a m iz- račun vegetac i j ske t e rmi j ske kons tan te in vsote ak t ivn ih t e m p e r a t u r d a j e t a zelo podoben rezul ta t , ki je nadpovprečno ugoden. Vinska t r t a je p rece j občut l j iva za nizke t e m p e r a t u r e . J e senske pozebe nas tane jo , če pade t e m p e r a t u r a na — 5° C. V Lendavsk ih gor icah so zelo redke, s a j p rav i loma nas topa jo šele v d rug i polovici novembra , ko je g rozd je obrano. Posamezne sor te so različno odporne prot i n izkim t e m p e r a t u r a m , zato so lahko posledice z imske pozebe v sor tno čistih nasad ih različne. Vinski t r t i škoduje že da l j časa t r a j a j o č a t e m p e r a t u r a —13° C, ko zmrzne jo očesa še po- sebej n a nedozorelem lesu, ke r niso p r i m e r n o zašči tena s čvrs t imi luskami. P r i t e m p e r a t u r i — 20° C zmrzne običa jno okoli 50 %> očes, pr i t e m p e r a t u r i — 25 do — 30° C pa tud i 100 °/o očes. Les zmrzne pr i t e m p e r a t u r a h pod — 25° C, a tud i pr i — 20° C, če t r a j a mraz da l j časa. Z imske pozebe pr izadene jo p rav i loma v inogradniš tvo v vse j Severovzhodni Sloveniji , k e r na s topa jo nizke t e m p e r a t u r e po vsej pok ra j i n i ob vdoru nizkih t e m p e r a t u r pod vpl ivom sibirskega ant ic iklona. Lahko pa so h u j š e pr izadet i samo posamezni predeli . Za p rv i p r i m e r n a m služijo k a t a s t r o f a l n e posledice zimske pozebe v zimi 1984/85, ko je v posameznih v inorodnih p o k r a j i n a h po- zeblo 50—80 °/o očes, m a r s i k j e pa tudi 100 % . V Lendavskih goricah je po oceni zimska pozeba pr izade la t r to 30—50 % . Bol j neva rn i in pogosti so zadn j i pomladansk i mrazovi , ko zmrzne jo p r i t e m p e r a t u r i — 2,5° C n e k a j cen t imet rov dolgi pogan jk i in le t ina je delno ali popolnoma uničena. P r i h u j š i h pomladansk ih pozebah se l ahko t r s celo posuši. Pomladanske pozebe nas topa jo češče v zapr t ih dol inah in na n iž j ih legah, k j e r je o d t e k a n j e mrz lega z raka počasnejše. Naši p redn ik i so izkus tveno ugotovil i do k a t e r e viš ine se p o j a v l j a j o pomladanske pozebe pogoste je in so vinsko t r to sadili na v iš je lege. To izkustveno določeno spodnjo mejo v inogradov lepo vi- dimo na pobočjih. Nega t ivn im posledicam pomladansk ih pozeb se danes izogi- bamo tud i z i zb i r an jem takšn ih sort, ki pozneje odgan j a jo in h i t r e j e dozorijo. Nekoč so ob p redv iden ih nizkih t e m p e r a t u r a h pod v inogradi in med sadov- n j a k i sežigali šib je in d rač j e in skušal i z d imi j en j em ogret i ozračje te r p r e p r e - čiti ali v s a j zman j ša t i škodo. Danes u p o r a b l j a j o ponekod v bo ju prot i pomla - dansk im pozebam umetno oroševanje . 2.2.2. Svetlobne razmere. O pomenu svet lobe p rav i naš pr iznani v inograd- niški s t r okovn jak Colnar ič : »dokler p r e m a j h n a svet loba o m e j u j e fotos in- tezo, bi vsako povečevan je t e m p e r a t u r e vpl ivalo p r e j slabše kot dobro. Za- radi zvečan ja t e m p e r a t u r e p r e v l a d u j e respi rac i ja , med tem ko fotosinteza ne dohi teva respiracije.« ( C o l n a r i č , 1965.) Od količine in jakost i sončnega obsevan ja je odvisen začetek, potek in rezu l ta t cve tenja , količina s ladkor ja , kisl ine ter buke tn ih in a romat ičn ih snovi v grozdju , to re j vsega t istega, ka r vpl iva na količino in še posebej na kakovost v inskega pr idelka . Podoben vpl iv ima sončno obsevan je na vse zah tevne jše k u l t u r n e rast l ine. Na j idea lne j še sončno obsevan je ima jo odpr t e južne lege, s ledi jo jugozahodne in t em jugovzhodne lege. Na čisto južn ih legah sko ra j ni raz l ike med as t ronomskim in de j ansk im sončnim obsevan jem. P o d a t k e o oblačnih in jasn ih dnevih, dnev ih z meglo in o t r a j a n j u sončnega obsevan ja smo zbral i v t abe lah št. 6—10. Iz n j i h povzemamo, da ima jo Lendav - ske gorice letno povprečno 114 dni s r e d n j e oblačnost i in 74 sončnih dni in s tem povprečno letno oblačnost 5,5. S t o p n j a oblačnosti j e na jv i š j a v t r eh zimskih mesecih, n a j n i ž j a pa ju l i ja , avgus ta in sep tembra . Tabela 6. Srednja mesečna in letna oblačnost preračunana na dobo 1946—1975 Table 6. The mean monthly and annual cloudiness calculated for the tirne of 1946—1975 Ime postaje i II III IV v VI VII VIII IX X XI Xn Letno Lendava 6,6 5,9 5,9 5,5 4,9 5,3 4,5 3,8 4,4 5,2 6,9 7,1 5,5 Murska Sobota 7,0 6,7 6,4 5,9 5,9 5,8 5,0 4,7 5,0 5,8 7,3 7,5 6,1 Jeruzalem 6,9 6,4 6,2 6,0 5,7 5,8 4,8 4,2 4,6 5,3 7,2 7,2 5,9 Tabela 7. Srednje število oblačnih na dobo 1946—1975 dni (srednja dnevna oblačnost 8,0) preračunano Table 7. The mean number of cloudy days (the mean daily cloudiness for the tirne of 1946—1975 8,0) calculated Ime postaje i II m IV v VI VII VIII IX X XI XII Letno Lendava 14 10 10 9 6 8 6 5 6 9 15 16 114 Murska Sobota 15 11 12 9 8 8 6 5 6 10 15 17 122 Jeruzalem 15 12 12 11 10 9 6 6 7 11 16 16 131 Tabela 8. Srednje število jasnih dni (srednja dnevna oblačnost 2,0) preračunano na dobo 1946—1975 Table 8. The mean number of clear days (the mean daily cloudiness 2,0) calculated fot the tirne of 1946—1975 Ime pos ta j e i I I lil IV v VI VII VIII IX X XI XII Le tno Lendava 4 4 6 6 5 5 9 n 9 7 4 3 74 Murska Sobota 4 3 4 4 4 4 g 7 7 5 2 2 54 Jeruzalem 4 4 6 5 6 9 8 10 10 9 4 4 76 Tabela 9. Trajanje sončnega obsevanja v urah preračunano na ravno matematično površino (upoštevan relief) Table 9. The duration of the sunrays in hours calculated on an even mathematical area (considered the relief) Letno Ime pos t a j e I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII — a b Murska Sobota 70,3 91,0 136,4 183,7 226,4 242,1 274,3 259,7 192,6 146,6 73,4 46,0 1950,0 1942,5 Jeruzalem 94,9 105,1 153,9 194,4 243,3 263,0 295,0 275,5 228,9 160,6 78,4 58,5 2148,1 2151,5 Opomba: a = letna vrednost po podatkih zveznega Hidrometeorološkega zavoda b = letna vrednost izvrednotena iz mesečnih vrednosti Tabela 10. Srednje število dni z meglo (1951—1970) Table 10. The mean number of days voith fog (1951—1970) Ime pos t a j e i H i n IV V VI VII VIII IX X XI XII Le tno Lendava 6,5 3,0 1,0 0,6 0,4 1,0 0,7 2,8 7,2 8,7 6,0 8,6 46,5 Jeruzalem 5,8 4,0 3,6 1,2 1,4 1,6 8,8 0,7 2,3 4,6 8,4 8,2 42,6 P r a v poda tek za sep tember j e znači len za panonsk i svet in pomen i iz jemno ugodnost za goj i tev vinske t r te . J a sn i dnevi in dnevi delne oblačnost i pogo ju je jo visoko število u r sončnega obsevan ja (tab. št. 9), ki dosega 2200 ur . Vremeno- slovna pos ta j a Lendava ne beleži u r sončnega obsevanja , zato smo podatek povzeli po Je ruza lemu , ki pa ima višjo povprečno oblačnost in smo zato Len - davsk im gor icam predvidel i n e k a j več sončnih ur . Sicer pa raz l ika ni b is tvenega pomena. Dejs tvo je, da sodijo Lendavske gorice, J e ruza l emske gorice in Vino- rodne Haloze v pas z na jv i š j im š tevi lom sončnih dni in s t e m tud i u r sončnega obsevan ja na S lovenskem; več j ih ima samo obalno območje (Koper). Vsi n a - vedeni poda tk i kažejo, da ima jo Lendavske gorice izredno ugodne svet lobne razmere , ki p r e d s t a v l j a j o enega odločilnih n a r a v n i h pogojev za visoko kakovost v inskega pr ide lka . Megla nas topa v naš ih k l imatsk ih r a z m e r a h p redvsem v h l adne j š em delu leta, t o re j v pozni jeseni, pozimi in zgodnj i pomladi . V našem p r i m e r u jo pogo- j u j e j o še vedno vlažni t r avn ik i ob Kob i l j anskem potoku in Ledavi , v e n d a r se drži megla p redvsem v nižini, m e d t e m ko so v rhov i goric obsi jani s soncem. Po ugotovi tvah opazovan j na pos ta j i Lendava ima jo Lendavske gorice letno povprečno po 46 dni z meglo. Opozorimo pr i tem, da leži megla le i z jemoma ves dan, p rav i loma le v j u t r a n j i h u rah , in da s ta n j eno t r a j a n j e in gostota raz- lični. Negat ivni vpl iv megle na v inograde in sadno d rev j e je povsem zane- mar l j iv . S k u p e n vpl iv toplote in svet lobe izražamo s heliotermičnim kazalom, ki je ob upoš t evan ju poda tkov o povprečnih t e m p e r a t u r a h in u r ah de janskega sonč- nega obsevan ja v Lendavsk ih goricah zelo ugodno. 2.2.3. Padavine in vlažnost zraka. Posamezne k u l t u r n e ras t l ine so razl ično občut l j ive za vlago, oziroma različno odporne pro t i suši. Vinska t r t a in sadno d r e v j e s ta prot i suši d o k a j odporni , s a j r azv i je ta koreninski s is tem prece j glo- boko. Z in tenzi f ikac i jo v inogradniš tva pa se vse češče p o j a v l j a j o t e h t n a mne - n ja , da pos ta j a p o m a n j k a n j e vlage tud i v naš ih k l imatsk ih r a z m e r a h g lavna ovira za izbol j šan je kva l i te te vinske pro izvodnje . N a v a j a m o m n e n j e Colnariča, ki p rav i v zvezi s t em nas ledn je : »Tudi pr i nas opažamo, da na s t rmih legah padav ine ne zadovo l ju j e jo za no rma ln i r azvo j in rodnost v in tenz ivne jš ih na- sadih. Tako smo zlasti v le t ih z mnogo sonca, v ka t e r ih bi pr ičakoval i n a j v e č j e in na jkakovos tne j š e pr idelke, razočarani . Kakovos t je slaba, še slabši r ande - m e n t (donos), moš t slabo vre, vino se težko čisti itd. Zlast i v na j sodobne j š ih v inograd ih se to po j av l j a redno sko ra j vsako d rugo leto.« ( C o l n a r i č , 1965.) Za vinski pr ide lek j e zelo važno suho obdob je v času cve ten ja in neposredno pred t rga tv i jo , sicer pa zah teva v inska t r t a us t rezno vlago, t ako v zemlj i kot v z raku . V Severovzhodni Sloveni j i nas topa le tno povprečno 51 s ingular i te t in to 31 padav insk ih in 20 nepadavinsk ih , ki se i z m e n j u j e j o v določenih koledarskih obdobj ih . Tako j e v pomladanskem času ve r j e tnos t nas topa s ingula r i t e te s tole- ranco ± en dan okoli 70 %>, s to leranco odstopa ± dva dni 90 %>, v pole tnih mesecih celo 100 % . (F u r 1 a n , 1980.) Seveda so odstopi v »nenormalnih« let ih lahko tud i večji , ko ob koncu ju l i j a ali zače tku avgus ta izostane pada - vinsko obdobje in nas topi da l j še sušno obdobje . Isti av tor n a v a j a , da se po jav - l j a t a v Severovzhodni Sloveni j i v p rv i dekadi ju l i j a z vel iko v e r j e t n o s t j o (60—80 °/o) dve k r a t k o t r a j n i (3 dni) padav insk i obdobji . V t r eh pole tnih mesecih imamo prav i loma sedem kra j š ih , t r i do št i r i dni t r a j a joč ih , padav insk ih obdobij , med temi m o k r i m i pa št i r i do sedem dni t r a j a j o č a sušna obdobja . V drug i dekadi s ep t embra nas topa v povpreč ju z vel iko v e r j e t n o s t j o do deset dni t r a j a j o č e sušno obdobje, k i j e zelo p o m e m b n o za kval i te to v inskega pr ide lka . Temu suš- n e m u in top lemu obdobju pa sledi ob koncu sep t embra in zače tku oktobra in tenzivno padav insko obdobje s padcem t empera tu re , ki pospeši g n i t j e g rozd ja in mar s ika t e r ega v inogradn ika napoti , da pobere še ne povsem zrelo grozdje . T e m u m o k r e m u zače tku sledi ok tobra p rav i loma toplo in sušno obdobje in tako r a v n a j o p r a v v inogradniki , ki s t rga tv i jo počaka jo in si t ako zagotovi jo kva l i - te ten pr idelek. Časovno t r a j a n j e s ingular i te t je razl ično; v naših k r a j i h t r a j a j o p rav i loma 4—5 dni in so polet i da l j še in pozimi k ra j še . K da l j š im pole tn im padav insk im obdobjem pr i speva jo t r dov ra tn i cikloni, ki se često f o r m i r a j o nad Panonsko nižino. Padav inske s ingular i te te pa so razl ične tudi po s topnj i namočenost i . Povprečno ima jo p r i nas zimske padav inske s ingular i te te samo po 20 m m pa- davin, j un i j ske in ju l i j ske ter t is te ob koncu sep tembra in začetku ok tobra pa okoli 50 mm. Časovno oprede l j en po j av padav insk ih s ingular i te t je znan že dolgo. Padav inske r azmere so razv idne iz poda tkov v tabe lah št. 11—17. Poda tk i v posameznih t abe lah so zbran i za razl ična opazovalna obdobja , venda r lahko uprav ičeno sklepamo, da tudi poda tk i za enaka opazovalna obdobja ne bi dali b is tveno razl ičnih končnih rezul ta tov, zato j ih smemo ob ravnava t i kot celoto. Lendavske gorice dobivajo po poda tk ih dolgoletnega povpreč j a letno okoli 830 m m padavin . Zahodno ležeči J e r u z a l e m j ih dobiva povprečno 170 m m več. K e r p r i h a j a j o padav ine z vdor i h l adnega z raka p rav i loma od zahoda, ima jo sko ra j vsi zahodni k r a j i Severovzhodne Sloveni je nad 1000 m m padavin , to re j v sa j 200 m m več kot Lendavske gorice, ki ležijo na vzhodnem robu. Razliko med Je ruza l emsk imi in Lendavsk imi gor icami pa smemo vsa j de loma pr ipisat i tudi različni n a d m o r s k i višini. Radgonsko-kape lske gorice dobi jo le tno povpreč- no sto mi l imet rov več padavin . Le tno j e v povpreč ju okoli sto dni s padav i - nami, v e n d a r samo 27 dni, ko pade več kot 10 m m in samo 8,8 dni, ko pade več kot 20 m m padavin . Večje d n e v n e količine padav in poznamo v poletnih me- secih, ko nas topa jo p rav i loma k r a t k o t r a j n e , toda in tenz ivne padav ine sp rem- l j a n e z nev ih tami ; teh j e n a j v e č meseca ju l i j a in jun i ja . Dal j ša deževna obdobja se p o j a v l j a j o pomlad i (april in maj ) t e r jeseni (november). N a j m a n j padav in pa dobi jo zimski meseci, k o m a j 150 m m ali 1 7 % padavin . Na jbo l j suha meseca sta f e b r u a r in marec, n a j b o l j namočeni pa jun i j , j u l i j in avgust , ko pade povprečno 280 m m padav in ali ena t r e t j i n a le tnega povpreč ja . Absolutn i mesečni m a k s i m u m je dosegel 250 m m padavin , absolutni dnevni pa 84 mm. V opazova- nem obdob ju ok tobra 1965 ni bilo padavin , v neka te r ih zimskih mesecih pa samo okoli 5 mm. Letna razporedi tev padavin je v Lendavsk ih goricah podobna kot v J e r u - zalemskih in Radgonsko-kape lsk ih gor icah in je ugodna, sa j pade v sedmih mesecih vege tac i je povprečno okoli 560 m m ali 67 °/o le tn ih padavin . To je se- veda p rece j m a n j kot v J e ruza l emsk ih in tudi Radgonsko-kape lsk ih goricah. Tabela 11. Srednje mesečne in letne višine padavin v mm (1926—1975) Table 11. The mean monthly and annual heights of precipitation in the mm (1926—1975) Ime pos t a j e i II lil IV v VI VII VIII IX X XI XII Letno Lendava 49 44 47 59 81 93 92 91 68 72 79 55 829 Murska Sobota 38 39 41 57 78 100 104 92 73 73 70 50 814 Jeruzalem 55 51 55 71 101 107 113 103 85 94 97 70 1005 Tabela 12. Srednje število dni s padavinami do 10,0 mm (1931—1960) Table 12. The mean number of days with precipitation 10,0 mm calculated for the tirne of 1931—1960 Ime pos ta j e I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Letno Lendava 1,7 1,5 1,5 1,6 2,6 3,2 2,5 2,9 2,1 2,7 2,3 2,2 26,8 Murska Sobota 1,3 1,4 1,3 1,7 2,7 3,7 2,7 3,0 1,9 2,8 2,2 1,9 26,6 Jeruzalem 2,5 1,9 1,5 3,1 3,9 4,3 3,5 3,7 3,0 3,9 2,9 3,0 37,2 Tabela 13. Srednje število dni s padavinami do 20,0 mm (1931-—1960) Table 13. The mean number the days u>ith precipitation 20,0 mm calculated for the tirne of 1931-—1960 Ime pos t a j e I II I II IV V VI VII VIII IX X XI XII Letno Lendava 0,4 0,2 0,5 0,6 0,7 1,2 1,0 1,2 0,8 0,7 1,0 0,5 8,8 Murska Sobota 0,2 0,2 0,2 0,6 0,9 1,4 1,0 1,5 0,8 0,8 0,9 0,4 8,9 Jeruzalem 0,6 0,6 0,5 0,5 1,4 1,7 1,3 1,2 1,0 1,4 1,2 0,5 11,9 Tabela 14. Srednje število dni z nevihtami (1951— -1970) Table 14. The mean number of the days with thunderstorms (1951--1970) Ime pos ta j e I II I II IV V VI VII VIII IX X XI XII Letno Lendava — 0,2 0,6 2,0 3,2 5,4 5,9 3,8 1,7 0,6 0,2 23,6 Murska Sobota — — 0,4 1,9 3,6 7,3 7,5 4,6 2,1 0,6 0,2 — 28,2 Jeruzalem — 0,2 0,7 2,2 3,6 6,8 7,1 4,6 2,0 0,8 0,2 — 28,2 Tabela 15. Srednje število dni s točo (1951—1970) Table 15. The mean number of days with hail (1951—1970) Ime pos ta j e I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Le tno Lendava — — — 0,2 0,4 0,2 0,2 0,1 — — — — 1,1 Murska Sobota - 0,1 0,2 0,2 — — — — — 0,5 Jeruzalem — — — — 0,2 0,4 0,2 — - - 0,8 Medsebojno odvisnost med količino padav in in t e m p e r a t u r o z raka lahko i z računamo s pomočjo posebne fo rmu le in jo izrazimo s t ako imenovan im hidrotermičnim koeficientom. K = 560 X 10 3390 K = 1,65 (K = hidrotermični koeficient, P = vsota padavin v času vegetacije, t° = vsota t empera tu r v času vegetacije.) Po av tor ju te formule (Blagonravov, 1958) je zagotovljen zelo dober vinski pridelek, če doseže hidrotermični koeficient 2,0—2,5. Po našem izračunu znaša hidrotermični koeficient samo 1,65, torej je precej pod idealnim povprečjem in tudi za t istim v Jeruzalemskih in Radgonsko-kapelskih goricah. Ob te j ugo- tovitvi spomnimo na Colnaričevo mnen je o potrebni vlagi v intenzivnih nasadih. Upoštevajoč dejansko s tanje lahko z gotovostjo rečemo, da v vročih in sušnih poletj ih vinogradi v Lendavskih goricah ne dobijo dovolj vlage in da ima to negativne posledice na kvaliteto vinske letine. Prednost Lendavskih goric pred Jeruzalemskimi in Radgonsko-kapelskimi goricami pr i toploti in svetlobi se zmanjša ali celo povsem izgubi zaradi poman jkan ja vlage. Leta 1983 je bil hidrotermični koeficient v vseh naših goricah v Severovzhodni Sloveniji nad dolgoletnim povprečjem in imeli smo vinski pridelek, ki je dobil vzdevek — vino stoletja. Leto 1984 pa je začelo s pozno in hladno pomladjo, vročih polet- nih dni je bila komaj t re t j ina običajnega povprečja, pod dolgoletnim povpreč- jem pa so bile tudi septembrske t empera tu re zraka. Imeli smo podpovprečno vinsko letino. Toča v dolgoletnem povprečju v Severovzhodni Sloveniji ni zelo pogost pojav kot nam kažejo podatki tabele št. 15, vendar Lendavske gorice p redn ja - čijo. Kot nam kažejo podatki nastopa toča najpogosteje meseca maja , sicer pa še v štirih mesecih, včasih celo že aprila. Toča p r iha ja vedno z nevihtami, torej s hi t r imi vdori hladnega zraka ob sorazmerno visokih dnevnih tempera- turah. Letno se pojavl ja v Lendavskih goricah povprečno okoli 24 nevihtnih dni, od tega skora j polovica jul i ja in junija , medtem ko jih v zimskih mesecih praktično ni. Nevihte spreml ja jo močni sunki vetra, ki udarno moč toče povečujejo. V Severovzhodni Sloveniji preprečujemo pojav toče s sistemom mreže raketnih izstrelišč proti točnim oblakom, vendar toče in n jenih škodljivih posledic nismo še povsem odpravili. Sneg je za vinsko tr to in ozimna žita pomemben predvsem toliko, kolikor jih varuje , da pri nizkih t empera tu rah ne zmrznejo, sicer pa se z njegovo sto- pitvijo akumul i ra v zemlji vlaga, ki rabi rast l inam v začetku vegetacije. To slednje še posebej velja za pozni pomladanski sneg. V Lendavskih goricah je v daljšem opazovanem obdobju ležal sneg letno povprečno po 40 dni, vendar je bila snežna odeja v povprečju le sedem dni na leto debelejša od 20 cm. To je odraz izrazitejše panonske klime, ki ima v zimskih mesecih malo padavin. Po- vsem brez snega v opazovanem obdobju ni bilo nobeno leto. Maksimalna višina snežne odeje je dosegla 64 cm. V dolgoletnem povprečju pade prvi sneg, ki pa ne obleži, zadnje dni novembra, zadnji sneg pa se pomakne v zadnjo dekado marca. Sicer pa se zgodi, da pade prvi sneg tudi že zadnjo dekado oktobra, zadnji pa še proti koncu aprila, ko že cvete drevje. To so seveda redki ekstremi. Zaradi pogostih poplav toplega zraka tudi v zimskih mesecih je snežna odeja zelo nestanovitna. Tabela 16. Srednje število dni s snežno odejo do 10 cm preračunano na zime 1947/48 do 1967/68 Table 16. The mean number of days with a snow cover to 10 cm calculated for the vointers 1947/48 to 1967/68 Ime pos t a j e i u III IV v v i V I I v i n ix x x i XII Letno Lendava 10,5 6,6 2,8 — — — — — — — 0,6 3,1 23,6 Murska Sobota 9,4 6,6 2,7 — — — — — — — 0,6 2,4 21,7 Jeruzalem 13,2 7,4 3,9 — — — — — — — 1,4 3,6 30,7 Tabela 17. Srednje število dni s snežno odejo do 20 cm preračunano na zime od 1947/48 do 1967/88 Table 17. The mean number of days voith a snow cover to 20 cm calculated for ivinters of 1947/48 to 1967/68 Ime pos t a j e i I I I II IV v VI VII VIII IX X XI XII Letno Lendava 1,9 3,2 1,4 — — 0,3 6,8 Murska Sobota 1,0 3,5 1,0 — — — — — — — 0,1 0,1 5,7 Jeruzalem 2,4 4,6 1,8 — — — — — — — 0,4 0,8 10,0 Opomba: V Lendavi je dosegla snežna odeja višino 50 cm v opazovanih letih samo februar ja in marca, skupaj letno pa 0,8 dni. Maksimalno višino 64 cm je do- segla snežna odeja 16. II. 1952, medtem ko znaša srednja maksimalna vi- šina 30 cm. Poda tke o absolu tn i in re la t ivni vlažnost i smo zbral i v t abe lah št. 18 in 19. Na jn i ž j a abso lu tna v laga nas topa v zimskih mesecih in obratno, n a j v i š j a v let- n ih mesecih. Razl ika je t r i in večkra tna . S t o p n j e r e l a t ivne vlage so p r e k leta p rece j izenačene, venda r se nepres tano s p r e m i n j a j o in to med le tnimi časi, dnevi in tudi v toku dneva. Na jv i š j a je v jesenskih in na jn i ž j a v pomladansk ih mesecih. Višja z j u t r a j in n iž ja v opoldanskem času. Dneve, ko doseže re la t ivna v laga v opoldanskem času 80 %>, i m e n u j e m o vlažne dneve, polet i j im običajno rečemo soparni dnevi . Dneve z opoldansko re la t ivno vlago pod 50 %> i m e n u j e m o p r i j e tn i dnevi, t is te z opoldansko re la t ivno vlago pod 30 % pa suhi dnevi (F u r - l a n , 1980). V Lendavsk ih goricah je le tno n e k a j nad sto p r i j e tn ih dni, med tem ko nas topa jo p r av i suhi dnevi zelo redko. (Tabele od 18.—20.) Za Severovzhodno Sloveni jo je ugo tov l jena povprečna le tna evapo t ransp i - rac i ja okoli 600 m m in s t em tudi dejs tvo, da v povpreč ju v mesecih ma j—sep - t embe r moče p r i m a n j k u j e , in sicer od 40—90 m m (F u r 1 a n , 1980). V Lendav- skih goricah je povprečni p r i m a n j k l j a j za rad i n iž je količine padav in občutnejš i . To še posebej p r i h a j a do izraza v sušnih letih. Tabela 18. Srednja mesečna in letna absolutna vlaga (1956—1975) Table 18. The mean monthly and annual absolute moisture (1956--1975) Ime pos ta j e I II I II IV V VI VII VII I IX X XI XII Le tno Lendava 38 43 53 77 103 129 134 139 115 84 62 43 85 Murska Sobota 35 40 49 66 84 114 126 125 102 74 57 40 76 Jeruzalem 38 43 51 66 93 112 129 130 108 80 59 43 80 Tabela 19. Srednja mesečna in letna relativna vlaga (1956—1975) Table 19. The mean monthly and annual relative moisture (1956— •1975) Ime pos ta j e I II I II IV V VI VII VIII IX X XI XII Le tno Lendava 85 80 76 76 78 80 79 81 83 85 86 87 81 Murska Sobota 85 80 76 72 73 75 75 78 81 82 85 87 79 Jeruzalem 86 82 77 71 74 76 75 78 80 80 85 87 79 Tabela 20. Povprečna mesečna in letna evapotranspiracija po Thornthivate preraču- nana na dobo 1931—1960 Table 20. The average monthly and annual evapotranspiration - calculated for the time of 1951—1960 - after Thornthwate Ime pos ta j e i n i n i v v v i v n V I I I i x X XI XII Le tno Murska Sobota — — 19,4 50,8 87,7 115,3 125,4 112,2 73,5 39,5 15,0 0,7 640,5 Jeruzalem — 3,2 20,4 52,0 87,7 111,4 125,4112,2 81,1 43,2 14,2 3,0 653,8 V panonskem svetu Severovzhodne Sloveni je , s t em pa tud i v Lendavsk ih goricah, p r e v l a d u j e j o zahodni ve t rovi s r e d n j e jakosti , ki so ses tavni del s ta ln ih c i rkulaci j v t em območju severne polu te (potujoče h ladne f ronte) . Vet rovi iz zahodne smer i p r eds t av l j a jo v Lendavsk ih goricah okoli 36 % vseh vet rov , od tega 65 °/o jugozahodnik , ki se po j av l j a na čelni s t r an i doline h ladnega z raka in je znanilec padav inskega obdobja . Severn i ve t rovi so s 25 %> na d r u g e m mestu (pihajo p redvsem pozimi), s ledi jo južni z okoli 20 % in vzhodni z 20 % . Sorazmerno pogosto nas topa v naš ih k r a j i h b r ezve t r j e (okoli 5 %) in to n a j - pogosteje v začetku jeseni. Na jbo l j ve t roven mesec pa je apri l . Močnejši ve t rovi p iha jo v Landavsk ih goricah p rav i loma le ob nevihtah , te pa so n a j b o l j pogoste v poletnih mesecih. Za Lendavske gorice je ugotovl jeno, da i m a j o na leto po- vprečno samo 28 dni, ko se po jav i jo ve t rov i jakost i nad 6 Bf in le 12 dni z j a - kost jo nad 8 Bf. Večletno povpreč je jakos t i ve t rov vseh smer i je blizu 2 Bf. P r e v l a d u j e j o to re j p r i j e tn i vetrovi , ki polet i z m a n j š u j e j o vročino, pomaga jo pr i op raševan ju , močnejš i pa l ahko povzroči jo tudi škodo v v inograd ih in na pol j ih . Iz podanega pregleda klimatskih razmer v Lendavskih goricah lahko na- redimo sklep, da imajo naše gorice zelo ugodne kl imatske pogoje za pridelova- n j e kvali tetnih vin in sadja. Toplotne in svetlobne razmere so skoraj idealne, ugodna je tudi sestava tal, le vlage je za intenzivno pr idelovanje premalo, vsaj v sušnih letih. Tako ugodni ekološki pogoji odločilno vplivajo na razvoj aroma- tičnih in buketnih snovi v grozdju, ki da je jo vinom Lendavskih goric harmo- nično eleganco in pr ikupno barvo. Naravne danosti so torej dobre, če pa se vina iz Lendavskih goric doslej niso še širše uvel javi la in si pridobila imena, gre to pripisati vinogradniški praksi. 3. VLOGA DRUŽBENOGEOGRAFSKIH FAKTORJEV PRI OBLIKOVANJU KULTURNE POKRAJINE 3.1. STAREJŠE ZGODOVINSKO OBDOBJE. Rahlo nad nižinski svet dvig- n jen i griči Lendavskih goric so s svojo ugodno klimo in končnimi rebr i zelo ver je tno pritegnili človeka že zelo zgodaj. Po naravni poti ob Muri so pr ihaja la l juds tva iz panonske nižine v ta prostor že od neolita napre j ter ga v 2. tisoč- le t ju pred našim š te t jem začela spreminja t i v ku l turno pokrajino. Ker pokra j ina nima posebnih naravnih bogastev razen plodne zemlje, se je od vsega začetka uvel javi la ob poljedelski izrabi tal izrazita kmečka poselitev. Šele ant ika in še posebej novi vek sta z razširi tvijo vinogradništva uvedla specializirano pro- izvodnjo. O poselitvi Lendavskih goric v starejši kameni dobi n imamo nobenih do- kazov, imamo jih pa za prisotnost človeka v naših goricah iz mla jše kamene dobe. To so kamni te sekire, dleta in kopače iz t rdega zelenkastega serpentina, ki so jih našli v okolici Lendave, v Dolini in Pincah ter Dolgovaških Goricah in so deloma na ogled v muzejski zbirki na lendavskem gradu. Iz bronaste dobe na območju Lendavskih goric ni na jdb , pač pa je ugotovljena iz te dobe nasel- bina pri Dolnjem Lakošu, ki jo podrobno raziskujejo. V rimski dobi je v neposredni bližini Lendavskih goric vodila pomembna cesta, ki je povezovala Poetovio in Savario. Ob n j e j je pri Dolgi vasi bilo manjše naselje. Zastavl ja se vprašan je ali so njegovi prebivalci na sončnih pobočjih Lendavskih goric že imeli vinograde? Ali so v nemirnih časih 5. in 6. s tolet ja tudi Lendavske gorice doživele pohode nomadskih l judstev? Kakšno pokraj ino so našli naši predniki, ko so v drugi polovici 6. stol. prišli v naše k r a j e ; kako je bilo v teh k ra j ih v času Samove države, bo na jb rž ostala za vedno samo domneva. Okoli leta 840 je spadalo celotno P rekmur j e k Pribinovi Pa- nonij i s središčem ob Blatnem jezeru. Leta 853 je škof Liupram posvetil cerkev v k r a j u Lindolves chiricum, ki je po vsej ver je tnost i današnja Lendava. Cerkev dokazuje prisotnost prebivalstva, naših slovenskih prednikov. Tudi na jdbe skromnih keramičnih izdelkov v Dolgi vasi nakazuje jo tipolo- ško sorodnost poznorimske in staroslovanske mater ia lne kul ture ; to pa pomeni, da staro znanje ni izumrlo, da so ga staroselci prenesli na novoselce. O sloven- skem prebivalstvu govori tudi več prvih zapisov kra jevn ih imen v okolici Len- dave (Z e 1 k o , 1981). Isti avtor meni, da je Lendava ohranila slovenski značaj vse do 14. stoletja. Ko so bili Madžari na Leškem polju (955) premagani , so se SI. 4 Pogled na Lendavo z Lendavskih goric (sv. Trojica). umakni l i pro t i središču Panonske nižine in vzhodno od Lendavsk ih goric za- varoval i svojo me jo za močvi r j i in gozdovi. Tako je bilo ozemlje današn jega P r e k m u r j a v območju š irokega obme jno -ob rambnega pasu, ki so ga Madžar i imenoval i gyepi ivonal (ledina). M e j n a čr ta pa je po teka la na rek i Krki , t o re j vzhodno od Lendavsk ih goric. Na neka t e r i h mest ih v t em o b r a m b n e m pasu so zgradil i u t r j e n e prehode, ki so j ih brani l i posebni s t r aža r j i (ha tarorok, sigit tari) — strelci. Madžar i so za č u v a r j e m e j e p rav i loma poši l jal i samo svoje l jud i ali člane sorodnih p lemen. Tako so na t a k r a t po Slovencih nase l j enem ozemlju n a - s ta ja l i posebni madžarsk i na rodnos tn i otoki, ki so s taroselce — Slovence posto- poma izrinil i ali asimilirali . Sicer pa je bil obmejno ob rambn i pas — d a n a š n j e spodnje Dolinsko z Lendavskimi gor icami v red — slabo ali celo le deloma n a - sel jen. P reb iva l s tvo so lahko ses tavl ja l i r edk i preosta l i s taroselci iz časa r im- skega gospostva in pr i se l jen i Slovenci. O slovenski poselitvi teh k r a j e v govori jo k r a j e v n a imena na — ci v okolici Lendave : Petišovci, Genterovci in Radmožanci , ki j ih vzhodno od črte Hodoš—Lendava ni več zaslediti. V P r e k m u r j u je n e m - ško t r anskr ipc i jo imen nadomest i la madžaršč ina , k j e r so pr i s lovenskih k r a j i h često u p o r a b l j e n i p r i s tavek vas nadomest i l i z madža r sk im fa lu (falova). V n a - šem p r i m e r u : Dolga vas — Hosszufalu, Dolina — Volgifalu in Oreš je — Fe le r th - fa lu . S lovenske naselbine zno t ra j p rvo tne madža r ske me je so deloma preživele prvi madžarski vdor, vendar so bile obsojene na postopno spojitev z Madžari (kraj i okoli Blatnega jezera in vzhodno od reke Krke). V tem času se Madžari zuna j prvotne državne meje niso nasel jeval i in na te k r a j e tudi niso razširili svoje upravne in cerkvene uprave. Sele madžarski k ra l j Ladislav I. je leta 1088 razširil madžarsko civilno upravo na ozemlje P rekmur j a , z ustanovitvi jo za- grebške škofije leta 1094 pa je podredil n j e j vse kraje , ki so bili p re j zuna j državne civilne uprave. Kot prvo nasel je se na območju Lendavskih goric omenja Lendava kot Lin- dolves že leta 855 v zvezi z blagoslovitvijo cerkve (sedež pražupnije) . Večina s tarejš ih listin, ki omenja jo nasel je Lendavo, grad in reko Ledavo uporabl ja ime Lindau, Lendaua, Lyndva, po 15. s tolet ju pa vse bolj pogosto Also Lendva, torej Dolnja Lendava. Harold II iz župani je Zala je leta 1192 kupil Lendavo. Ver je tno je hi t ro po tem sezidal lendavski grad, ki se prvič omenja leta 1278. P rav tako ver je tno je, da so Haholdi že hi t ro potem, ko so kupil i lendavsko gospoščino in jo naredili za središče svoje posesti, priselili v okolico Lendave madžarske kmete in s tem začeli prvo madžarsko kolonizacijo Lendavskih goric. Lendava je postala t rg leta 1366, sicer pa sta za zgodovino Lendavskih goric pomembni dve listini. Prva je listina madžarskega k ra l j a Ludvika I. (1342—1382) z dne 26. juni ja 1378, ki predstavl ja prvi ohranjeni vir, ki nava ja imena vseh k ra jev v posesti dolnjelendavske gospoščine, med n j imi tudi kra je , ki smo jih opredelili v območje Lendavskih goric. Omenjeni so: opido Lindau = t rg Len- dava, Hosziufalu = Dolga vas, Pince = Pince, Velgifalu = Dolina, Feler thfalu = Orešje in Thente = Centiba. ( Š k a f a r , 1971.) Druga listina je bila izdana po nalogu kral j ice Elizabete. Iz te listine zvemo, da je bilo v Pincah (Pynche) 6 dvornih kmet i j in 30 polkmetij , v Dolini (Zulk- falua) 38 polkmetij , v Centibi (Chentewlgh) 10 polkmeti j in v Dolgi vasi (Huzyu- falu) 40 polkmeti j . ( Š k a f a r , 1971.) Ko so Turki 21. oktobra leta 1600 zavzeli obmejno t rdn javo Veliko Kanižo, so nastopili za vse okoliške pokra j ine in s tem tudi za Lendavske gorice hudi časi, sa j je posadka često ropala po okolici. Nekaj prebivalstva je bilo odpelja- nega v sužnjost, neka j se ga je odselilo. Zemlja je bila neobdelana, hiše požgane. O tem ali je kmečko uporniško gibanje seglo tudi v P r e k m u r j e in na ob- močje Lendavskih goric, n imamo podatkov, vendar je zelo ver je tno, da večjih uporniških podvigov tod ni bilo. Bolj kot kmečko puntars tvo je v P r e k m u r j e segla reformacija , ki je pustila posledice na Goričkem vse do danes. Zagreti pri- staši reformaci jskega g ibanja so bili tudi lendavski graščaki Banffy j i , ki so v Lendavi celo ustanovili prvo t iskarno na prekmursk ih tleh. Koliko so pro- testantizem sprejeli tudi kmečki l j ud j e v Lendavskih goricah, ni mogoče ugo- toviti. Kakor so bili Ban f fy j i v začetku vneti za reformacijo, tako so bili med prvimi, ki so se rekatolizirali in odločno podprl i prot i reformaci jo (1598). Ne- dvomno gre temu dejs tvu pripisati, da je južni del P rekmur j a , vkl jučno z Len- davskimi goricami, danes katoliški. Po izumr t ju rodbine Banf fy (1644) je prišlo lendavsko gospodstvo v last mogočne družine Esterhazy. Listina iz leta 1647 nava ja imena trgov in vasi: trg Dolnjo Lendavo (oppidum Also Lindva), Dolgo vas (Huzyufalu), Dolino (Vuly Falu), Orešje (Ferlet Falu) ter Gorn jo in Dolnjo Centibo (Kiilsu es Also Chy- nete). Lendavskih in Dolgovaških goric listina ne omenja, ker t akra t še niso bile poseljene; imeli pa so takra t tod že vinograde Lendavčani in kme t j e iz okoli- ških vasi. Lendava in n jena okolica pa je zopet t rpela leta 1683, ko so Turki ob po- moči upornih Thokolyjevih Madžarov-Krucev oblegali lendavski grad in ga močno poškodovali, oropali Lendavo in celotno območje Lendavskih goric. V začetku 18. stolet ja so bili k ra j i v Lendavskih goricah močno opustošeni, n j ive in vinogradi zanemarjeni , prebivalstva malo. Marsikatera kmeti ja je bila brez gospodarja . Zato so začeli lendavski graščaki v opustošene vasi — Dolga vas, Centiba, Orešje, Dolina — Pince — naseljevati kmete iz vzhodnih — mad- žarskih predelov gospoščine. To je bila druga še močnejša madžarska koloniza- cija naselij na območju Lendavskih goric in južno od Lendave (Lakoši, Ga- ber je). V goricah so spodbujal i saditev vinske t r te in ob koncu stolet ja so imele Lendavske gorice že izgled vinorodne pokraj ine. Iz podatkov za leto 1750 iz- vemo, da je bil sedaj Jugoslavij i pr ipadajoči del lendavskega gospostva raz- deljen na šest sodnijskih okolišev, od tega sta dva obsegala ozemlje Lendavskih goric. 1. sodnijski okoliš Lendava (Iudicatus Lyndva), ki je bil upravno razde- ljen na no t ran j i del t rga (oppidum Also Lyndva interius) ter na zunanj i del trga (Also Lyndva exterius); s lednji je obsegal Dolgo vas in območje današnj ih Lendavskih in Dolgovaških Goric. 2. Sodnijski okoliš Dolina (Iudicatus Volgy- falu), ki je obsegal Dolnjo in Gornjo Centibo, Orešje, Dolino in Pince. (Z e 1 k o , 1981.) Podobno kot drugod na Slovenskem so bili glavni pobudniki razvoja vino- gradništva fevdalni gospodje, samostani in župnije. Pozneje so se tem pridružili še prebivalci trgov in mest. Fevdalni gospodje so v želji, da bi si pridobili čim- več vina za lastno porabo in prodajo, pospeševali vinogradništvo s tem, da so podložnim kmetom dodeljevali ugodne vinogradniške lege in potem pobirali desetinsko in gorninsko vino. Na zgodnje vinogradništvo v Lendavskih goricah nakazu je jo tudi k ra jevna imena hegy-vrej (vrh), kot je Ujhegy (Novi-vrej) in še več vrhov na območju Lendavskih goric; dal je globoke kolovozne poti, ki jim pravi jo v Lendavskih goricah klanci. Za območje Lendavskih goric smemo za- gotovo reči, da so na nj ihovih prisojnih legah imeli vinograde lendavski gra- ščak, župnik in tržani, kasneje pa tudi kme t j e iz bližnje in da l jn j e okolice. 3.2. ZEMLJIŠKE KATEGORIJE LETA 1865 IN RAZVOJ VINOGRADNI- ŠTVA. Za P r e k m u r j e so na voljo prvi katastrski podatki od leta 1856 do 1865. Po Sever jevih ( S e v e r , 1961) podatkih je bilo v P r e k m u r j u okoli 1450 ha vinogradov, od tega na območju Lendavskih goric 469 ha ali t r e t j ina vseh vino- gradniških površin. Tako se nam kažejo Lendavske gorice kot pokra j ina z n a j - večjo koncentraci jo vinogradov v P r e k m u r j u ; Lendavsko-Centibske gorice pa med na jbo l j vinogradniške predele na Slovenskem. Iz katastrskega elaborata, ki ga hran i jo v Arhivu SR Slovenije v Ljubljani , smo obdelali podatke o s tan ju zemljiških kategori j leta 1865 za pet katastrskih občin, ki smo jih opredelili kot Lendavske gorice. Zbrali smo jih v pregledni tabeli št. 21. Tabela 21. Zemljiške kategorije leta 1865 Table 21. The landuse categories in the year 1865 Odstotek v odnosu do Zeml j i ška ka tegor i ja Ha vseh površ in k m e t i j s k i h površin obdelovalnih površ in Njiva in vrt 1295 25 39 71 Travnik 1058 20 32 — Sadovnjak 54 1 2 3 Vinograd 469 9 14 26 Pašnik 452 9 13 — Gozd 1640 32 — — Neplodno 199 4 — — Skupaj 5167 100 100 100 Opomba: Odstotki so zaokroženi navzdol in navzgor, tako npr. dosega delež vinogra- dov 9,3 9/o, delež pašnikov pa 8,7 °/o vseh površin. Analizo zemlj iških ka tegor i j leta 1865 v Lendavskih goricah začen jamo z obdelovalnimi površ inami (njiva, vr t , s adovn jak in vinograd) . Obsegale so 1819 ha ali 35,2 % vseh in 5 5 % kmet i j sk ih površin. Po tem deležu do vseh po- vrš in so Lendavske gorice nekako na povpreč ju v inorodnih p o k r a j i n Severo- vzhodne Slovenije . (Vinorodne Haloze 31,3 % , D r a v i n j s k e gorice 22,4 % , Rad- gonsko-kape lske gorice 42,5 %.) 3.2.1. Njive so obsegale 1281 h a ; to je bilo 2 5 % vseh, 3 9 % kmet i j sk ih in k a r 71 % obdelovalnih površin. Večina površ in n j i v je bila na nekol iko dv ign jen i pleistocenski te ras i med gor iškim svetom in Ledavo. P rece j pa j ih je tud i na pobočj ih goric. N a j v e č j e površ ine (404 ha) in tud i na jv i š j i delež od vseh površ in so zavzemale n j i v e v k. o. Lendava. Sledi k. o. Dolina pri Lendavi , m e d t e m ko je bi la na zadn jem mes tu k. o. Dolga vas z 261 ha in 17 % deležem vseh površin. Kva l i t e ta n j i h j e bila razl ična, v povpreč ju pa dobra . Večje v r t ne površ ine so ugotovil i v k. o. Do ln ja Lendava in Cent iba, v p rv i celo 99 ha, v d rug i pa 8 ha. Vendar je izdelovalec ka tas t r skega e labora ta v k. o. Lendava pri 42 ha površ ine pr ipisal »s sadnim drev jem«, v Čentibi pa p r i 5 ha. V k. o. Doln ja Lendava so bili to p redvsem gra j sk i v r tov i in vr tovi l endavskih t ržanov. 3.2.2. Sadovnjakov so regis t r i ra l i k o m a j 54 ha in so p reds tav l j a l i samo 1 % vseh in 3 % obdelovalnih površin. P r a v i h s adovn jakov je to re j bilo p red 120 leti na območju Lendavsk ih goric še zelo malo. J e pa ses tavl ja lec ka ta s t r skega ela- bora ta v vseh k. o. pr i ka tegor i j i t r avn ik pr ipisal posebno rub r iko z oznako »s sadnim drev jem« v skupn i površini 134 ha. To so bili s adovn jak i okrog kmečkih domov ali pa pod vinogradi , kot j ih poznamo m a r s i k j e še danes. V gospodar- skem pogledu t i s adovn jak i niso pomenil i k a j posebnega. Rodili so izmenoma, sadje , p redvsem jabo lka so porabil i na razl ične nač ine doma, iz sliv pa so kuha l i žganje . 3 Geografsk i zbornik 33 3.2.3. Vinogradi so bili kot specializirana kul tura s 469 ha in nad 9 %> de- ležem vseh ter 26 °/o deležem obdelovalnih površin pomembna zemljiška kultura. Pokrivali so južna, prisojna pobočja in dajal i pokrajini specifičen izraz. Po n j ih je tudi dobila ime gorice. Kljub ugodnemu deležu vinogradov med zemljiškimi kategorijami so Lendavske gorice zaostajale za drugimi goriškimi pokraj inami Nizkega subpanonskega Podravja. V Radgonsko-kapelskih goricah je bilo z vinogradi zasajenih 15 °/o vseh in 36 °/o obdelovalnih površin, v Vinorodnih Ha- lozah 11°/» in 36%, v Jeruzalemsko-ormoških goricah pa 14°/o vseh in 3 1 % obdelovalnih površin. Površine in delež vinogradov je bil v posameznih k. o. različen. Po površini in deležu je bila na prvem mestu k. o. Lendava s 190 ha in 13,9 % vseh površin, druga je bila Centiba z 91 ha in 12,4 % vseh površin, sledijo: Dolina pri Lendavi (66 ha in 8,8 %), Pince (48 ha in 6,6 %) in Dolga vas (74 ha in 4,8 %). Vinogradniške površine so bile v vseh petih k. o. po površini šele četrta zemljiška kategorija, pred nj imi so bili gozdovi, nj ive in travniki. Kl jub temu pa so bili vinogradi gospodarsko zelo pomembni, saj so mnogim dajali osnovno tržno blago. Delo v vinogradu in trgatev sta štela med najpo- membnejša kmeti jska opravila. 3.2.4. Travne površine (travniki in pašniki) so obsegale 1501 ha ali 29 % vseh in 45 % kmetijskih površin. Tako so zaostajale za obdelovalnimi površi- nami. Razmerje med travniki in pašniki je bilo 2,2 : 1 v korist travnikov. So- razmerno velike površine travnikov je v Lendavskih goricah pripisati dejstvu, da segajo vse k. o. v nekoč izrazito poplavni in celo zamočvirjeni svet ob Ledavi in Črncu. To še posebej velja za k. o. Dolga vas, ki je imela 457 ha ali 29,7 % travnikov. V drugih k. o. so travniki obsegali man j kot 20 % vseh površin, na jman j v k. o. Dolnja Lendava (14,8 %). 3.2.5. Gozdovi so obraščali 1640 ha in bili med zemljiškimi kategorijami na prvem mestu. Z 32 % vseh površin so bili gozdovi v Lendavskih goricah nekako na povprečju drugih vinorodnih pokrajin. Na jman j gozdov je bilo leta 1865 v k. o. Lendava, samo 153 ha ali 11,2% vseh površin. V drugih k. o. so gozdovi zaraščali okoli 40 % vseh površin. Po površini je imela največ gozdov k. o. Dolga vas in sicer 620 ha in s tem okoli 40 % vseh gozdnih površin na območju Lendavskih goric. To so velike s t rn jene površine gozdov ob današnji državni meji proti Madžarski. Nad 300 ha gozdov sta imeli tudi k. o. Centiba in Dolina pri Lendavi. Gozdovi so dajal i les za kur javo in druge potrebe do- mačemu prebivalstvu. Precejšnje površine gozdov so bile v lasti lendavske graščine. 3.2.6. Neplodne ali nerodovitne površine so obsegale 199 ha ali 4 % vseh površin. K sorazmerno visokemu deležu sta prispevali predvsem k. o. Lendava in Pince, ki sta presegli 5 %. Pri Lendavi je k temu prispevalo 1,8 % stavbnih zemljišč. Sicer pa je večina nerodovitnega sveta pripadalo močvirni zemlji ob Ledavi in Črncu. Pri vinogradniških površinah so nas zanimale tudi lastninske razmere. Ne- kaj podatkov povzemamo po Severjevi študiji, nekaj smo jih ugotovili na osnovi katastrskega elaborata. Tako pravi Sever, da so imeli v Lendavskih goricah 59 % vseh vinogradov lastniki iz k. o. zunaj goric, torej nedomačini. »Delež tu je posesti je bil takle: Centiba 65%, Lendava 63%, Dolina 59%, Pince 5 3 % in Dolga vas 47 %.« Zunanji kmečki posestniki vinogradov v Lendavskih goricah segajo na se- veru še nad višino Kobilja, do Nemesnepa in Balgada, na Hrvatskem do jugo- vzhodnih obronkov Medžimurskih goric, do Sv. Roka in Markovca. Proti vzhodu so lastniki vinogradov v slovenskem delu Lendavskih goric še onstran Krke, v Dobri in Kut je fu . Slovenske vasi na Dolinskem so imele svoje deleže vino- gradov v Lendavskih goricah vse do Lipe, Crenšovec in treh Bistric. Po velikosti kmečke vinogradniške posesti v Lendavskih goricah lahko razdelimo vsa prizadeta nasel ja v šest kategorij . Nad 10 ha so imele vasi Pe- tišovci (33,42 ha), Velika in Mala Polana (24,07 ha), Gornj i in Dolnji Lakoš (17,25 ha), Gomilice (14,69 ha), Gabe r j e (13,85 ha), Križovec (13,48 ha), Mursko Središče (11,85 ha) in Kralovec (10,28 ha). V prvi kategori j i so obsežena večja naselja v ravnini, ki so bila navezana izključno na vinograde v Lendavskih goricah. Od 8 do 10 ha so imele vasi Črešovci, Kapca, Trnje , Brezovica, Rad- možanci in Trimlini, od 3 do 8 ha Miklavec. Gaber je (Gaborjahaza), Hotiza, Genterovci, Mostje, Dedes in Redicz, od 2 do 3 ha Szyjartohaza, Kot, Rasznek, Arkohaza, Sakoš, Krištanovec, Peklenica, Ferketinec, Bistrice, Žižki, Vratišinec in Kamovci, od 1 do 2 ha pa Banuta, Lipa, Lendvaujfa lu , Žitkovci, Jakobfa , Semrovec, Ratošinec, Szombatfa in Bedohaza. V na jman j šo kategori jo do 1 ha spada 33 naseli j na vsem omenjenem obširnem okoliškem področju. Razporeditev zunanje kmečke posesti nam vzbuja vtis neke zakonite si- stematičnosti. V vzhodnih Lendavskih goricah, v mejah katas t rskih občin Cen- tiba, Dolina in Pince so imeli v inograde le lastniki iz hrvatskih in bližnjih madžarskih vasi do obeh Lakošev, Gaber ja in Kapce na zahodni strani. Lastniki vinogradov iz slovenskih in severozahodnih madžarskih vasi pa so imeli vino- grade v ožjih Lendavskih in Dolgovaških Goricah. »Kje je vzrok za to, ali v vplivu fevdalne veleposesti ali v posebni kolonizacijski zgodovini, bi bilo t reba ugotoviti z zgodovinskimi proučevanji .« ( S e v e r , 1961.) Ogled na terenu ter razgovor s slovenskimi lastniki vinogradov kaže, da je gra jski gospod dodelil prebivalcem posamezne vasi (npr. Polane) določen del (pas) prisojnega pobočja, ki so si ga vaščani sami razdelili na m a j h n e parcele in zasadili vinograde. Tako ima npr. večina vaščanov iz Polane vinograde skupa j v k. o. Lendava. Delna pomešanost je nastala kasneje s kupoprodajami in dedovanji . Iz podatkov katastrskega elaborata smo povzeli, da je imelo v Lendavskih Goricah (k. o. Lendava) vinogradniško posest 318 lastnikov iz 36 kra jev , med n j imi največ, ka r 62 lastnikov, iz obeh Polan in po 23 iz Hotize in Brezovice. Pr i p reučevanju drugih goriških pokra j in v Severovzhodni Sloveniji smo ugotavljal i že v času nastanka franciscejskega katas t ra prisotnost fevdalne in meščanske vinogradniške posesti. Sever pravi, da je bila takšna posest pri- sotna v našem pr imeru le v Lendavskih Goricah. Na naj lepših legah okoli Trojice je imel v t reh parcelah 4,85 ha vinograda lendavski graščak Eszterhazy, zraven njega pa še v dveh parcelah 9,59 ha A. Krašovec iz Dolnje Lendave. To je bil tudi na jveč j i vinogradniški kompleks v P rekmur ju . ( S e v e r , 1961.) Drugi Lendavčani so imeli sorazmerno manjše vinograde. V povprečju so merile vinogradniške parcele v Lendavskih goricah okoli 20 arov in so bile bistveno nad povprečjem v P rekmur ju , k j e r so merile komaj 14 arov. Nad 20 arov povprečne velikosti vinogradniške parcele na jdemo v Dolgovaških Goricah (27 arov), Lendavskih Goricah (25 arov) in Čentibi (23 arov). V p r imer jav i z drugimi goriškimi pokra j inami v Severovzhodni Sloveniji so bile vinogradniške parcele na območjuj Lendavskih goric v povprečju n a j - manjše. Podobno kot po drugih vinogradniških pokra j inah na Slovenskem je bila druga polovica 19. stoletja tudi v Lendavskih goricah obdobje intenziviranja vinogradniške pro izvodnje , ki jo je še posebej pospešila odprava gornine. Za- sa ja l i so nove vinograde, u v a j a l i kva l i t e tne j še sorte in v inograde in tenzivnejše obdelovali . Pr i t e m so p redn jač i l i imovi te jš i t ržani , razne inst i tuci je , t rgovci in obr tn ik i t e r močnejš i kme t j e . A g r a r n i p ro le ta r i a t — želar j i niso obnav l ja l i vi- nogradov, narobe , često so j ih celo sp remin ja l i v nj ive, da so si pr idela l i osnovno hrano . Po vaseh spodnjega dela P r e k m u r j a je število p reb iva l s tva postopoma naraščalo , p lodna zeml ja je bila razdel jena , z u n a j kmet i j s tva so bile možnosti zaposl i tve minimalne , sa j je bila Do ln ja Lendava sk romno t rgovsko in obr tno središče. Tako so se še posebej po kmečki odvezi začeli p redvsem mladi l j u d j e SI. 6 Stara zidanica pred obnovo. izsel jevati v A m e r i k o in tud i na Madžarsko, hodili so na sezonska dela na Madžarsko, prese l jeva l i pa so se tud i v gorice k v inogradom. Nasel jeval i so že p r e j zg ra j ene zidanice in kleti , gradi l i nove m a n j š e hiše, zasa ja l i nove vino- grade, n e k a t e r e pa sp remin ja l i v n j i ve in t ravn ike . Tako so sorazmerno na gosto poselili ves goriški svet, še posebej in tenzivno pa Lendavske in Dolgovaške gorice, ki so zato dobile s ta tus samos to jnega nasel ja , m a n j in tenzivno pa Do- linske in Cent ibske gorice. Ze ugotovl jeno dejstvo, da so imeli v Lendavskih in Dolgovaških goricah v inograde p redvsem k m e t j e iz s lovenskih vasi ter l endavski t ržani , ki so j im v inograde obdelovali s lovenski viničar j i , j e pr ispevalo k temu, da je v oboj ih goricah prev ladovalo slovensko prebivals tvo, in tako je ostalo do d a n a š n j i h dni. Vzpon p r e k m u r s k e g a v inogradn i š tva na sploh in tako tud i v Lendavskih goricah pa je pro t i koncu p r e j š n j e g a s to le t ja us tavi l po j av t r t n i h bolezni — peronospore, oidi ja in t r t ne uši (filoksere). Peronospora in oidi j sta se pojavi la v naš ih gor icah v osemdeset ih letih, f i loksera pa je v Lendavsk ih goricah prv ič o m e n j e n a leta 1892. Uničen je v inogradov po filokseri, ki je povzročila p ropad p r e k m u r s k e g a v inogradniš tva , sa j so se površ ine v inogradov zman j ša le za več kot t re t j ino , v Lendavskih goricah ni imelo tako ka t a s t ro fa ln ih posledic. G r a - ščina in Lendavčani so n a m r e č začeli obnav l ja t i v inograde, ki j ih je napad l a f i loksera, na amer ikansk i podlagi še p reden so bili povsem uničeni. Tako so v Lendavsk ih Gor icah okoli Troj ice in v Čent ibskih goricah v inograde obnovili sko ra j v celoti in p r i tem sadili i zk l jučno ž lahtne sorte. V Dolgovaških, Dolin- skih in Pincovskih goricah, k j e r so bili v inogradi v lasti kmetov, je potekala obnova v inogradov počasneje, v sk ladu z gospodarsko močjo, p r i tem pa so sadili poleg ž lah tn ih sort tud i h ib r idne sorte, ki so po n e k a t e r i h predel ih sko ra j povsem prev lada le . Od h ibr idn ih sor t so n a j v e č sadili otelo, šmarn ico in izabelo. V Lendavsk ih gor icah so do p r v e sve tovne vojne, ki je obnovo v inogradov po- vsem zavrla , obnovil i skora j vse vinograde, ki j ih j e f i loksera uničila. Soraz- merno občutno se je površ ina v inogradov zman j ša l a samo v Dolgovaških Gor i - cah, k j e r j e goste jša s ta lna posel i tev t e r j a l a sp remembo ku l tu r , t o re j sp remembo v inogradov v n j ive . Sicer pa že la r j i in k m e t j e niso imeli s reds tev za obnovo, d ržava pa pomoči n i da ja la , t ako kot je bilo na Š ta j e r skem. V Čentibskih, Do- linskih in Pincovskih goricah niso bi le obnov l jene m a n j š e površ ine vinogradov, pr i tem pa so v Lendavsk ih Goricah, k j e r je bil delež nekmečke posesti n a j m o č - nejši , površ ine v inogradov celo povečali . Tore j se površ ine niso bis tveno z m a n j - šale, pač pa je z vdorom h ibr idn ih sor t pad la kval i te ta v inogradov. Tako so v vsem P r e k m u r j u samo Lendavske gorice obdržale znača j izrazi te v inogradniške pokra j ine , de loma še gorice v jugovzhodnem Gor ičkem (Filovske, Bogoj inske in Dobrovniške gorice). Povsod drugod pa so bile nekoč s t r n j e n e v inogradniške površ ine povsem raz t rgane . 3.3. NASELJA IN OBLIKA ZGRADB. Na območju Lendavsk ih goric so se vsa d a n a š n j a nase l j a kot p rvo tna bivališča razvi la na j užnem in jugozahodnem podnožju goric na pleistocenski teras i oziroma na v r š a j u m a n j š i h potokov (Cen- tiba). Dolga vas in Lendava sta v zasnovi izraziti obcestni nase l j i panonskega tipa, m a n j izrazi te in bol j gručas to zasnovane so Čentiba, Dolina in Pince. Kas- ne jša posel i tev v goricah je us tvar i l a za ves subpanonski goriški svet značilno razloženo poseljenost , ki se je deloma nasloni la na slemena, de loma pa po pr i - so jn ih pobočjih med vinogradi . S t em se oblika nasel i j v Lendavsk ih goricah zaradi konf igurac i j e t e rena nekoliko r az l i ku j e od obl ike nasel i j v povsem ni- ž inskem svetu južnega dela P r e k m u r j a , k j e r absolutno p r e v l a d u j e t ipični pa- nonski t ip nasel ja , to je obcestna vas s p rav i lno razparce l i ran im s t avbn im zem- ljiščem, ki pa je v novejš i dobi često doživela zaple tene r azvo jne smeri . P rvo tn i vaški domovi so v P r e k m u r j u bile enocelične dimnice, g r a j e n e iz grobo obtesanih b r u n in pokr i te s slamo. Takšen g radben i ma te r i a l je slabo obstojen, često pa je bil tudi plen ognja , zato so n a j s t a r e j š e o h r a n j e n e hiše šele iz 18. s tolet ja . Z z d r u ž e v a n j e m posameznih celic z razl ičnimi f u n k c i j a m i pod eno s t reho se je razvil s tegn jen i dom ali dom na vogel. Takšna oblika doma je absolutno p rev ladu joča in jo po t i ska jo šele v n a j n o v e j š e m času d ruge oblike, p r i ka t e r ih je s t a n o v a n j s k a hiša p rav i loma posebej in gospodarska poslopja posebej . P r i s t a re j šem s t egn jenem domu je vel ja lo pravilo, da je imela vsaka celica (hiša, klet , hlev), samostojen vhod neposredno iz pods ten ja in celice zno t r a j med seboj niso bi le povezane. Povsem razuml j ivo je, da je doživel spre- Sl. 7 Niz starih zidanic — vinskih kleti v Ljutomeru; tako je bilo pred leti, danes so nekatere že modernizirane. membe tudi gradbeni mater ia l : lesena b runa ometana z ilovico in pobeljena z apnom ali butanice sta zamenjala beton in opeka, slamo na strehi strešna opeka ali s pokra j insko podobo povsem skregane sive salonitne plošče. Poseben tip h r ama (kleti, zidanice) se je razvil v goricah. Njegova velikost neposredno odraža gospodarsko moč lastnika vinograda oziroma velikost vino- grada. Prvotni in najpreproste jš i t ip kleti je bila enocelična zgradba, ki je slu- žila predvsem shran jevan ju vina, in se je obdržala vse do današnj ih dni. Pro- stor za prešo in skromni s tanovanjski kotiček so prizidali kasneje in tako so se razvile dvo-, tr i- in celo štiricelične zgradbe, ki se ne razl ikuje jo mnogo od obi- čajnega stegnjenega doma ali doma v obliki ključa. Takšen razvoj so doživele prvotne kleti, ko so se van je naselili želar j i ali viničarji , često pa so bile zgra- jene na nakazanem principu že prej , pa so j ih naknadno naselili. V čelni celici takšnega h rama je praviloma skromen s tanovanjski prostor, sledi večji prostor s prešo in odprt im ostrešjem, nato pa shramba za vino — klet. Ko so zgradbo naselili, so dogradili še prostor za kravo in prašičke. Časovno zaporedje g radn je in različna namembnost posameznih delov zgradbe se kaže tudi v gradbenem materialu. Starejš i deli so pravi loma gra jen i bolj grobo in tudi gradivo je takšno (grobo obtesana bruna, nabijanice, s lamnata streha). Posebna oblika preproste kleti so v zemljo vkopane in praviloma iz betona gra jene »podzemne« vinske kleti, imenovane tudi pivnice. Včasih je nad čelno s t ran jo tudi manjša dvokapna streha. Razšir jene so po vseh predelih Lendavskih goric. Manjše enocelične zgradbe, ki služijo predvsem za shrambo orodja, imenuje jo v Len- davskih goricah kolibe. Hrvatski kul turn i vpliv je zaznati v neometanih kleteh v Pincovskih goricah. Zaradi s tar ih masivnih stiskalnic so imele kleti izrazito visoke strehe. Večjih vinskih kleti oziroma hramov, ki so tako značilni za Vino- rodne Haloze in predele Slovenskih goric, to so tako imenovani gosposki hrami, v Lendavskih goricah ni. Vinski h ram je praviloma postavl jen na zgornjem delu vinograda, na slemenu ali na pobočju z ožjo s t ran jo na širino vinogradniške parcele in je s tem dobil dominanten položaj, hkrat i pa je pomemben element pokra j inske podobe. Vhod v klet je pravi loma na čelni strani. Za celotno ob- močje Lendavskih goric so značilni ma jhn i vinogradi, zato je gostota vinskih hramov večja kot v katerikoli drugi vinogradniški pokraj in i na Slovenskem. Podobno zgoščenost vinskih kleti srečamo le še na posameznih vinskih vrhovih kot je Trška Gora na Dolenjskem. Splošni razvoj je prinesel spremembe tudi lendavskemu vinskemu hramu. Ponekod modernizirajo samo notranjost in pu- stijo stari zunanj i videz s s lamnato streho vred, drugi opravi jo modernizacijo radikalno, tako da staro zgradbo podrejo in zgradijo novo počitniško hišico — vikend, s širokimi okni in balkoni, to še posebej velja za Lendavske Gorice. 3.4. NARODNOSTNE RAZMERE. Za P r e k m u r j e kot celoto in s tem še posebej za narodnostno mešano območje Lendavskih goric je bilo v političnem pogledu zelo pomembno leto 1867, leto Avstro-Ogrske nagodbe, po kateri je P r e k m u r j e pripadlo ogrskemu delu države. Začelo se je obdobje sistematične madžarizacije, ki so jo izvajali prek uradništva, z gospodarskim prit iskom in še posebej prek osnovnih šol, ki so jih postavili skoraj v slednjo prekmursko vas. Tako so v tem času dobile na območju Lendavskih goric nove šole Dolina (1882), Dolga vas (1900) in Centiba (1913). Nacionalistično nastrojeni Madžari in posamezni madžaronsko usmer jeni Slovenci so razglašali teori jo o vendstvu oziroma vendslovenstvu, ki je trdila, da prekmurski Slovenci niso b ra t j e Slovencem prek Mure, temveč so potomci Vendov. Prekmurske Slovence so imenovali »vendsko govoreči Ogri«, kot pravi Šif tar , ki o tem času med drugim piše: »Potujčili so šole, cerkve; v uradu je sedel pomadžar jeni Slovak, ki je z ,biidos parasztom' (smrdlj ivim kmetom) govoril po tolmaču — saj Slovencev v zadnj i madžarski statistiki ni več. Všteli so jih med ,druge' s cigani vred.« ( Š i f t a r , 1938/39.) Madžarski pritisk pa je med slovenskim prebivalstvom v P r e k m u r j u spod- budil upornost in nasprotovanje. Ideja o Zedinjeni Sloveniji je imela odmev tudi prek Mure, čeprav le pri redkih posameznikih. Bolj množično pa so prek- murski Slovenci prisluhnili političnim zahtevam taborskega gibanja, saj so se precej številčno udeležili obeh P r e k m u r j u bližnjih taborov v Ljutomeru in na Kapeli. Liberalno in nacionalistično nast rojeno meščanstvo, ki je bilo pretežno protestantsko, si je močno prizadevalo pridobiti za svojo politiko slovenske kmečke množice. Temu pa se je odločno upr la katoliška duhovščina. Vra- tuša, ki je v Mladem Prekmurcu obravnaval slovenstvo prekmursk ih pi- sateljev, je o razmerah ob prelomu stolet ja napisal: »Ljudske množice so ra jš i ostale pod varuš tvom cerkve in fevdalnega veleposestnika kot pa pod prit iskom liberalnega gospodarskega izžemalca.« ( V r a t u š a , 1938/39.) Kovačič pravi v svoji razpravi Spomini na Prekmursko »Prekmurcem na vsak način pret i pogin, ako se razmere kmalu ne spremene!« ( K o v a č i č - S k a f a r , 1970.) Za Lendavo in okolico je bil velik dogodek g radn ja železniške proge Ca- kovec—Mursko Središče—Lendava—Redics — in napre j prot i Budimpešti . Do Dolnje Lendave je pripeljal prvi vlak oktobra 1890. L jud je so dobili delo pri gradnji , stalno zaposlitev pa skoraj izključno Madžari in n j im zvesti. Železniška proga je Osrednje Dolinsko in Dolnjo Lendavo z Lendavskimi goricami, ki so bile pre j odrezane od pomembnejš ih poti, odprla v široki svet. Toda preden je bila ta prednost izkoriščena za hi trejši gospodarski razvoj (pr imanjkovalo je ustreznega kapitala), je izbruhnila prva svetovna vojna, ki je razvoj ustavila. Po vojni so sledili burni politični dogodki in potem državna meja v neposredni bližini, ki je postala bolj zaviralni kot pospeševalni dejavnik. Kral jevini SHS pripojeno P r e k m u r j e je bilo rešeno madžarizacije, srečali pa so se z mnogimi drugimi problemi. Š i f tar je ocenil s tan je takole: »Pred dvajset imi leti so ,vend- sko govoreči Ogri' vstopili v novo državo, ki jim je bila t u j a in jim je to tudi ostala še dolgo.« ( Š i f t a r , 1938/39.) P r e k m u r j e je ostalo obrobna, zapostav- l jena pokra j ina Jugoslavije in Slovenije, dobilo je vzdevek »Slovenska Sibirija«. Dolnja Lendava, t akra t še trg, se je v letih preloma stolet ja kot središče »jarasa« — okra ja sorazmerno hitro razvi ja la ; imela je precej uradniš tva (mad- žarskega ali pomadžarjenega), trgovino so spretno vodili tujci , predvsem močna židovska občina, obrtniki so bili tudi tujci ali pa so se Slovenci pri lagajal i razmeram, da so lahko uspevali. P r e k m u r j e je znano kot pokra j ina sezonskega in stalnega izseljevanja, katerega začetki segajo v zadnja desetlet ja preteklega stoletja. Za Madžarsko je poznano, da se je v n j e j začela industrializacija pozneje kot v avstr i jskem delu države. P r e k m u r j e je bilo n jena obrobna, povsem agrarna pokra j ina z močnim vplivom konzervativnih veleposestnikov in nemešnjakov. Ker ni bilo industri je, ki bi pritegovala prebivalstvo iz vasi, se je to vedno bolj kopičilo in prišlo je do močne prenaseljenosti . L jud je so si bili pr imorani iskati k ruha s sezonskim zaposlovanjem pri veleposestnikih na Madžarskem, hodili pa so tudi v Slavonijo. Nekateri so se začeli izseljevati predvsem na Mursko in na Apaško polje. Sezonsko zaposlovanje se je še posebej povečalo po letu 1880, ko so veleposestniki na Madžarskem začeli gojiti s ladkorno peso. Prekmurc i so začeli množično hoditi na »repo«, kot so imenovali takšno vrsto sezonskih del. Po letu 1890 je P r e k m u r j e zajel val izsel jevanja v Ameriko, ki je doseglo višek v letih pred prvo svetovno vojno. Kasneje so se usmer ja l i v Francijo. Po Olasu (O 1 a s , 1963) so prebivalci iz območja Lendavskih goric bistveno m a n j migrirali kot prebivalci iz slovenskih vasi Dolinskega. Prek Mure sta se iz posameznih vasi Lendavskih goric odselila le po eden ali dva. Sicer pa je znano, da so prebivalci madžarske narodnosti m a n j migrirali . V Ameriki je bilo po podatkih popisa iz leta 1910 neka j oseb samo iz Dolnje Lendave in Centibe. Lendavskogoriški viničarj i in kočarj i so ob koncu stolet ja sodelovali pri prvi obnovi vinogradov, kasneje so jih doma zadrževala vinogradniška dela (pred- vsem škropljenje), ki mora jo biti opravl jena v kra tkem času. Neka j l judi iz okolice Dolnje Lendave je pritegnila g radn ja železnice, neka j tovarna dežnikov. Skra tka , območje Lendavskih goric se v pogledu sezonskega in stalnega iz- se l jevanja bistveno razl ikuje od sosednjega območja Osrednjega Dolinskega, ki je dalo največ izseljenih prek Mure in precej tudi v inozemstvo. 4. OBDOBJE MED OBEMA VOJNAMA Ob koncu prve svetovne vojne so Madžarsko in s tem tudi P r e k m u r j e zajeli burn i politični dogodki. Novembra 1918 so v Budimpešti ustanovili tako ime- novani Narodni svet, ki je 16. nov. razglasil Madžarsko za l judsko republiko. 4. novembra 1918 je dobila Narodni svet tudi Dolnja Lendava. Sestavljal i so ga lendavski meščani. Sploh je bila Dolnja Lendava v nemirnih časih središče dogajanj . Nezadovoljni bivši vojaki in drugi so se pod vplivom revolucionarnih idej oktobrske revolucije zbirali v tako imenovani »Zeleni kader«. Kadrovci so 2. nov. v Dolnji Lendavi odstranili madžarske napise, napadli so veleposestva in izropali neka j trgovin. Narodni svet v Dolnj i Lendavi je organiziral vojaško enoto, ki na j zavaru je premoženje meščanov in prepreči revolucionarna de jan ja kadrovcev. Gardi je res uspelo skupine zelenega kadra, ki so bile slabo organi- zirane in nedisciplinirane, razbiti. Boj za P r e k m u r j e je dobival tudi politično vsebino. Narodni svet v Budim- pešti je obl jubl ja l p rekmursk im Slovencem kul turno avtonomijo. Župnik Jožef Klekl je s skupino svojih somišljenikov predlagal ustanovitev avtonomne žu- panije, pozneje pa enotno Slovensko kra j ino med Muro in Rabo. Kra j i na n a j bi imela upravno, cerkveno in šolsko avtonomijo v okviru Madžarske, lahko pa tudi v okviru Jugoslavije, če bi bilo P r e k m u r j e po mirovni pogodbi dodeljeno Jugoslaviji . Pr ikl juči tev P r e k m u r j a k novi državi SHS pa so pr ipravl ja l i tudi v Narodnem svetu v Mariboru. General Maister je menil, da je mogoče Prek- m u r j e pridobiti za novo državo samo z vojaško silo, pregnati je t reba madžarsko vojsko. Za akcijo pa je potrebno pridobiti tudi Prekmurce same. Kot prvi korak za to akcijo so organizirali v Radgoni velik politični shod. V času pr iprav na zasedbo pa je kapetan J u r e Jurišič potem, ko so hrvaške čete zasedle Medži- mur je , samovoljno prekoračil Muro in z manjšo četo 26. decembra 1918 zasedel Dolnjo Lendavo in nato še Mursko Soboto. Madžari so na to akcijo hi t ro reagi- rali, napadl i Jurišičevo četo in jo razbili. Tako je bilo jugoslovanske zasedbe konec. Nepremišl jena Jurišičeva akcija pa je preprečila Maistrovo akcijo. Ko je bila 21. marca 1919 v Budimpešti razglašena Ogrska sovjetska re- publika, je dobila revolucionarno (rdečo) vojaško enoto tudi Dolnja Lendava, manjš i posadki pa sta bili tudi v Centibi in Pincah. Lendavski meščani — na- cionalisti so v s t rahu za svoje imet je in položaj organizirali kontrarevoluci jo (fanglerjevci), n jen uspeh pa je bil k ra tko t ra jen , ker so rdečegardisti s pomočjo iz Murske Sobote kontrarevoluci jo hitro zadušili. Slovenski kme t j e in viničarj i iz goric se kontrarevoluci j i niso pridružili , podpirali so rdeče gardiste, ker so od revolucije pričakovali agrarno reformo, torej graščinsko in drugo gosposko zemljo. Končno so 12. avgusta 1919 v P r e k m u r j e vkorakale čete redne jugoslovan- ske vojske, razpršile bele in rdeče gardiste ter razglasile P r e k m u r j e za del kra- l jevine SHS. Zrevolucionirane kmečke množice, ki so pričakovale zemljo, in si jo ponepod tudi že razdelile, so ostale razočarane. Nezadovoljstvo je povečalo še nasel jevanje kolonistov na graščinski zemlji. Nova državna oblast je prevzela s taro upravno razdelitev. V Dolnji Lendavi je bila na jp r e j ekspozitura komisariata iz Murske Sobote, kasneje pa je postala Dolnja Lendava sedež samostojnega glavarstva in sodnega okra ja z davčno in katastrsko upravo ter oddelkom carinarnice. Centiba, Dolga vas, Dolina pri D. Lendavi in Pince so bile samostojne soseske povezane v lendavski notariat . Leta 1921 so združili soseske v večje politične občine. Na našem preučevanem ozemlju sta bili dve: Dolnja Lendava in Čentiba, ki se je kasneje preimenovala v občino Orešje. Tako je ostalo do okupaci je leta 1941. Dolnje Lendave kot lokalnega trgovsko-obrtnega središča vključi tev v novo državo in bližina državne meje ni posebej prizadela, saj je bila že pre j usmer- jena predvsem proti Dolinskemu in je imela s k ra j i vzhodno od Krke le malo povezave. Izgubila je le železniški t ranzi tni promet. Edini večji industr i jski obrat — Tovarna dežnikov in pletenin — se je hitro znašla na novem t rgu in dobro poslovala. Ko je Dolnja Lendava leta 1935 dobila še elektriko, je tovarna povečala svojo proizvodnjo, zaposlila nove delavce in postala na jpomembnejš i gospodarski objekt v okraju. Poleg tovarne dežnikov in pletenin so v Dolnji Lendavi med obema vojnama obratovale še: opekarna, dva parna mlina in obrat za predelavo lesa (del Našičke). Manjša opekarna je delala tudi v Dolgi vasi. Da je bila Dolnja Lendava živahno trgovsko in obrtno središče pove po- datek, da je imela okoli sto trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev. Imela pa je tudi hotel. Čeprav je bilo v neposredni bližini Dolnje Lendave n e k a j sto hek ta r j ev vinogradov, v Lendavi ni bilo večje kleti, razen tiste pod gra jsko žitnico. To nenavadno dejstvo je pripisati posebnostim vinogradništva v Lendavskih go- ricah. Ze od nekda j so lendavski vinogradniki prodaja l i vino v Radgono, zato Lendava ni imela svojega vinskega trgovca s pr imerno kletjo. Usmeritev na Radgono je bila posledica močne konkurence madžarskih vin. Vinogradi v Lendavskih goricah so bili v veliki večini pr imerov m a j h n i (povprečje okoli 20 arov). Kmet j e so večino ali celo ves vinski pridelek porabil i sami. Vino so hranil i v ma jhn ih kleteh pri goricah. Tudi večina lendavskih meščanov je imela sorazmerno m a j h n e vinograde, ki so j ih obdelovali v iničar j i . V inogradn ika z večjo površino v inogradov sta bila le lendavski graščak in d ruž ina Gludovec, k i sta imela okoli 5 oziroma 10 ha v inograda . Omen jeno je že bilo, da so bili zasa jen i p rv i v inogradi na amer ikansk i pod- lagi v os redn jem delu Lendavskih Goric in v Cent ibskih goricah, k j e r so imeli svoje v inograde lendavski meščani . K m e t j e so ob p o m a n j k a n j u kap i ta la svoje v inograde obnovili s šmarnico. Poleg tega so pr i obnovi uporab l j a l i t r sn i ma- terial , ki so ga dobival i iz okolice Bla tnega jezera na Madžarskem. Med kval i - t e tn im t rsn im ma te r i a lom j e bilo tud i p rece j m a n j kva l i te tn ih sort, ki so bolj donosne (bela k lavna , ipovina, ružica, modra f r a n k i n j a , por tugalka) . P r a v ne- organiz i rani obnovi z različnimi, tudi m a n j kva l i t e tn imi sor tami t e r močnim deležem šmarnice je pripisat i , da v Lendavsk ih goricah niso pr ideloval i večj ih količin ž lahtnega vina in da se ta vina niso mogla širše uve l jav i t i in se postavi t i ob v ina iz L ju tomersko-o rmošk ih in Radgonsko-kape lsk ih goric. Neka te r i na- predne j š i lendavski v inogradn ik i pa so le želeli pr idobi t i svo jemu vinu ve l javo in s t em višjo ceno, zato so se organizi ra l i v Vinsko d ruš tvo in organiziral i več vinskih razs tav (npr. leta 1933). (M 1 i n a r i č , 1981.) Tako je Do ln ja Lendava med obema v o j n a m a životari la kot lokalno sre- dišče izrazi te kmečke okolice. Sezonski delavci so se v zadn j ih letih pred drugo SI. 9 Obnovljena zidanica Miška Kranjca. vojno močno usmerili proti Hit ler jevi Nemčiji. Madžarsko prebivalstvo je bilo zaradi svojega položaja nezadovoljno. Svetovna gospodarska kriza v letih 1929—32 je prizadela tudi lendavsko-goriške vinogradnike in kmete, s tem pa tudi lendavske trgovce in obrtnike. V tr idesetih letih so se začeli organizirati mladi p rekmursk i izobraženci (študentje). V letih 1932—33 so izdajali Novi svet, tednik za gospodarstvo in prosveto, in v n j em uveljavil i knj ižno slovenščino. (Klekove »Novice« so upo- rabl ja le p rekmursko narečje, evangelisti pa do konca leta 1931 celo madžar- ščino). Novemu svetu je sledila legalna Ljudska pravica, katere prva številka je izšla 5. oktobra 1934. Tiskali so jo v Dolnji Lendavi. P rekmursk i levičarsko usmerjeni visokošolci so ustanovili Klub prekmurskih akademikov in v n je - govem okviru organizirali po vaseh knjižnice, upr izar ja l i gledališke predstave in v letih 1936—1940 v Murski Soboti izdajali revijo Mladi Prekmurec. V K r a n j - čevi zidanici v Lendavskih goricah je bila avgusta 1935 pokra j inska par t i j ska konferenca. Ustanovljen je bil komite komunistične par t i j e Slovenije za P rek- murje , ki je postal organizator političnega delovanja. Leta 1941 so lendavski kul turbundovci pričakovali Nemce, madžarsko pre- bivalstvo pa Madžare. Nemške enote so zasedle Dolnjo Lendavo že 6. aprila, vendar samo začasno. Ze 16. aprila so predale oblast madžarski vojski, ki je po dveh mesecih uvedla civilno upravo. Obnovili so s t an je izpred prve vojne. Lendavski okra j je bil ponovno pr ipojen žalski županiji , po vaseh so organizirali občine in jih povezali v notariate. Slovenske uradnike so zamenjal i madžarski. Komunist i so organizirali Osvobodilno fronto, vendar je organizacija potem, ko so bili nekater i pobiti, drugi pa so se umaknil i v ilegalo, prenehala. Madžari so leta 1942 vse primorske koloniste interniral i v taborišče Sarvar . Lendavske Zide so odpeljali v razna koncentraci jska taborišča. Tudi po oživitvi osvobodil- nega g ibanja v P r e k m u r j u leta 1944 se na območju Lendavskih goric organi- zacija ni razširila. V gospodarskem pogledu med vojno Dolnja Lendava ni doživela večjih sprememb. Oživela je le železniška proga. Našička »žaga« je leta 1943 prenehala z delom. Pač pa so okupator j i začeli na Petišovskem polju iskati nafto, ker so bili uspešni pri Lovaszi. Nemška vojska je Lendavske gorice uporno branila pred prodirajočo Rdečo armado, ki je Dolnjo Lendavo osvobodila 4. aprila 1945. Maloštevilni borci in aktivisti iz slovenskih vasi na Dolinskem so takoj organizirali organe l judske oblasti. 5. GOSPODARSKE IN SOCIALNE SPREMEMBE V POVOJNEM OBDOBJU 5.1. SPLOŠNI IN GOSPODARSKI RAZVOJ. Revolucionarne spremembe, ki j ih je prinesla narodnoosvobodilna borba in l judska revolucija, so se na območju Lendavskih goric odrazile v političnem, gospodarskem in narodnostnem pogledu. Po volitvah jul i ja in avgusta 1945 so bili odbori OF preimenovani v narodno- osvobodilne odbore (NOO). Tak kra jevn i NOO je imela tudi Dolnja Lendava, ki je sicer postala sedež okrajnega NOO. Leta 1948 so bili NOO preoblikovani v k ra j evne l judske odbore (KLO), Dolnja Lendava je postala sedež okra jnega l judskega odbora (OLO). Leta 1952 smo dobili občine in vse območje Lendav- skih goric je bilo združeno v občino Lendava (torej ne več Dolnja Lendava). Z zakonom o upravni razdelitvi LRS iz leta 1955 je bila osnovana velika občina — komuna Lendava, ki je obsegala večino ozemlja današnje občine. Današnja občina Lendava je dobila sedanji obseg leta 1963, ko je bila odpravljena občina Beltinci. V zakonu o upravni ureditvi LRS iz leta 1955 je Lendava prvič uradno imenovana »mesto Lendava«. V letih 1963 in 1964 so bile ustanovljene prve kra jevne skupnosti (KS). Na območju Lendavskih goric jih je pet: Dolga vas, Gorice pri Lendavi, Lendava, Centiba in Dolina pri Lendavi. Na gospodarskem področju so bile hitro po osvoboditvi izvedene nekatere revolucionarne spremembe: Izvedena je bila agrarna reforma, zaplenjeno pre- moženje okupatorjevih sodelavcev, nacionalizirana naravna bogastva, indu- stri ja in kasneje še trgovina, promet in banke. V naslednjih letih so bili sprejeti še nekateri zakoni s področja kmetijstva (zakon o kmetijskem zemljiškem skladu, zakon o odpravi viničarskih in nj im podobnih razmerjih). Z agrarno reformo na območju Lendavskih goric ni bilo pridobljenih večjih površin zemlje, saj je imel lendavski graščak Eszterhazy v Lendavskih goricah le okoli 5 ha vinogradov in nekaj gozda. Meščani so imeli, razen družine Gludovec, le manjše površine vinogradov, ki niso prišle pod udar agrarne re- forme. Tako tudi ni bilo podlage za osnovanje močnejšega državnega — druž- benega gospodarstva, ki se je razvilo v Lendavi šele kasneje. Osnovano je bilo okrajno kmetijsko posestvo, ki pa je imelo večino površin na Osrednjem Do- linskem, pri tem pa največ gozdov. Leta 1956 se je kmetijsko družbeno po- sestvo preimenovalo v Kmetijsko gozdno gospodarstvo Lendava in pridobivalo nove njivske površine predvsem z obsežnimi hidromelioracijskimi deli. Leta 1978 se je Kmetijsko gozdno gospodarstvo povezalo s KIK Pomurka v Murski Soboti, v Lendavi pa je bila ustanovljena samostojna TOZD Poljedelstvo in govedoreja. V Lendavskih goricah je nekaj sto hektar jev vinogradov. V razliko od drugih vinorodnih goric na Slovenskem v Lendavi ni bilo osnovano vino- gradništvo družbeno gospodarstvo, kakršno poznamo na Ptuju, v Ormožu, Lju- tomeru, Gornji Radgoni in Slovenski Bistrici. To je posledica že omenjenega dejstva, da v Lendavskih goricah ni bilo tu j ih in domačih vinogradniških vele- posestnikov niti močno razvitih viničarskih odnosov, zato je imel družbeni sektor le nekaj nad 10 ha vinogradov. Po vaseh in v Lendavi so bile hitro po vojni ustanovljene nabavno-pro- da jne zadruge (NAPROZE). V Lendavi je bila organizirana kmeti jska strojna postaja (USTROJ). Leta 1948 so bile NAPROZE ukinjene in ustanovljene splošne kmetijske zadruge, ki pa so se ukvar ja le predvsem s trgovino. V Lendavi je deloval tudi državni nabavni zavod (NAVOD), ki je skrbel za obvezni odkup prehrambenih potrebščin. Leta 1949 so tudi v lendavskem okraju začeli usta- navl jat i kmeti jske delovne zadruge (KDZ) po vzorcu sovjetskih kolhozov. Na območju Lendavskih goric je bila ustanovljena KDZ samo v Dolgi vasi, je pa že leta 1952 prenehala z delom. Leta 1950 je zaradi finančnih težav prenehala z delom tudi splošna kmeti jska zadruga v Lendavi, vendar so jo samo leto dni zatem ponovno ustanovili. Kot samostojna delovna organizacija je poslovala vse do leta 1974, ko se je vključila v ABC Pomurka in nato odstopila vse obdelovalne površine novoustanovljeni TOZD Poljedelstvo in govedoreja. Tu gre omeniti še klavnico, ki se je formirala kot TOZD Tovarne mesnih izdelkov v Murski Soboti. Družbeni sektor kmeti js tva v Lendavskih goricah še zdaleč ni odigral vloge pospeševalca kmeti jske proizvodnje kot so to naredili kmetijski kombinati v drugih naših vinorodnih pokraj inah. Po vojni so ostala kot prava industri jska podjet ja le Tovarna dežnikov in pletenin, ob n je j sta bili še dve opekarni in dva mlina. So pa med vojno Madžari začeli na Petišovskem polju iskati naf to in pri tem zaposlili nekaj sto delavcev. Ob koncu vojne so ostale nekatere naprave in to je bila osnova za ustanovitev posebnega podje t ja Proizvodnja naf te Dolnja Lendava, ki je postalo najpo- membnejše podjet je v Dolnji Lendavi in največji proizvajalec naf te v Jugo- slaviji. Lendava je v tem podje t ju videla svojo veliko perspektivo. In res se je v letih 1945—1951 razvilo v eno največj ih industrijskih podjet i j v Sloveniji. Ob n jem je nastalo v Lendavi nekaj manjših obratov, ki so se kasneje razvili v današnje industri jske delovne organizacije. Leta 1951 so na območju Lendav- skih goric, to je v glavnem v Lendavi, obratovale naslednje gospodarske organi- zacije: Proizvodnja na f te z okoli 200 zaposlenimi (v Lendavi je bil Eedež pod- jetja, obrati pa so bili takrat skoncentrirani predvsem v Petišovcih); Podjet je »Slovenija ceste« z okoli 200 zaposlenimi; Splošno gradbeno podjet je »Remont« z okoli 80 zaposlenimi; mlina v Lendavi in Dolgi vasi z okoli 30 zaposlenimi; Okrajne opekarne v Lendavi in Dolgi vasi s 50 zaposlenimi; Okrajna dežnikarna z 31 delavci; Met lama združenega sklada s 30 delavci; Okrajno mizarstvo s 15 delavci; Okra jna žaga s 6 delavci; Mestna pilarna z 9 zaposlenimi; Mestno ko- munalno podjet je s 6 zaposlenimi; Okrajno inštalacijsko podjet je z 9 zaposle- nimi; Okrajno prevozniško podjet je PREVOZ s 25 zaposlenimi; Mestno trgovsko podjet je s 45 zaposlenimi; Mestna uprava zgradb s 15 zaposlenimi in Okrajno kmetijsko posestvo z 41 delavci. Poleg teh državnih — družbenih podjet i j je obratovalo v Lendavi še nekaj samostojnih obrtnikov. Skupaj je bilo v družbenem sektorju gospodarstva za- poslenih okoli 2550 delavcev. Tako je bila vsa neagrarna gospodarska dejavnost skoncentrirana v Lendavi in Dolgi vasi, medtem ko kmeti jska dejavnost, razen vinogradništva, ni pomenila mnogo. Ocenjujemo, da so na območju Lendavskih goric dajale neagrarne dejavnosti okoli 90 % narodnega dohodka takratnega okraja. V desetletju 1951—1961 so doživele gospodarske organizacije v Lendavi ne- kaj pomembnih razvojnih sprememb. Podje t je za proizvodnjo naf te (naprej NAFTA) je bilo z okoli 2000 zaposlenimi, ki so predstavljali 4/s vseh zaposlenih v okraju, nosilec gospodarskega razvoja. Dogajanja v NAFTI so imela odločilen pomen za celotno gospodarsko situacijo v okraju in še posebej v Lendavi. Z nabavo moderne vrtalne garniture je poleg že preizkušenega naf tnega polja pri Petišovcih začela tudi z raziskovalnimi vrtinami po Prekmur ju , pa tudi na Murskem polju in na obronkih Haloz. V petdesetih letih je dosegla višek pro- izvodnje naf te in plina, po letu 1954 pa je začela proizvodnja naf te padati in podjet je je moralo začeti s p reusmer jan jem proizvodnje. Tako so zgradili absorb- cijsko degazolinažo, ki je bila osnova za kasnejšo rafinerijo, ki je že leta 1962 dajala bencin, plinsko olje in nekatere vrste kurilnega olja. Del svojih delavcev je usmerila v razvoj s t rojne dejavnosti . Tako je leta 1955 Tovarna dežnikov razširila svojo dejavnost tudi na izdelovanje sestavnih delov za dežnike in proizvode iz plastike za tovarne koles. Okra jno prevozniško pod je t j e PREVOZ je postopoma opuščalo prevozno dejavnost in se preusmerilo v s t rojno meha- nično stroko in tudi spremenilo ime v Splošno mehaniko, ki j e bila v šest- desetih letih med najvi ta lnejš imi nosilci zaposlovanja, saj je od 30 zaposlenih narasla do leta 1967 na 418 delavcev. Spodbuden razvoj je naredilo tudi nekda- n j e Splošno gradbeno pod je t j e »Remont«, ki se je preimenovalo v Gradbenik in povezalo vso gradbeno operativo od opekarn do izvajalcev. Razvilo in re- organiziralo se je tudi Okra jno prevozniško pod je t j e in se končno pridružilo l jub l janskemu pod je t j u VIATOR. Tudi nekdan je mestno trgovsko podje t j e se je s splošnim razvojem trgovine povečevalo in širilo svojo dejavnost ter se leta 1961 združilo v trgovsko podje t j e Univerzal. Zaradi težav, ki so nastopile pri NAFTI, ker je količina načrpane naf te iz leta v leto padala, za preusmeri tev proizvodnje pa ni bilo dovolj sredstev, pr i NAFTI ni bilo dela in dohodka, druge dejavnosti , ki so se sicer razvijale, pa niso mogle nadomesti t i izpada pr i NAFTI. Tako je nastopila začasna stagna- cija, ki se je odrazila tudi pri demografskih gibanj ih. Med popisi prebivalstva leta 1953 in 1961 se je v občini število prebivalcev zmanjšalo za 2121. L jud je so odšli s t rebuhom za kruhom. Podobno zmanjšan je števila prebivalcev smo ugotovili tudi na območju Lendavskih goric; sama Lendava pa je doživela stagnacijo, saj se je mesto povečalo samo za 66 oseb. Kriza pri NAFTI in poman jkan j e investicijskih sredstev za nove naložbe so usmerile vodstvo občine, da je začelo iskati pomoči pri razvitejših. Sama NAFTA se je preusmeri la iz proizvodnje na f t e in plina v smeri na f tno pre- delovalne industr i je z izgradnjo degazolinaže, ki se je z rekonstrukci jo razvila v raf iner i jo na f t e s kapaci tetami 600 000 ton. Nada l jn j i korak k p r e u s m e r j a n j u je bil nare jen s postavitvi jo obrata za predelavo plina v metanol in postavitev tovarne formalina in tovarne umetnih smol. S temi preusmeri tvami in z zdru- žitvijo z zagrebško INO, je lendavska NAFTA doživela nov razvoj in povečala obseg proizvodnje za neka jk ra t . Po dogovoru med NAFTO in Elmo iz Črnuč pri Ljubl jan i je Elma prenesla v Lendavo del svoje proizvodnje in obrat se je razvil v zelo uspešno delovno organizacijo, ki posluje kot TOZD Elme. S po- dobnimi dogovori med mariborskima delovnima organizaci jama Pr imat in Hidromontaža sta se razvili v Lendavi dve novi delovni organizaciji, ki tudi dobro poslujeta. Med na jbol j uspešne razvojne poteze pa sodi ustanovitev pod- je t j a VARSTROJ, ki se je razvilo iz nekdanjega komunalnega podje t ja . Integraci jske procese, ki so jih zelo uspešno začeli v šestdesetih letih, so v Lendavi nadal jeval i tudi v naslednjem desetlet ju. Tako so po letu 1970 opra- vili še naslednje integraci je: Gradbeno pod je t j e Gradbenik se je integriralo s Kons t ruk tor jem v Mariboru leta 1973, Kmet i j ska zadruga se je istega leta združila s ABC Pomurko iz Murske Sobote, Trgovsko podje t j e Univerzal se je združilo z l jub l janskim Mercator jem leta 1974, Gostinski podje t j i »Park« in »Terma« ter t ranspor tno pod je t j e Prevozništvo so se leta 1973 združili z l jub- l janskim VIATOR JEM, Elektromlin so v okviru Agromerkur ja iz Murske So- bote preuredil i v Tovarno močnih krmil, Ljubl janski LEK je zgradil tovarno higienskih izdelkov. 4 Geografsk i zbornik 49 Z nov imi invest ic i jami in p renosom sodobne tehnologi je in proizvodnih p r o g r a m o v iz razvi t ih v m a n j razvi to sredino je bilo na p r i m e r u Lendave uspešno uresničeno načelo h i t r e j šega razvo ja m a n j razvi t ih območij v SR Slo- venij i . Tako je v obdobju 1962—1975 bila ras t d ružbenega proizvoda v Lendavi h i t r e j ša od republ iškega povpreč ja . Povzemajoč poda tke iz Občinskega zbornika (1981) so bi le v obdobju 1970— 1978 rea l iz i rane na Področ ju gospodarske de javnos t i na s l edn je večje invest ic i je : (na novo zgra jene , povečane ali r e k o n s t r u i r a n e so bile): Dve tova rn i fo r - mal ina , r ekons t rukc i j a ra f iner i j e , t ova rna izolacijskih mater ia lov , p r ik l juč i - tev na p l inovodno omrež je Sloveni je , p r ik l juč i tev na jugoslovanski naf tovod , razš i r i tev rezervoarsk ih zmoglj ivost i in čistilna n a p r a v a (nosilec invest ici j IN A NAFTA Lendava) ; r ekons t rukc i j a obra tov dežn ikarne in plet i ls tva ( INDIP); novi proizvodni pros tor i za p ro izvodnjo ogrodi j za dežnike (Mehanika) ; iz- g r a d n j a novih proizvodnih pros torov DO Goren j e - V a r s t r o j ; razš i r i tev p ro - izvodnih pros torov za pro izvodnjo skladiščne opreme (Pr imat ) ; r ekons t ruk - cija opeka rne v Dolgi vasi ; r ekons t rukc i j a pros torov bivšega Elekt roml ina v Tovarno močnih krmi l (Agromerku r Muska Sobota); novi obra t žage; r a z - šir i tev pro izvodnih pros torov E lme ; nove avtoservisne delavnice VIATOR- J A ; novi hotel v Lendavi ; samopos t režna t rgovina in m a r k e t v Lendavi . P r o g r a m i r a n o povečan je r a f i n e r i j e n a f t e je bilo opuščeno. Vse navedeno je bilo na r e j eno v Lendav i oziroma n j e n i na jb l i ž j i okolici. N e k a j novih invest ici j pa so real iz i ra l i tud i v d rug ih k r a j i h občine (Turnišče, V. Po lana in Žižki). K l j u b t e m u iz rednemu razvo ju pa je občina Lendava kot celota še vedno uvršče- na med m a n j r a z v i t a območja v SR Slovenij i . Mesto Lendavo in n j eno okolico — Lendavske gorice pa l ahko uvrs t imo med nadpovprečno razvi te predele . To kaže na izrazito enos t ranski r azvo j občine. 5. 2. KMETIJSKA DEJAVNOST V LETIH 1981—1984. Analizo začen jamo s p r ikazom poda tkov o zeml j i šk ih ka tegor i j ah , ki smo j ih zbral i v t abe lah 22 in 22 a. Tabela 22. Zemljiške kategorije leta 1984 Table 22. The landuse categories in the year 1984 Odstotek v odnosu do vseh k m e t i j s k i h obdelovalnih površ in površ in površ in Njiva in vrt 1642 32, 46 73 Travnik 1049 20 30 — Sadovnjak 133 2 4 6 Vinograd 483 9 14 21 Pašnik 234 5 6 — Gozd 1127 22 — — Neplodno 499 10 — — Skupaj 5167 100 100 100 Zeml j i ška ka t ego r i j a Tabela 22 a. Zemljiške kategorije — primerjava 1865—1984 Table 22 a. The landuse categories — comparison 1865—1984 Odstotek v odnosu do ka t ego r i j a Leto Ha vseh površ in k m e t i j s k i h površ in obdelovalnih povr š in Njiva in vrt 1865 1295 25 39 71 1984 1642 32 46 73 Travnik 1865 1058 20 32 1984 1049 20 30 — Sadovnjak 1865 54 1 2 3 1984 133 2 4 6 Vinograd 1865 469 9 14 1984 483 9 14 21 Pašnik 1865 452 9 13 1984 234 5 6 — Gozd 1865 1640 32 — 1984 1127 22 — — Neplodno 1865 199 4 — — 1984 499 10 — — Skupaj 1865 5167 100 100 100 1984 5167 100 100 100 5.2.1. Obdelovalne površ ine mer i jo s k u p a j 2258 ha ali 4 3 , 7 % vseh površin. V p r i m e r j a v i z le tom 1865 so se povečale za 439 ha ali za 8,5 % . Povečan je je pr ipisa t i p redvsem povečan ju površ in n j i v in sadovn jakov . 5.2.2. Njivske površ ine so se v 120-letnem obdobju povečale za 347 ha ali za dobr ih 7 % . Povečale so se v vseh k. o. razen v Lendavi . N a j b o l j občutno (121 ha) so se n j ivske površ ine povečale v k. o. Dolga vas, k j e r so opravi l i h id ro- mel iorac i j ska dela. Svet se je osušil in posta l u p o r a b e n za n j ive . N e k a j n j i v so naredi l i tudi v Dolgovaških Goricah na n e k d a n j i h pašn ik ih in tudi v inogradih . Sicer pa smo ugotovi l i povečan je površ in n j i v v z a d n j e m s to le t ju p r a v v vseh v inorodnih p o k r a j i n a h Severovzhodne Sloveni je . Drugod gre to povečan je p red - vsem na račun v inogradnišk ih površin, ki so povsod v nazadovan ju . 5.2.3. Sadovnjaki so se povečali za 79 ha ali za 125 % . Pr i ob ravnav i s t a n j a leta 1865 smo pr i s adovn j ak ih opozorili na posebnost , da so sestavl ja lc i k a t a s t r - skega e labora ta večkra t napisa l i t r avn ik ali pašn ik s sadnim d rev j em. Ce pr i - š te j emo tako oprede l j ene površ ine k sadovn jakom, po tem seveda povečan je ni tolikšno. Površ ine s adovn jakov so se povečale p redvsem na r ačun pašnikov. 4* 51 5.2.4. Vinogradi, ki p r e d s t a v l j a j o n a j b o l j značilno zemlj iško ka tegor i jo v vseh v inogradn i šk ih p o k r a j i n a h in tudi v Lendavsk ih goricah, so se povečali za 14 ha. S površ ino 483 ha so p reds tav l j a l i 9,4 % vseh površin. Dejstvo, da so se v Lendavsk ih goricah površ ine v inogradov povečale, pomeni iz jemo v slo- venskem meri lu . Belec sicer ugo tav l j a poras t površ in v inogradov v obdobju 1909—1969 tudi na Goričkem za 161 ha, venda r so v inogradn iške površ ine na Gor ičkem v obdob ju 1865—1909 nazadova le za več kot 30 °/o, to re j za n e k a j sto h e k t a r j e v ( S e v e r , 1981). I z j emno povečanje površ in v inogradov zaradi na - p rave novih sodobnih nasadov ugo tav l j a Belec samo v Bizel jsko-sremiških go- ricah, k j e r so se po n jegovih poda tk ih povečale površ ine v inogradov v obdobju 1896—1954 k a r za 680 ha ali za 1 8 9 % . ( B e l e c , 1971.) Da bi nakazano poseb- nost pod robne j e prikazali , smo zbral i še n e k a j dopolni lnih poda tkov in naredi l i p r i m e r j a l n o tabelo 23. Tabela 23. Razvoj vinogradniških površin Table 23. The development of the vinicultural areas Katas t r ska 1865 1900 1958 1984 občina Ha % Ha »/o Ha »/o Ha v« Čentiba* 91 12,4 80 10,3 82 10,4 96 13,1 Dolga vas 74 4,8 27 2,3 44 2,8 72 5,0 Dolina 66 8,8 61 8,6 48 7,1 66 9,9 Lendava 190 13,9 201 14,5 191 14,2 193 14,3 Pince 48 6,6 44 6,3 48 5,4 56 5,9 Skupaj 469 9,1 417 8,1 413 8,0 483 9,4 Odstotni deleži pri Čentibi, Dolgi vasi in Dolini zaradi sprememb v površini k. o. po državni razmejitvi niso povsem primerljivi. Takšnega razvo ja v inogradniš tva ne pozna nobena s lovenska v inorodna pokra j ina . Kot posebno i z j emno smo navedl i Bizel jsko-sremiške gorice, ki so doživele poseben razvoj . Povsod d rugod so v inogradniške površ ine bis tveno nazadovale . Po Belčevih poda tk ih so v obdobju 1896—1969 v inogradi nazadoval i : v Halozah za 1651 ha ali za 53 ,6%, v Slovenskih goricah za 6086 ha ali 57,5 %>, v Drav in j sk ih gor icah za 800 ha ali za 60,3 % . Nakazano n a z a d o v a n j e je ugotov- l jeno v obdob ju 1896—1954 in 1965—1969. ( B e l e c , 1971.) Poda tk i v tabel i n a m kažejo, da so se izvršile n a j v e č j e s p r e m e m b e v k. o. Dolga vas. Z intenzivno posel i tvi jo so pot reboval i n j i v ske površ ine in zato sp remin ja l i v inograde v n j ive . V povo jnem obdobju pa se je večina t a m k a j š n j i h prebivalcev, n e k d a n j i h koča r j ev in v in ičar jev , zaposlila v indus t r i j i in d rug ih nekmet i j sk ih de javnos t ih v Lendavi , zato so n j i v e ponovno spremeni l i v vino- g rade in dosegli s t an j e p red 120 leti. Z deležem 9,4 % oziroma celo 9 , 5 % vino- gradov v odnosu do vseh površ in sodijo Lendavske gorice med n a j b o l j in ten- SI. 10 Stare zidanice so predelane v sodobne počitniške hišice. zivne v inogradniške p o k r a j i n e v Slovenij i . Po Belčevih poda tk ih so p red n j imi samo L ju tomersko-ormoške gorice, Goriška Brda in Koprščina. ( B e l e c , 1971.) P r i obnovi v inogradov po un ičen ju po f i lokser i (1895—1914) so zasadili mnogo šmarn ice in d rug ih h ibr idn ih sort . Po neka te r ih poda tk ih je bilo t a k r a t v Lendavskih gor icah zasa jen ih s šmarnico okoli 40 % vseh v inogradnišk ih površin. Za P r e k m u r j e p r av i Sever , da je od n e k d a n j i h površ in le še 27 %> ž lah tne t r t e ( S e v e r , 1961). Po poda tk ih istega a v t o r j a je bilo leta 1958 v Lendavskih goricah »še vedno 24 °/o nevšečne šmarnice«. Iz obrazcev cenilnih popisov za območje Lendavsk ih goric smo dobili še novejše podatke . Po teh poda tk ih je bilo leta 1975 v Lendavsk ih goricah 2 650 000 trsov, med n j i m i 430 000 ali 17 %> šmarnice . Leta 1984 je bilo 2 938 000 trsov, med n j i m i pa samo še 218 000 šmarn ice ali 7 %>. Nevšečna šmarn ica to re j iz Lendavsk ih goric iz- g in ja . V Lendavskih in Čent ibskih goricah je sko ra j ni več. To razvesel j ivo de js tvo kaže na ugoden in perspek t iven razvoj v inogradniš tva v Lendavsk ih goricah. J e pa tud i rea lna osnova, da si bo vino iz Lendavskih goric postopoma pr idobi lo tisto vel javo, k i bi jo ob izredno ugodnih ekoloških pogoj ih l ahko imelo. P r e d leti u s t anov l j ena v inogradniška skupnost , ki p ropag i ra sodobno obnovo in u v a j a n j e v isokokval i te tn ih sort te r n a č r t u j e g r a d n j o prede lova lnega obra ta , pomeni razvesel j iv nap redek v t e j smeri . Na izredno pomešanost v inogradniške posesti, na m a j h n o s t parcel in po- sebno značilno s t an je posestnikov iz b l ižn je in da l jne okolice kažejo podatk i v tabel i 24. Tabela 24. Površina vinogradov po k. o. in število lastnikov iz posameznih naselij Table 24. The area of vineyards at k. o. and the number of oivners from the single villages Imena nasel i j , iz ka te r ih so doma las tniki Cen- t ibske gorice Do- l inske gorice Dolgo- vaške gorice Len- davske gorice Pin- covske gorice S k u p a j Banuta 4 _ 9 18 31 Benica — — — 1 — 1 Brezovica 1 — 2 44 — 47 Čentiba 210 — 5 8 — 223 Črenšovci 2 — — 10 — 12 Dolina 31 130 1 3 4 169 Dol. Bistrica — — — 4 — 4 Dobrovnik — — 4 — 4 Dolga vas 6 1 151 38 — 196 Dolgovaške Gorice — — 102 10 — 112 Gomilice — — 3 53 — 58 Gaberje 36 5 9 50 — 100 Genterovci 3 1 16 47 — 67 Gornja Bistrica — — — 3 — 3 Hotiza 6 — — 57 — 63 Kapca 28 2 8 38 — 76 Kamovci 1 — 3 11 — 15 Kobilje — 1 — 3 — 4 Kot 7 2 — 10 — 19 Gor. in Dol. Lakoš 73 9 21 67 — 170 Lendava 40 18 47 144 5 254 Lendavske Gorice 2 — 8 206 — 216 Mostje 2 3 17 23 — 45 Mala Polana — — 6 71 — 77 Nedelica — — 16 42 — 58 Odranci — — 1 3 — 4 Petišovci 95 16 3 11 3 128 Pince — Marof — — — 1 4 5 Pince 5 — — — 84 89 Radmožanci 3 1 26 54 — 84 Renkovci — — 1 1 — 2 Srednja Bistrica — — 1 2 — 3 Trimlini 37 6 — 5 — 48 Trnje — — — 24 — 24 Turnišče 1 — 3 11 — 15 Imena nasel i j , iz ka te r ih so doma lastniki Cen- t ibske gorice Do- l inske gorice Dolgo- vaške gorice Len- davske gorice P in - covske gorice S k u p a j Velika Polana 8 __ 4 100 112 Zitkovci — — 3 2 — 5 Žižki — — 1 7 — 8 Družbeni sektor — — — 1 1 2 Ostali kraj i 68 234 25 56 247 630 Skupaj lastnikov 669 429 491 1253 348 3190 Površina vinogradov v hektarj ih 98 68 74 196 58 494 Povprečna velikost vinog. na lastnika 15 a 16 a 15 a 15 a 16 a 15 a Po naveden ih poda tk ih obsegajo v inograd i 494 ha, to re j l i h a več, kot j ih za leto 1984 p r i k a z u j e ka tas t r sk i e laborat . Vseh las tn ikov v inogradov je bilo 3190, doma so bili iz 38 k r a j e v na Dol inskem in še iz n e k a j k r a j e v v Medži- m u r j u Na osnovi naveden ih poda tkov lahko ugotovimo, da mer i v inograd povprečno le 0,15 ha. K e r pa so vštet i tud i d ružben i vinogradi , j e de j anska povprečna vel ikost v inograda 0,14 ha. Zopet posebnost Lendavsk ih goric. Takšne razparce l i ranos t i ne pozna nobena s lovenska v inorodna pok ra j i na . In če k t emu dodamo še nesporno dejs tvo, da so neka te r i v inogradi ven- dar le večji, po tem mer i večina v inogradov okoli 0,12 ha. Iz mes ta Lendave je doma kar 254 v inogradnikov, to pomeni , da ima vsaka če t r ta l endav- s k a druž ina v inograd . V Dolgi vasi, Dolini in Čent ibi pr ide v inograd na vsako drugo družino, v Lendavsk ih Goricah in Dolgovaških Gor icah pa so brez v inograda zelo r edke družine . Iz Velike in Male Polane, k i sta odda l jen i od Lendavsk ih goric 12 oziroma 13 km, je 189 las tn ikov vinogradov, 171 j ih ima v inograd v Lendavsk ih Goricah. Iz nase l i j z območja Lendavskih goric je 1250 las tn ikov v inogradov (39 °/o), iz šestih vasi s p re težno madža r sk im preb iva l - s tvom (Hotiza, Kapca, Gabe r j e , G. in D. Lokaš in Petišovci) je 537 las tn ikov v inogradov in iz ostal ih k r a j e v (Medžimurje) 630. Velika večina las tn ikov vino- g radov iz skupine »Ostali k ra j i« — (Medžimurje) ima v inograde v Pincovskih in Dolinskih goricah. Na posebnost o rgan iz i rane porazdel i tve las tn ikov vino- g radov po goricah in pok ra j i n sk ih eno tah smo opozorili že p r i ob ravnav i s t an j a v inogradniš tva le ta 1865. Tudi novejša obnova v inogradov v Lendavsk ih goricah ni vedno s t rokovno vodena, p redvsem pa ni s is tematično u s m e r j a n a . Posledica tega je p redvsem neeno ten t r sn i izbor, razl ična kva l i te ta podlag t e r tehnična izvedba obnove. Trsn i izbor p r ipe l j an iz južn ih delov države ne us t reza naš im ekološkim po- gojem. Med sor tn im izborom p r e v l a d u j e laški rizling, sledijo šipon, zeleni sil- vanec in souvignone. Navedene sorte da je jo dobro namizno vino, ki se zadnja leta pojavl ja na. t rgu pod imenom »Lendavčan«. Man jka jo nekatere vrhunske sorte, kot so renski rizling, rumeni muškat , beli pinot, ki bi v danih ekoloških pogojih morale da ja t i dobro kvaliteto. Poseben problem vinogradništva v Lendavskih goricah je poman jkan je sodobne vinske kleti, k j e r bi prevzemali grozdje po sortah in ga v kleti stro- kovno negovali. Sedaj zbrano grozdje vozijo do kleti v Ljutomeru. Zato je akcija vinogradniške skupnosti v Lendavi, da bi zgradili lastno klet, za napre - dek lendavskogoriškega vinogradništva več kot koristna. Samo tako bo mogoče dvigniti kvaliteto lendavskogoriških vin in j im pridobiti ustrezno veljavo doma in na tu jem. 5.2.5. Travne površine so obsegale 1293 ha ali 24,8 °/o vseh površin. V pri- mer jav i z letom 1865 so bile manjše za 227 ha in to skora j izključno zaradi zmanjšan ja pašnikov. 5.2.5.1. Travniki so obsegali 1049 ha in so bili samo za 9 ha manjš i kot leta 1865. V k. o. Dolga vas so se zmanjšal i za 77 ha, v k. o. Lendava pa povečali za 83 ha. 5.2.5.2. Površine pašnikov so meri le 234 ha ali 4,5 °/o površin in so s tem odstotkom na jn iž je v vinogradniških pokra j inah Severovzhodne Slovenije. V p r imer jav i z letom 1865 so se zmanjšale za 218 ha oziroma za polovico. V k. o. Lendava so pašniki sedaj manjš i za več kot 200 ha, ker so jih pozidali, ko se je mesto širilo proti vzhodu. 5.2.6. Gozdovi zaraščajo 1127 ha ali 21,8 °/o vseh površin. V pr imer jav i s s tan jem leta 1865 so se nj ihove površine zmanjšale za 513 ha ali za 30 °/o. Umik gozdov ugotavl jamo v vseh k. o. razen v Pincah, k je r je nj ihovo povečanje pripisati spremembi velikosti k. o. ob državni razmejitvi , ko so Pince dobile od k. o. Lendva Uj fa lu gozdove med Ledavo in Muro. V ostalih k. o. je neka j površine gozdov odrezala državna meja . Gozdovi v goriškem svetu so slabše kvalitete, v n j ih prev laduje jo listavci (90 %>), med n j imi je precej akacije. V nižinskem delu gozda so jelše, gaber in hrast . P re j šn j i lastniki (Našička) so gozdove močno izsekali, prizanašali pa j im niso tudi kmet je . Potem, ko so v kuh in je uvedli elektriko, v nove zgradbe pa mars ik je centralno ogrevanje, je potrošnja drv bistveno manjša . Družbeni sektor ima večji kompleks gozda v k. o. Dolga vas ob državni meji . 5.2.7. Neplodne površine (pot, vode, stavbišča) so zavzemale 499 ha ali 9,6 °/o vseh površin. To je zelo visok odstotek. V pr imer jav i s s tan jem leta 1865 so se te površine povečale za 300 ha ali za 150 °/o. Povečale so se v vseh k. o., ven- dar na jbo l j v k. o. Lendava, k j e r so zgradili mnogo s tanovanj in industr i jskih objektov. Stavbišča in dvorišča obsegajo 111 ha, poti 129 ha in vode 130 ha. Na območju Lendavskih goric je razdrobljenost posesti še posebej izrazita. Po podatkih katastrskega elaborata smo ugotovili za 1984. leto 8408 posestnih listov in 34 006 parcel. Tako pr ide na en posestni list povprečno po 3,9 parcele. Pr i celotni površ ini Lendavskih goric 5167 ha mer i to re j povprečna parcela 0,15 ha in je za polovico m a n j š a kot v D r a v i n j s k i h goricah. Večina parcel mer i m a n j kot 0,10 ha . Povprečna velikost n j i v ske parcele je 0,19 ha, s a d o v n j a k a 0,04 ha, gozda pa 0,64 ha . Takšna parce lna razdrobl jenos t in še vel ika pomeša- nost posesti sta ob jek t ivna ovira za u v a j a n j e sodobne kmet i j ske obdelave. Tabela 25. Primerjava zemljiških kategorij v odnosu na vse površine (izraženo v od- stotkih) Table 25. The comparison of the land categories in relation to ali areas (expressed in percents) Ozemlje Nj ive in v r t T ravn ik Sadov- n j a k Vinograd Pašn ik Gozd Lendavske gorice 32 20 2 9 5 22 Jeruzalemske gorice 26 11 9 18 7 25 Dravinjske gorice 19 23 6 2 4 42 Vinorodne Haloze 16 14 4 9 17 36 Gozdnate Haloze 9 19 2 2 10 56 SR Slovenija 15 11 1 1 18 47 Opomba: Odstotki so zaokroženi navzgor in navzdol. 5.2.8. Rastlinska in živalska proizvodnja. Rast l insko pro izvodnjo pr ikazu- jemo običajno z B lohm-Woermannovo metodo izračuna pro izvodnje s po- močjo ži tnih enot (ŽE). B l o h m , 1957.) Po imenovan ih a v t o r j i h p o j m u j e m o 2 E kot enoto za h ran i lno vrednost posameznih k u l t u r n i h ras t l in v p r i m e r j a v i do h ran i lne vrednos t i žit (pčenice) kot osnovne enote. Na p r i m e r : 100 kg (q) pšenice je ena 2E, 100 kg k r o m p i r j a je 0,25 2E. P r i do ločanju vrednos t i ZE za posamezno k u l t u r n o ras t l ino je enota škroba ocen jena z 1, enota be l j akov ine pa z 2,5. Ker Blohm in W o e r m a n n nista določila vrednost i ŽE za g rozd je in sadje , smo to vrednos t povzeli po Roubi tschku. ( E w e r t - R o u b i t s c h e k , 1957.) Poda tk i v tabel i 26 so p r i re jen i na osnovi ka tas t r sk ih poda tkov za n j iv - ske površ ine in t r a v n e površ ine t e r na število sadnih dreves ter v inskih t r t za leto 1984. Ke r se cenilni okoliš Lendava in po naše oprede l jeno območje Lendavskih goric ne pokr iva ta povsem, smo s t an j e ocenili in zato pr ikaz ni povsem točen, d a j e pa d o k a j rea lno sliko ras t l inske pro izvodnje v Lendavskih goricah. P r i opredel i tv i površ in pod posameznimi k u l t u r a m i in hek t a r sk ih do- nosov smo upošteval i poda tke Poročila o doseženih pr ide lk ih (Obrazec P 32 b in P 33 b). Tabela 26. Rastlinska proizvodnja, izražena v žitnih enotah (ZE) za leto 1984 Table 26. The vegetal production expressed in corn units (ZE) for the year 1984 Kul tu rna Ha Donos Pr ide lek 2E Pr ide lek rast l ina v q/ha v q v ZE I. Živilske rastline 630 41 763 24 499 — pšenica 490 38 18 620 1,00 18 620 — rž 6 18 108 1,00 108 — krompir 127 180 22 860 0,25 5 715 — razne vrtnine 7 20 140 0,15 21 — fižol — vmesna k. 70 0,5 35 1,00 35 II. Krmne rastline — — 156 148 — 61 924 — koruza 652 42 33 640 1,00 33 640 — ječmen 100 28 2 800 1,00 2 800 — oves 12 29 348 1,00 348 — buče — podsevek 25 1 25 0,15 4 — silažna koruza 140 250 35 000 0,15 5 250 — druge krmne rast. 15 250 3 750 0,15 562 — travnik 1 049 35 36 715 0,40 13 886 — pašnik 234 15 3 510 0,30 1 053 — sadov. — pašnik 133 20 2 660 0,20 532 — slama koruzna 652 35 22 225 0,10 2 223 — slama — žitna 610 25 15 250 0,10 1 525 — detelje 5 45 225 0,45 101 III. Industrijske rastline 23 — 7 598 — 1518 — sladkorna pesa 23 330 7 590 0,20 1 518 IV. Trajne kulture — — 15 984 — 3 994 — žlahtna trta 2 720 000 0,20 5 440 0,25 1 360 — šmarnica 218 000 0,80 1 744 0,25 434 — sodobni nasadi 65 000 0,20 1 300 0,25 325 — brajde 3 000 5,0 1 500 0,25 375 — sadje — jab. in hr. 30 000 20,0 6 000 0,25 1 500 — — 221 485 — 91 935 Opomba: Pri vinski trti smo upoštevali število trt in prinos po trti v kg, enako pri sadnem drevju, kjer smo upoštevali predvsem jablane, hruške in češnje. S k u p n a vsota 91 935 ZE kaže, da so v Lendavskih goricah dosegli za današ- n j e r azmere k o m a j zadovolj ivo proizvodnjo , sa j so hek t a r sk i pr ide lk i p rece j pod možnostmi. Na h e k t a r a g r a r n e površ ine p r ide 26 ZE, na h e k t a r n j ivsk ih površ in pa 42 ZE. Zadovol j ivo bi bilo, če bi dosegli 32 in 50 ZE. P r i ras t l inski p ro izvodnj i se kaže t ržni višek samo p r i v inu in de loma pr i s ad ju . Z večj imi hek ta r sk imi pr ide lk i bi lahko pokri l i po t r ebe po k rušn ih žitih in tudi za vzre jo živine bi imeli dovol j domače k r m e (koruze). Tabela 27. Struktura živine, izražena v glavah velike živine (GVŽ) po stanju popisa 1981 Table 27. The structure of the livestock expressed in heads of big livestock (GVZ) at the state of the census in 1981 . Števi lo GVZ z i v m o - Vrsta ž iv ine Števi lo enote6 ^ V Z 3 3 l ! 1 3 na 1 /- ITTI> Kmet. GVZ površ in I. KONJI 25 1,00 25,00 0,0007 0,011 III GOVEDO 951 773,50 0,219 0,35 — teleta in junice 419 0,50 209,50 — krave 404 1,00 404,00 — voli, biki, pitanci 128 1,20 160,00 III. SVINJE 1770 — 390,30 0,11 0,17 — pujski 1087 0,15 163,05 — svinje 236 0,30 70,80 — pitanci in merjasci 447 0,35 156,45 IV. PERUTNINA 9879 — 148,13 0,03 0,06 — kokoši 9879 0,015 148,13 Skupaj GVŽ — — 1336,93 0,38 0,59 Opomba: GVŽ = glava velike živine; to je dogovorjena enota za preračunavanje vrednosti domače črede na enotno vrednost. Tabela vrednosti je povzeta po B 1 o h - m u . H. G. E w e r t in W. R o u b i t s c h e k navajata, da je GVŽ enaka 500 kg žive teže živine. S ta t i s t ika i zkazu je so razmerno malo kon j . P red dva j se t imi leti je bilo k o n j p e t k r a t več. Nadomest i l i so j ih t r ak to r j i , ki j ih je popis leta 1981 ugotovi l 287, od tega 141 dvoosnih. Tako je prišlo na en t r a k t o r okoli 7 ha obdelovalnih po- vrš in . P r i govej i živini s t a n j e ni zadovolj ivo, sa j p r ide na h e k t a r t r avn ih površ in k o m a j 0,8 g lave goveje živine, po sodobnih normat iv ih pa n a j bi prišlo na h e k t a r u r e j en ih t r avn ih površ in 1,5 glav goveje živine. Tudi pr i š tevi lu sv in j l ahko rečemo, da j ih ni bilo toliko, kot bi pr ičakoval i . Mogoče je k t e m u pr ipomogel čas popisa, zgodnja pomlad . Se posebej malo je bilo pi tancev. Poda tek kaže, da goj i jo k m e t j e sv in je bol j za las tno porabo kot za t rg. Sicer pa o nezadovol j ivem s t a n j u ž iv inoreje govori tud i podatek, da p r ide na h e k t a r kme t i j sk ih površ in k o m a j 0,38 GVZ. V D r a v i n j s k i h goricah smo ugotovi l i 0,60 GVZ, n a P t u j s k e m po l ju pa že p red let i 1,1 GVZ, to re j t r i k r a t več. Nedvomno bi lahko imeli več gove je živine in tud i sv in j p redvsem v Dolgi vasi, Dolini in Pincah. Sicer pa n a m stat is t ični poda tk i n a v a j a j o 1039 gospodinjs tev , ki so oprede l j ena kot kmečka . Od teh pa j ih samo 181 organiz i rano proizvodno sode lu je s kme t i j sko zadrugo. Preseneča so razmerno veliko število čebelnih pan jev , sa j so j ih pr i popisu ugotovil i ka r 377, p r i tem polovico v k. o. Lendava . Ta poda tek kaže, da se s čebe lars tvom u k v a r j a vse več nekmetov , p rav i loma so to upokojenci , ki j im pomeni č e b e l a r j e n j e bol j razvedri lo, kot gospodarsko de javnos t . Naravne danosti so v Lendavskih goricah za kmeti js tvo nedvomno ugodne. Temeljni zaviralni dejavnik za sodobno, tržno usmer jeno kmetijstvo, je m a j h - nost in razdrobljenost kmeti jske zemlje. To trdi tev p o t r j u j e podatek, da je na območju Lendavskih goric samo 150 kmečkih gospodinjstev, ki meri jo več kot 3 ha, in samo 30, ki meri jo več kot 5 ha, zato pa kar 70 °/o, ki mer i jo man j kot 2 ha. Ob takšni razdrobljenosti je t ržna proizvodnja skoraj nemogoča, hkra t i pa tudi za pr ihodnje ne kaže možnosti za razvoj. Kmet i jska zadruga v Lendavi, ki deluje že nad 30 let, si sicer prizadeva, vendar so objekt ivni pogoji razvoja težki. Na območju Lendavskih goric je še na jveč možnosti pri p reusmer j an ju vinogradništva v popolno likvidacijo šmarnice in zamenjavo trsnega izbora v visokokvalitetne sorte. 5.3. NEAGRARNE DEJAVNOSTI. Neagrarne dejavnosti so močno osredoto- čene v mestu Lendavi, ki je bila skozi vsa obdobja politično, kul turno, pro- svetno in gospodarsko središče ne samo za Lendavske gorice, temve5 za celotno Osrednje in Južno Dolinsko. V obdobju 1981—1985 je Lendava to svojo funkci jo razvojnega centra še utrdila, čeprav se je razvilo neka j industr i jskih dejavnosti tudi po drugih k ra j ih v občini (Turnišče, Žižki). Po oceni ustvar i jo neagrarne dejavnosti , ki so locirane v Lendavi oziroma na območju Lendavskih goric, 80—85 % družbenega proizvoda v občini. V oceni srednjeročnega plana 1976—1980 ugotavl ja jo v Lendavi, da je bila občina v nakazanem obdobju v fazi pospe!ene industrializacije, da so dosegli visoko rast mater ia lne proizvodnje ob novih vlaganj ih v proizvodne zmoglji- vosti, vendar k l jub temu niso napredoval i na lestvici razvitosti slovenskih občin, ni pa občina več zaostajala v razvoju. Ko naštevajo realizirane naložbe, 21 po številu, so med nj imi samo 3 zunaj Lendave (Turnišče, Žižki, Dobrovnik). Kot enega na jv idnejš ih uspehov nava j a jo pospešeno zaposlovanje, tako da se je delež zaposlenih od celotnega prebivalstva dvignil od 17,7 ®/o v letu 1975 na 24,6 %> v letu 1980. (Arhiv skupščine . ..) Visoka s topnja zaposlovanja je po- spešila deagrarizacijo in urbanizacijo. Ko pozitivno ocenju je jo v laganja zu- nanj ih pa r tne r j ev v industr i jske objekte in preobrazbo nekdan j ih dislociranih enot v temel jne organizacije združenega dela ,hkrati ugotavl ja jo tudi nj ihove slabe strani. Tako navaja jo , da nas topajo : velika odvisnost od zunanj ih par t - ner jev pri nada l jn j em razvoju, zmanjšana poslovna vitalnost, okrn jen razmah socialnega razvoja, odlivanje dela sredstev v druga območja, izpad lastne inicia- tive za hi t rejš i razvoj in okrn jena s t ruk tu ra strokovnih kadrov. Na osnovi navedenih spoznanj nač r tu je jo nada l jn j i razvoj, k j e r pouda r j a jo : modernizacijo proizvodnih sredstev, sodobno organizacijo poslovnih kompleksov v delovnih organizacijah, načr tno povezovanje industr i je v občini in vsklaje- van je n jen ih proizvodnih programov, intenzivno vk l jučevan je v reprocelote, usmeri tev v izvozne programe in še predvsem vzgojo strokovnih kadrov, ki bodo sposobni voditi in razvijat i proizvodnjo k višjim tehnološkim oblikam. Nada l jn j i razvoj gradijo predvsem na obstoječih delovnih organizacijah, ki n a j bi širile svoje programe, deloma pa tudi na novih delovnih organizacijah, ki na j bi j ih zgradili s pomočjo iz razvitejših predelov. Med nosilci razvoja na- va ja jo nas lednje delovne organizacije: SI. 11 Tipična podoba osrednjega dela Lendavskih goric. INA Naf t a Lendava, ki je bila osnovni pospeševalec gospodarskega razvoja v petdeset ih letih, je še vedno pomembna , izgubila pa je p rvo mesto. K t emu je pr ipomogla odločitev o p rek in i tv i nač r tovane in že začete dograd i tve ra f i - ner i je , ki n a j bi od sedan j ih 600 000 ton p rede lane n a f t e dosegla kapaci te to 2 mi l i jona ton. G r a d n j a je bila us tav l jena , oprema po n e k a j let ih p r o d a n a na Ki ta j sko . Zarad i us tav i tve g r a d n j e ni polno izkoriščen tudi naf tovod . Names to načr tovanega vel ikega razvoja , ki bi Lendavo dvigni l med na jbo l j razvi te sre- dine, je nas ta la s tagnaci ja . Po krizi v N a f t i j e pos ta ja la vse bol j v i ta lna indus t r i j ska organizaci ja VAR- STROJ, ki se je razvi la iz obr tne delavnice. Pospešen razvoj je dosegla po v k l j u - čitvi v ve len jsko GORENJE. Seda j pos lu je s pe t imi TOZD in DSSS ter za- pos lu je okoli 1800 delavcev, s tem pa je n a j v e č j a delovna organizac i ja v Len- davi in v občini. Tudi za bodoče bo nosilec razvoja . Med pomembne j še indus t r i j ske delovne organizaci je v Lendav i š te jemo še: ELMA TOZD Elek t romate r i a l (z okoli 800 zaposlenimi), PRIMATOV TOZD Tova rna skladiščne opreme (570), domači INDIP (nekdan ja dežnikarna) , Kon- s t r u k t o r j e v TOZD Gradben ik in Opeka rna v Dolgi vasi (530), ACB P o m u r k a s TOZDI: P rede lava lesa, P r i m a r n a p rede lava lesa (žaga), Tovarna močnih k rmi l in P rede lava mesa, obr tno proizvodno p o d j e t j e GIDOS te r Lekova to- varna , TOZD kozmet ika . Napredek naveden ih indus t r i j sk ih pod je t i j j se kaže med d rug im tudi v rast i števila zaposlenih, ki se je od leta 1981 do le ta 1985 dvignilo od 4722 na okoli 6200. S t em se je dvignil delež zaposlenih v p r i m e r j a v i z vsem preb iva l s tvom na območju Lendavskih goric na 42 %>, to pa je na r avn i republ i škega povpreč ja . Tako p r e d s t a v l j a j o v l endavskem gospodars tvu zaposleni okoli 83 %> vseh v go- spodarskih de javnos t ih zaposlenih v občini. Ta podatek zgovorno priča o vlogi in deležu Lendave v gospodars tvu občine. Kaže tud i na povsem enos t ranski razvoj območja občine. Podobno kot za indus t r i jo ve l j a tud i za razvoj te rc ia r - nih de javnost i , p redvsem t rgovine in gost ins tva ter tu r izma. Tudi te de javnos t i so osredotočene v Lendavi , k j e r je p r e d v s e m t rgovina doživela modern izac i jo in povečanje p r o d a j n i h površ in t e r skladiščnega prostora . Nekoč sk romno go- st instvo je obogati l novi hotel B kategor i je , ki leži sicer na območju ka ta s t r ske občine Petišovci, a de jansko p r e d s t a v l j a del Lendave. Tu izkoriščajo t e rma lno vodo, ki so jo odkri l i pr i i s k a n j u n a f t e . Hotel p r ivab l j a p redvsem t u j e tu r i s te (Avstrijce). K l j u b n a p r e d o v a n j u obr tna de javnos t še vedno zaos ta ja za po t re - bami in možnostmi. To še posebej ve l j a za proizvodno obrt , ki bi lahko dopol- n jeva la indus t r i j sko pro izvodnjo in zaposlila tudi del nezaposlenih. Teh so n a območju Lendavsk ih goric ugotovil i n e k a j n a d 200, od tega 140 ali 67 °/o kva - l i f ic i ranih. Nezaposleni so p reds tav l j a l i 3,8 %> vsega p reb iva l s tva ; to je e n k r a t več kot je republ i ško povprečje . Na območju občine je nezaposlenost višja. Na izrazito koncent rac i jo n e a g r a r n i h gospodarskih de javnos t i kaže tud i pregled zaposlenih po de lovnem mes tu in k r a j u b ivan ja . (Tabela 28.) Iz šest ih vaških nase l i j na območju Lendavsk ih goric de la v domačem k r a j u k o m a j 44 oseb ali 1,7 °/o vseh zaposlenih. Če pa odš te jemo še t is te iz Dolge vasi, k j e r po- s lu je ta opeka rna in mlin, dela v domačem nase l ju le 10 oseb ali 0,4 °/o vseh za- poslenih. V ostal ih nase l j ih to re j p rak t ično ni nobene dejavnost i . Tabela 28. Delavci glede na kraj zaposlitve in stalno bivališče (1981) Table 28. The uiorkers with respect to the plače of employment and the jixed resi- dence (1981) Zaposleni delavci , . V d o m a č e m V d o m a « V drugi N a s e l j e S k u p a j k r a j u o b č i n i o b č l n i štev. »/o štev. «/o štev. «/» Čentiba 232 3 1,3 228 95,8 6 2,5 Dolga vas 268 34 12,6 227 84,4 6 2,2 Dolg. Gorice 100 2 2,0 96 96,0 2 2,0 Dolina 118 4 3,4 107 90,7 4 3,4 Lendava 1679 1389 82,7 209 12,4 66 3,9 Lend. Gorice 166 1 0,6 150 90,4 10 6,0 Pince 75 — — 74 98,7 1 1,3 Skupaj 2644 1433 54,2 1089 41,2 95 3,6 Brez Lendave 965 44 5,6 880 91,2 29 3,0 Iz območja Lendavskih goric dela v neagrarn ih dejavnostih 2600 delavcev. Vseh v neagrarnih dejavnost ih v Lendavi zaposlenih pa je okoli 6200; to po- meni, da se vozi vsak dan na delo v Lendavo 3600 delavcev ali 68 %>. Poleg gospodarskih dejavnost i so v Lendavi skoncentr i rane tudi negospo- darske ali družbene dejavnosti . V mestu de lu je jo osrednja dvojezična osnovna šola Draga Lugariča, dvojezična srednja usmer jena šola kovinarske smeri, zdrav- stveni dom, več vzgojnovarstvenih ustanov, občinska uprava, knjižnica, kino ter ku l turna in športna društva. Kl jub hi t remu razvoju industr i je in drugih gospodarskih te r družbenih dejavnosti je visoka prenasel jenost podedovana iz preteklosti pognala mnoge na začasno delo v tuj ino. Po podatkih za leto 1981 je delalo v tu j in i z območja Lendavskih goric 336 oseb iz 215 gospodinjstev. Poleg n j ih je živelo v tu j in i še 96 oseb, ki niso bile zaposlene; to so bili pretežno otroci. 336 v tu j in i začasno zaposlenih je predstavl ja lo kar 12,7 %> vseh doma zaposlenih z območja Len- davskih goric. Do leta 1981 se je vrnilo z začasnega dela v tu j in i 264 oseb. V zadnj ih letih se je odha jan je na začasno delo v tu j ino skoraj povsem ustavilo predvsem zaradi težav z zaposlovanjem. Pri iskanju na f t e so odkrili jugovzhodno od Lendave med Muro in Len- davskimi goricami sklade dobrega lignita (po kvali tet i je precej boljši od ve- lenjskega). Dosedanje raziskave so ugotovile, da leži na globini 195—200 m plast premoga debela 2,5—4 m. Plast je nekoliko nagnjena od Mure proti no- t ranjost i (leži na severnem pobočju ormoško-selniške antiklinale). Količino premoga ocenjuje jo na 1 200 000 ton. Pospešena industrializacija je na območju Lendavskih goric sprožila hitro deagrarizacijo in urbanizacijo. Odhod mladih s kmeti jskih gospodinjstev ob sočasnem u v a j a n j u mehanizacije ni povzročil občutnejših posledic kot so: opu- ščanje obdelovalnih površin (socialna praha), p ropadan ja gospodarskih poslopij, p r e h a j a n j a od intenzivnih k ekstenzivnim oblikam kmetovanja , ki so tako zna- čilne za druga vinorodna območja v Severovzhodni Sloveniji. Na območju Len- davskih goric je bil razvoj nekoliko drugačen. K temu je bistveno pripomoglo že omenjeno dejstvo, da je večjih kmet i j tod malo, da prevladuje gospodarstvo pod dva hek ta r j a velikosti, da so mnogi mladi, ki so se zaposlili v neagrarnih dejavnostih, zaradi bližine Lendave odhajal i dnevno na delo od doma in so tako občasno ali stalno pomagali tudi pri kmečkih delih. V goricah so mnoge manjše vinograde odkupili ali podedovali zaposleni, ki j ih sedaj obdelujejo kot l jubi tel j i (vikendaši). Večja zaposlenost v neagrarnih dejavnost ih je pripomogla k zvišanju živ- l jenjskega s tandarda. Gospodarske organizacije so potrebovale tudi strokovne delavce, ki jih doma ni bilo, zato so jih morali dobiti od drugod in j im zagoto- viti s tanovanje. Vse to je pospešilo urbanizacijo, ki se na jbol j vidno kaže v gradnj i s tanovanj . Leta 1981 so na območju Lendavskih goric pri popisu ugo- tovili 2214 s tanovanjskih enot, nj ihovo število po naselj ih in s t ruk turo pa kaže tabela 29. 98,5 % stanovanjskih enot je bilo naseljenih, 34 ali 1,5 % pa začasno ne- naseljenih. Zapuščeno je bilo samo eno s tanovanje . 60 °/o s tanovanj je dvosobnih ali manjših. Povprečna velikost s tanovanj je znašala 64 m2, n a j m a n j v Dolgo- Tabela 29. Število in struktura stanovanj leta 1981 Table 29. The number and the structure of the apartments in the year 1981 Število s t anovan j N a s e l j e s k u p a j posebne sobe garson. dvosobna t r i sobna štiri- sobna pet in več s. Čentiba 228 12 51 89 41 18 17 Dolga vas 243 11 57 96 49 16 4 Dolg. Gorice 109 2 35 36 30 6 — Dolina 147 5 37 70 23 11 1 Lendava 1238 16 221 479 324 122 84 Lend. Gorice 148 3 38 44 36 19 8 Pince 91 2 30 39 10 7 3 Skupaj 2214 51 469 853 523 199 117 Odstotek 100,0 2,3 21,2 38,5 23,6 9,0 5,3 vaških Gor icah — 47 m2, n a j v e č v Lendavi — 66 m2. Da p r e v l a d u j e j o m a n j š a s tanovanja , n a m kažejo tudi poda tk i v tabel i 29. P o d a t k e o s tarost i s t anovan j smo na območju Lendavsk ih goric zbral i v posebni tabel i 30. Tabela 30. Število stanovanj in leto njihove zgraditve (leta 1981) Table 30. The number of the apartements and the year of their building (in the year 1981) Stanovan ja zg ra jena N a s e l j e s k u p a j do 1918 1919— 1945 1946— 1960 1960— 1970 1971— 1975 po letu 1975 Čentiba 228 20 43 52 46 29 32 Dolga vas 243 35 38 40 36 39 32 Dolg. Gorice 109 30 16 32 10 9 11 Dolina 147 23 38 30 21 17 13 Lendava 1248 212 51 255 294 134 291 Lend. Gorice 148 17 10 32 42 20 20 Pince 91 20 13 22 17 9 9 Skupaj 2214 357 209 463 466 247 408 Odstotek 100,0 16.1 9,4 20,9 21,0 11,2 18,4 Letno povprečje 14 30 47 50 68 Letno povprečje za Lendavo 3 17 29 25 58 Opomba: Za 64 stanovanj niso mogli ugotoviti leta zgraditve, to predstavlja 3 %>. Podatki nesporno govorijo o težkem gospodarskem položaju med obema vo jnama in med drugo vojno, ko so v Lendavi zgradili letno povprečno samo po tr i s tanovanja in o izredno hitri gradi tvi novih s tanovanj po drugi vojni. Tempo izgradnje je v s talnem porastu. V Lendavi je v letih 1946—1960 bilo zgrajeno vzhodno od starega nasel ja prot i Centibi novo naselje družbenih sta- novanj , ki jih je gradila za svoje delavce Nafta, zato so to nasel je tudi poime- novali Nafta. V letih 1971—1975 je začasna gospodarska kriza upočasnila grad- n jo s tanovanj v obeh goriških naseljih. V družbeni lasti je bilo 1981. leta 689 s tanovanj ali 31 % vseh s tanovanj . Od teh jih je bilo v Lendavi 669 ali 97 %>. Družbena s tanovanja so v Lendavi predstavl ja la 53 °/o vseh s tanovanj . Ker je bila večina s tanovanj zgrajena po drugi svetovni vojni (74,5 %), obnovljeno pa je bilo tudi marsikatero staro s tanovanje, je bila opremljenost s tanovanj dokaj dobra. Od 2214 vseh s tanovanj jih je imelo elektriko, vodovod in kanalizacijo 1663 ali 75 °/o. V mestu so imela elektr iko vsa s tanovanja , vodo- vod 1201 s tanovanje ali 97 °/o, kanalizacijo pa 1181 s tanovanj ali 95 %>. V mestu je imelo 1082 s tanovanj ali 87 °/o kopalnico in 1115 s tanovanj ali 89 °/o WC na izplakovanje. Po vaških nasel j ih je ta odstotek bistveno nižji. Pr i kopalnicah znaša 47 in pri WC z izplakovanjem samo 40 %>. Za vikend hišico so opredelili samo dve zgradbi, obe v Lendavskih Goricah. To nedvomno preseneča. Po jasn ju je jo pa to s tem, da so vse druge zgradbe pr i vinogradih, s tare in nove, opredelili kot s tanovanjsko gospodarske zgradbe, ker ima praviloma vsaka zgradba klet in prostor za spravilo orodja. Takšne zgradbe pa so od nekda j bile zidanice. Proces deagrarizaci je in urbanizaci je je sprožil tudi proces pres lo jevanja gospodinjstev. Leta 1961 je bilo tako imenovanih čistih kmečkih gospodinjstev na območju Lendavskih goric še 27 %>, leta 1981 pa samo 13 %. Brez Lendave je bilo po vaških nasel j ih še 42 fl/o čistih kmečkih gospodinjstev. Leta 1981 jih je bilo samo še 13 °/o, brez upoštevanja Lendave pa 20 %. Vsa druga gospo- dinjstva so bila ali mešana ali povsem nekmečka. Leta 1981 so absolutno pre- vladovala nekmečka gospodinjstva; to še posebej vel ja za Lendavo, če ne upo- števamo mnogih lastnikov neka j arskih vinogradov. Območje Lendavskih goric je doživelo v povojnem obdobju globoke gospo- darske in socialne spremembe, ki so povsem spremenile način živl jenja l judi in močno spremenile tudi podobo pokraj ine. Bodoči razvoj k tem spremembam bistveno več ne bo pripomogel, oziroma bodo nada l jn j e spremembe manjše ter v načinu živl jenja l judi in sp remin jan ju pokra j ine počasneje in m a n j opazne. 6. SPREMEMBE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV PO LETU 1945 IN NJIHOV VPLIV NA RAZVOJ PREBIVALSTVA 6.1. GIBANJE PREBIVALSTVA. Med popisi leta 1869 in 1900 se je število prebivalstva povečalo v vseh naseljih, skupa j za 2054 oseb; to pomeni za 71 %, ali letno povprečno za 66 oseb. Skora j za t r ik ra t se je povečalo prebivalstvo v Čentibi, za dvakra t v Dolgi vasi in Dolgovaških Goricah, za polovico pa tudi v Lendavi. To izjemno povečanje gre pripisati visokemu naravnemu pr i ras tku 5 Geografsk i zbornik 65 pa tudi pozit ivnemu migraci jskemu saldu. Priseljevalo se je predvsem pre- bivalstvo madžarske narodnosti, v Lendavo pa tudi Zidje. V času od 1900—1931 je bila prva svetovna vojna in po Lendavskih goricah je bila potegnjena nova državna meja med kral jevino SHS ter Madžarsko. To je bistveno vplivalo na gibanje prebivalstva. Sama vojna je vplivala na zmanjšan je naravnega pri- rastka. V deset let ju 1900—1910 je prebivalstvo še naraščalo v vseh naseljih, medtem ko je v obdobju 1910—1931 nazadovalo v celoti za 262 oseb, in to v petih od sedmih naselij. Povečalo pa se je tudi v tem obdobju prebivalstvo v Centibi in Pincah. Leta 1869—1918 so bila obdobja intenzivne madžarizacije. Neposredno po prvi vojni je nastopil za P rekmur j e in s tem tudi za Lendavo in Lendavske gorice nemirni čas revolucionarnih in kontrarevolucionarnih akcij. Iz Lendave se je odselilo madžarsko uradništvo in tudi drugi, tako da je imela Lendava leta 1931 200 prebivalcev m a n j kot leta 1910. Nedvomno je bil v obdobju 1910—1931 nekoliko manjš i povprečni naravni prirast , vendar je glavni vzrok številčnemu nazadovanju prebivalstva predvsem pospešeno izseljevanje. Na razlaščeno graščinsko zemljo so v naselj ih v neposredni bli- žini Lendavskih goric — Kolonija Moste in Pince — Marof, Kamovci in Dolga vas — naselili koloniste iz Pr imorske in Prekmurce. Med popisoma 1931—1948 je vojna te r ja la krvni davek na f rontah ter v koncentraci jskih taboriščih in zaporih, kamor so madžarske okupacijske sile zapirale zavedne Slovence. Gibanja prebivalstva so bila v tem obdobju ne- dvomno različna. Prebivalstvo je ob ustal jenem naravnem pri ras tu h i t re je naraščalo v času do vojne, počasneje v času vojne, ko se je dvignila predvsem smrtnost. Močno židovsko kolonijo v Lendavi so nasilno izselili in je večina končala v taboriščih. Ob koncu vojne se je predvsem iz Lendave izselilo poleg madžarskega uradniš tva tudi neka j zagrizenih sodelavcev fašističnih okupacij- skih oblasti. V Lendavo pa so se priselili Slovenci kot nosilci nove oblasti, tako da so po številu prevladali . Na območju Lendavskih goric so ob popisu leta 1948 registrirali 5439 oseb, to je bilo 12 oseb več kot leta 1931 in 250 oseb man j kot so jih našteli leta 1910. V treh nasel j ih je število prebivalstva poraslo, v štirih pa se je zmanjšalo; med slednjimi je bila odločilna Lendava. Ugotovljena pozitivna stagnacija je ne- dvomno posledica zmanjšane s topnje rodnosti, povečane s topnje smrtnosti in s tem zmanjšan ja naravnega prirasta, predvsem pa seveda negativnega migra- cijskega salda. Ob takra t prevladujočem koeficientu naravnega prirasta bi pričakovali pr i rast 750 prebivalcev, dejansko so jih ugotovili le 12, torej je znašal p r i m a n j k l j a j 738 oseb. Obnova in začetek industrial izacije sta ponujala delo, ki ga doma ni bilo in l jud je so odhajali , še posebej zato, ker so bile stare sezonske poti v Avstr i jo in Nemčijo zaprte. Zaradi posebnih povojnih razmer smo opravili drugi splošni popis pre- bivalstva že po petih letih, tore j leta 1953. Pri popisu so našteli 6315 prebival- cev ali 876 več kot leta 1948. Povprečni letni prirast je dosegel 175 oseb in je bil na jvečj i v vsej dosedanji zgodovini pokraj ine. To je bil za Jugoslavijo čas prve petletke, a hkrat i čas gospodarske in politične blokade, ki so jo izvajale države Informbiroja . Po Lendavskih goricah je potekala neprodušno zaprta državna meja. Za Lendavske gorice pa je bilo to obdobje hi t re rast i pod je t j a Naf ta . P r av to dejstvo je pogojilo hitro rast prebivalstva. Na osnovi t akra tnega splošnega koeficienta naravnega prirasta bi pričakovali povečanje za okoli 250 oseb, dejanski pr i ras t pa je znašal 876 oseb; predvsem zaradi močnega pr i - se l jevanja iz slovenskega dela okra ja in sosednjega Medžimurja . V tem času je zraslo na vzhodni s trani Lendave novo naselje, k j e r so se naselili delavci Nafte, ki je takra t zaposlovala okoli 2000 ljudi. Od povečanja za 876 oseb je dobila Lendava 815 prebivalcev, tako da je štela 2496 prebivalcev ali 39 % prebivalstva Lendavskih gorich. Število prebivalstva je v tem obdobju nazado- valo v Dolgovaških Goricah in Dolini pri Lendavi, vendar skupa j le za 42 oseb. Začenja se koncentraci ja prebivalstva v Lendavi. Ob t re t j em popisu 1961, so registrirali 6140 prebivalcev ali 175 m a n j kot pri p re j šn jem popisu. Upoštevajoč takra tn i koeficient naravnega pr i ras ta bi moralo biti okoli 400 prebivalcev več. Naravni pr i rast je bil zaradi padca stop- n je rodnosti sicer nižji, vendar je glavni vzrok nazadovanje predvsem povečani negativni migracijski saldo. Najpomembnejša industr i j ska organizacija v Len- davi — podje t j e Naf ta — je zašlo v težave, druge delovne organizacije so bile pre j obr tna kot industr i j ska pod je t j a in l j ud je so morali za k ruhom v druge k r a j e na Slovenskem. Negativni migracijski saldo je znašal okoli 570 oseb in je bil na jvečj i dotlej. Prebivalstvo je nazadovalo v vseh naselj ih razen same Lendave, ki se je povečala za 66 prebivalcev. Pr i popisu 31. marca 1971 ugotovljeno število prebivalstva 6244 oseb je bilo večje za 104 osebe. Tako je znašalo letno povprečno povečanje komaj 10 ljudi. Stagnacija prebivalstva, tokrat sicer rahlo pozitivna, se je nadal jevala , saj je bilo prebivalstva še vedno m a n j kot leta 1953. Stagnaci ja prebivals tva je odraz splošne stagnacije gospodarstva, ki se je šele po letu 1965 začelo hi- t re je razvijati . Črpan je na f t e in plina je nazadovalo in pri Naf t i se je število delovnih mest krčilo. L jud je so si iskali delo in zaslužka drugod, tudi v tuj ini . Negativni migracijski saldo je znašal okoli 260 oseb. Z razvojem manjš ih obrtnih podjet i j v industr i j ske organizacije in s š i r j en jem terciarnih de jav- nosti v Lendavi je mesto povečalo svoje prebivalstvo za 483 oseb in s 3344 prebivalci predstavl ja lo 48 °/o vseh v Lendavskih goricah. Koncentraci ja pre- bivalstva v Lendavi se je nadal jevala . Pr i zadnjem popisu prebivalstva po s tan ju 31. marca 1981 so v Lendavskih goricah našteli 6745 prebivalcev ali 501 več kot pred desetimi leti. Povprečni letni pr i rast je torej znašal 50 oseb, ali pe tkra t več kot v preteklem deset let ju. Migracijski saldo je bil pozitiven. Hitrejši gospodarski razvoj (nastanek novih industr i jskih organizacij v Lendavi) je zagotovil nova delovna mesta in tako se je število prebivalstva povečalo predvsem v Lendavi, ki je pridobila 625 prebivalcev in s 3669 meščani predstavl ja la nad polovico (54 °/o) vsega pre- bivalstva Lendavskih goric. Število prebivalstva je poraslo tudi v Dolgi vasi, ki posta ja vedno bolj nekakšno lendavsko predmest je in pa v Lendavskih Goricah, kamor se je razširila individualna s tanovanjska gradnja . Podrobnejše g ibanje prebivalstva v Lendavskih goricah je razvidno iz tabel 31, 32, 33 in 34. 5» 67 Tabela 31. Gibanje prebivalstva v letih 1869—1981 Table 31. The movement of the population in the year 1869—1981 N a s e l j e 18G9 19C0 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 Zdom- ci 1981 Čentiba 250 731 860 902 864 890 811 732 724 38 Dolga vas 333 698 792 738 753 794 780 780 82o 48 Dolgovaške Gorice 295 621 703 655 699 677 607 483 335 35 Dolina pri Lendavi 321 532 608 558 589 569 537 473 450 26 Lendava 1157 1652 1910 1709 1680 2495 2561 3044 3669 48 Lendavske Gorice 324 462 533 478 468 483 475 432 461 28 Pince 216 254 283 387 386 407 369 300 280 12 2896 4950 5689 5427 5439 6315 6140 6244 6745 235 indeks 1948 = 100 53,2 91,0 105,0 99,8 100,0 116,0 112,0 114,0 124,0 indeks 1869 = 100 100,0 170,9 196,4 187,4 187,8 218,1 212,0 215,6 232,9 brez Lendave 1739 3298 3779 3718 3759 3820 3579 3200 3076 indeks 1948 = 100 46,3 87,7 100,5 98,9 100,0 101,6 95,2 85,1 81,8 Lendava 1157 1652 1910 1709 1680 2495 2561 3044 3669 indeks 1948 = 100 68,9 98,3 113,7 101,7 100,0 248,5 152,6 181,2 218,4 Tabela 32. Razvoj populacije v obdobjih 1869—1931 in 1931—1981 Table 32. The development of the population in the period 1869—1931 and 1931—1981 Šte t ja in obdobja S k u p n o števi lo p reb iva lcev Pr i ras t oz. padec štev. Povprečni le tni p r i r a s t oz. padec 1869 2896 1869—1900 4950 + 2054 + 70,9 + 66,2 1900—1931 5427 + 477 + 9,6 + 15,4 1869—1931 — + 2531 + 80,5 + 40,8 1931 5427 — — — 1931—1948 5439 + 12 + 0,2 + 0,7 1948—1953 6315 + 876 + 16,1 + 175,2 1953—1961 6140 — 175 — 2,8 — 21,8 1961—1971 6244 + 104 + 1,7 + 10,4 1971—1981 6745 + 501 + 8,0 + 50,1 1931—1981 — + 1318 + 24,3 + 26,3 1948—1981 — + 1306 + 24,1 + 39,6 Tabela 33. Gibanje prebivalstva v obdobju 1931—1981 Table 33. The movement of the population in the period of 1931—1981 Leto Število prebiv . P redv iden i na r avn i pr i ras t De jansk i p r i r a s t p r i m a n j . Sel i tveni saldo Verižni i ndeks Indeks 1948—100 1931 5427 1943 5439 750 + 12 — 738 100,2 100,0 1953 6315 245 + 876 + 631 116,1 116,0 1961 6140 400 — 175 — 575 97,2 112,0 1971 6244 368 + 104 — 264 101,6 114,0 1981 6745 405 + 501 + 96 108,0 124,0 1931—1981 1948—1981 2168 1418 + 1318 + 1306 — 850 — 112 — — Tabela 34. Naravno gibanje prebivalstva (primerjava Lendavske gorice — občina Lendava — SR Slovenija (izraženo v promilah) Table 34. The natural movement of the population (a comparison among Lendavske gorice — the community of Lendava — the SR of Slovenia (expressed in promilles) L e t o Rojs tva Smrt i Nar . p r i ras t I II i n i I I in i 11 i n 1961 16,8 14,7 18,3 10,1 11,2 8,8 6,7 3,6 9,4 1971 15,6 13,8 16,3 10,3 11,7 10,2 5,3 2,1 6,1 1979 15,0 15,9 16,2 10,5 12,3 9,6 4,5 3,6 6,6 1980 14,7 14,4 15,7 10,6 12,4 9,9 4,1 2,0 5,8 1981 14,1 16,1 15.2 10,0 12,0 9,8 4,1 4,1 5,4 1982 14,2 13,9 14,5 12,5 13,2 9,8 1,6 0,9 4,7 Opomba: I. Lendavske gorice, II. občina Lendava, III. SR Slovenija. 6.2. NARODNOSTNI SESTAV PREBIVALSTVA. Posebnost i zgodovinskega razvo ja so pr ispevale k temu, da je dobilo območje današn j ih Lendavsk ih goric že p red s to le t j i mešano narodnos tno sestavo preb iva ls tva . Vse znano govori za ugotovitev, da so po vel ikih sel i tvah l juds tev , k i so tod povsem uničile r imsko gospostvo, k r a j e naseli l i Slovenci. Tu so našli na suhi pleistocenski te ras i in sončnih pobočjih goric ku l t iv i rano zemljo, s t a re pot i in os tanke nasel i j . Nase- l i tev je bila redka, venda r tolikšna, da je pr ikl icala us tanovi tev p r a ž u p n i j e v Lendavi . Kot smo ugotovili, Madžar i v svojem p r v e m nava lu niso naseli l i po- k r a j in zahodno od reke Krke , k j e r je po teka l obmejn i pas. P r v o madža r sko preb iva ls tvo je prišlo v naše k r a j e zelo v e r j e t n o v začetku 13. s tole t ja , ko je rodbina Haholdov kupi la lendavsko gospoščino in preseli la v l endavsk i g rad sedež svoje posesti. Takrat so iz Madžarske pripeljal i s seboj tudi služinčad in neka j podložnih kmetov in jih pomešali med slovenske podložnike. V raz- vijajočem se t rgu Lendava (kasneje Dolnja Lendava) so podobno kot po naših drugih t rgih in mestih prevladovali tu jerodni priseljeni trgovci in obr tniki ; v našem pr imeru Nemci, Madžari in Zidje. V času turških ropanj in obleganj Lendave in lendavskega gradu je mnogo trpelo predvsem okoliško prebivalstvo. Turki so jih pobijali, odganjal i v su- ženjstvo in j im požigali domove. To še posebej vel ja za čas, ko so Turki zasedli Veliko Kanjižo in od tod skora j stalno vpadali prot i Lendavi. Zelo ver je tno je, da se je v tem obdobju precej prebivalstva tudi odselilo. Turkom so neka j časa sledili še Kruci, ki so tudi požigali in ropali. Ko so bili končno premagani, je v začetku 18. stolet ja nastopilo mirnejše obdobje. Lendavski graščaki t akra t niso obnovili samo gradu in pomagali pri obnovi t rga Dolnja Lendava, temveč so obnavl jal i tudi opustošeno gospoščino. Po Turkih in Krucih razredčeno prebivalstvo so nadomestili s priseli tvijo podložnikov iz sosednjih madžarskih kra jev. Naselja vzdolž goric so dobila sveže madžarsko prebivalstvo, ki je po- vsem prevladalo. V 18. stoletju in predvsem še v 19. s tolet ju so se v pre j po- vsem neposeljene gorice začeli pr isel jevat i prebivalci iz slovenskih vasi Osred- njega Dolinskega (Polane, Črenšovci, Bistrice). Zidanice so spreminjal i v skrom- ne s tanovanjske hiše. Marsikater i Slovenec se je v večinskem madžarskem okolju asimiliral. To je bilo pravilo v vseh mešanih zakonih. Asimilacija je bila še posebej močna po uvedbi dualizma, ko se je vse močneje uvel javl ja l madžarski šovinistični pritisk. Dolnja Lendava je postala po uvel javi tvi dualizma upravno, gospodarsko, politično in ku l turno središče okra ja (»jarasa«), ki je obsegal ves južni del P rekmur j a . Ze p re j so večino prebivals tva sestavljali Madžari, ki so se j im sedaj pridružil i še izrazito šovinistično usmer jeni državni uradniki . Tako je postala Dolnja Lendava tudi nosilec madžarizacije, o čemer smo že govorili. Ko je po prvi svetovni vojni Dolnja Lendava z okolico pripadla kral jevini SHS, se je madžarsko uradniš tvo izselilo, ostali pa so t ržani ; med nj imi so prevladovali Madžari, Zidje in Romi. Slovenski del prebivalstva so sedaj pred- stavljal i predvsem slovenski uradniki in učitelji ter posamezni obrtniki in trgovci. Na nekdan jo graščinsko zemljo v okolici Dolnje Lendave so naselili pr imorske Slovence (Pince — kolonija) in Prekmurce (Novo Mostje) kot ko- loniste. Tudi med obema vo jnama se je nadal jevalo pr i se l jevanje slovenskega prebivalstva k vinogradom v goricah, tako da so Slovenci v Dolgovaških in Lendavskih goricah povsem prevladali . Območje Lendavskih goric je postalo tako izrazito narodnostno mešano ozemlje z vsemi specifičnimi problemi, ki jih narodnostna pomešanost rojeva. V letih druge svetovne vojne je v Dolnj i Lendavi ponovno povsem pre- vladalo madžarsko prebivalstvo; slovenske državne uradnike so zamenjal i madžarski, ki so bili nosilci velikomadžarskega nacionalizma. Pr imorske Slo- vence — koloniste — so leta 1942 nasilno izselili v zloglasno koncentracijsko taborišče Sarvar , k j e r so nekater i tudi umrli. Zide so odpeljali in večina je končala v taboriščih. V okoliških k ra j i h ni bilo posebnih sprememb. Ob koncu vojne leta 1945 se je prebivalstvo v Dolnji Lendavi ponovno spremenilo. Madžarski uradniki in neka j na jbo l j zagrizenih Madžarov in Madža- ronov je odšlo. Nekda j močne židovske kolonije ni bilo več. V politične in oblast- ne organe so prišli slovenski uslužbenci, aktivisti Osvobodilne fronte, v šole slo- venski učitelji. V podržavljeni trgovini so dobili delo poleg Madžarov tudi Slovenci. Tudi na f tno pod je t j e so prevzeli slovenski s t rokovnjaki . Pr imorski Slovenci so se vrni l i iz taborišča. Hiter razvoj pod je t j a Naf ta je privabil precej delavcev iz sosednjih slovenskih vasi in tudi iz Medžimurja . Tako so v Dolnji Lendavi, ki je medtem postala mesto, postali Slovenci večinsko prebivalstvo. V vaških nasel j ih ni prišlo do pomembnejš ih sprememb. Sicer pa nam gibanje prebivalstva in sp remin jan je narodnostne sestave v zadnjih dvajset ih letih kažejo podatki v tabeli 35. Število prebivalstva se je na območju Lendavskih goric v zadnj ih dvajset ih letih povečalo za 571 oseb ali za 9,3 %>. Povprečni letni pr i rast je znašal 28,5 oseb. Gibanje po narodnostnih skupinah pa nam kaže naslednjo podobo. Število Slovencev je poraslo za 194 oseb ali za 7,4 %>, pri tem pa je slovensko pre- bivalstvo v deležu vsega prebivalstva celo nazadovalo od 43 na 42 °/o. Število Madžarov se je zmanjšalo za 233 oseb ali za 7 , 6 % ; v deležu vsega prebivalstva pa je padlo od 50 na 42 %. Padec števila prebivalcev madžarske narodnost i je pripisati nižjemu naravnemu prirastu. S tem je številčno skoraj povsem izena- čeno s slovenskim prebivalstvom, saj je znašala razlika komaj osem oseb v korist madžarskemu prebivalstvu. Precej se je v navedenem obdobju povečalo število prebivalcev hrvaške narodnosti, še bolj pa skupina drugi. V slednji so zajet i neopredeljeni Jugoslovani (264), ki so številčno tudi najmočnejši , Romi (89) in pr ipadniki drugih narodov in narodnosti . Hrvat i in skupina drugi so močno skoncentr i rani v Lendavi, k j e r pred- s tavl ja jo kar 22 % vseh prebivalcev. Močno pa so prisotni tudi v Dolgi vasi (Romi) in v Lendavskih Goricah. Tako se je v povojnem obdobju narodnostna sestava prebivalstva na območju Lendavskih goric močno spremenila, postala je še bolj pestra in s tem zapletena (glej kar togram na str. 41). Madžarsko prebivalstvo je obdržalo t rdno večino v vseh nižinskih vaških nasel j ih (Pince 94 %), slovensko pa v obeh goriških naselj ih (Lendavske in Dol- govaške Gorice). Pr i tem pa sta v obeh pr imerih tako število kot delež pri Madžarih in Slovencih padla zaradi močnega porasta števila Hrvatov in sku- pine drugi. Na narodnostno mešanih ozemljih se vedno prebi ja v ospredje problem odnosov med prebivalci različnih narodnosti . Za ta razmer ja je vedno odločilna u radna državna politika, ki usmer ja politiko večinskega naroda do manjš ine — narodnosti . V našem pr imeru se je ta politika večkrat menja la . V času Avstro-Ogrske je bila u radna državna oblast do Slovencev izrazito nacionali- stična; težila je k nasilni madžarizaciji . Kra l jevina SHS — Jugoslavija , je da- jala prednost slovenskemu prebivalstvu, vendar na madžarsko prebivalstvo ni vršila posebnega pritiska, uvel javl jeno je bilo načelo postopne asimilacije. Do na jbo l j zaostrenih odnosov je prišlo v letih 1941—1945, ko so celotno P r e k m u r j e odkupiral i Madžari. O tem pravi Varga takole: »Leto 1941 je sicer Tabela 35. Narodnostna sestava prebivalstva v Lendavskih goricah in na celotnem narodnostno mešanem ozemlju v občini Lendava Table 35. The structure of the nationalites of the population in Lendavske gorice and in the vohole territory of the community of Lendava with mixed nationalities Leto Na rodnos t -.n LO Nasel ja Lendavsk ih Goric Cent iba Dolga vas Dolgo- vaške Gor ice Dolina pr i Lend. Lendava Lendav- ske F ince Gor ice Lendav- ske gorice s k u p a j Nacio- na lno mešano ozeml je v obč. š tev. •/o š tev. š tev. °/o š tev. •/« š tev. •/o š tev. •/o š tev. »/o štev. •/« Lendava Slovenci 190 23 144 18 449 74 69 13 1353 53 427 90 4 1 2636 43 4 305 33 1961 Madžari 603 74 622 80 139 23 461 86 850 33 37 8 359 97 3071 50 8 056 62 Hrvat i 14 2 8 1 17 3 4 1 274 11 10 2 6 2 333 5 548 4 Drugi 4 1 6 1 2 — 3 — 84 3 1 — — — 100 2 144 1 S k u p a j 811 100 780 100 607 100 537 100 2561 100 475 100 369 100 6140 100 13 098 100 Slovenci 163 22 160 21 352 76 18 4 1617 53 368 85 7 2 2685 43 4 341 34 Madžari 533 73 588 75 102 22 438 93 943 31 39 9 238 96 2931 47 7 281 57 Hrvat i 10 1 26 3 8 2 10 2 270 9 20 5 1 — 345 6 572 4 Drugi 26 4 6 1 1 — 7 1 214 7 5 1 4 2 263 4 624 5 S k u p a j 732 100 780 100 463 100 473 100 3044 100 432 100 300 100 6224 100 12 818 100 Slovenci 179 25 176 21 252 75 44 10 1840 50 327 71 12 4 2830 42 4 550 35 Madžar i 517 71 519 63 72 22 389 86 1018 28 61 13 262 94 2838 42 7 019 54 Hrva t i 16 2 11 1 4 1 12 3 468 13 16 4 5 2 532 8 794 6 Drugi 12 2 123 15 7 2 5 1 343 9 57 12 1 — 511 8 692 5 S k a p a j 724 100 826 100 335 100 450 100 3669 100 461 100 280 100 6711 100 13 055 100 Opomba : Odstotki so zaokroženi navzdol in navzgor! pomenilo konec denacionalizacije madžarske narodnostne skupnosti v stari Jugoslaviji , odprlo pa je pot madžarskemu šovinizmu, ki ga je vodil okupator prek svoje inteligence iz centralnih uradov. Uradni jezik je bil samo madžarski, vse šole so postale madžarske. Sledili so napadi na Slovence in na vse tiste, ki so mislili drugače.« (V a r g a , 1979.) Leta 1945 so se razmere bistveno spremenile. Posamezniki so sicer menili, da je t reba Madžarom vrni t i milo za drago in se do nj ih obnašati tako, kot so se šovinistični okupator j i in njihovi somišljeniki obnašali do Slovencev. Ven- dar je u radna državna politika stvari hi t ro uredila. Prepovedala je vsak šo- vinizem in zapostavl janje do pripadnikov madžarske narodnostne skupnosti. Zagotovljena je bila uporaba madžarskega jezika v javni upravi in na sodiščih, organizirano je bilo posebno manjš insko osnovno šolstvo in zagotovljen kul- turn i razvoj. Temel jne pravice je narodnostnim skupnostim v LR Sloveniji zagotovila že ustava iz leta 1947, vendar so se uvel javl ja le postopoma. V občin- ski s ta tut so bila vnesena določila o pravicah in položaju madžarske narodnosti leta 1956. Leta 1957 so prvič razpravl ja l i o uvedbi dvojezičnega pouka v osnovne šole. Dvojezično območje so opredelili po kr i ter i j ih avtohtonosti prebivalstva ne glede na število. Postopoma so dopolnjevali s ta tu tarna določila o pravicah in položaju madžarske narodnosti ter tudi v praksi uresničevali enakopraven položaj n jenih pripadnikov. Na opredeljenem območju so uvedli dvojezične k ra jevne napise, s poslovniki in pravilniki uredili dvojezično poslovanje, po- stopoma objavl jal i u radne dokumente tudi v madžarščini. Najpomembnejš i ukrepi za zagotovitev enakopravnost i madžarske narodnostne skupnosti pa so: uvedba dvojezičnega šolstva leta 1959 in s s ta tutom občine iz leta 1974 usta- novl jena Samoupravna interesna skupnost pr ipadnikov madžarske narodnosti za prosveto in kul turo ter komisija za narodnostna vprašan ja kot delovno telo občinske skupščine. Tako je madžarski narodnostni skupnosti v SR Sloveniji zagotovljen povsem enakopraven razvoj. 6.3. STAROSTNA SESTAVA PREBIVALSTVA. Starostna sestava prebi- valstva je neposredno odvisna od naravnega in migracijskega gibanja. Spre- membe v starostni sestavi prebivalstva bomo spremljal i na osnovi podatkov t reh popisov prebivals tva v času od 1961. do 1981. leta. Zbrali smo jih v tabelah 36, 37 in 38. Pr i p r imer jav i kaže upoštevati dejstvo, da se je število prebival- stva v nakazanem dvajse t le tnem obdobju povečalo za 635 oseb ali 12 %>. Leta 1961 je štela na jmla j ša generacija, s tarostna skupina otrok 0—4 leta, 476 oseb in je preds tavl ja la 7,75 °/o vsega prebivalstva. Po številu in deležu je bila na petem mestu med starostnimi skupinami. V obdobju 1961—1971 je šte- vilo otrok te skupine padlo za 31 in s tem tudi n j en delež v vsem prebivalstvu. Ostala pa je na petem mestu. V obdobju 1971—1981 pa je število otrok te skupine poraslo za 125 ali za 28 °/o, pr i 8 % povečanju vsega prebivalstva. To pomeni, da so se v zadnj ih letih priselile mlade družine in povečala se je stop- n j a rodnosti. Skupina se je s petega povzpela na t r e t j e mesto. Starostna skupina otrok 5—9 let je štela 1961 kar 667 oseb in bila na jmoč- nejša skupina, ki je predstavl ja la skora j 11 °/o vsega prebivalstva. Ce upošte- Tabela 36. Starostna sestava prebivalstva po starostnih skupinah po popisih 1961— 1971—1981 (izraženo v absolutnih številkah) Table 36. The age structure of the population according to age groups at the census 1961—1971—1981 (expressed in absolute numbers) Leto 0-- 4 SK 5-—9 10- -14 SK M Z M Z M Z 1961 230 246 476 346 321 667 286 301 587 1971 226 219 445 224 212 436 222 217 439 1981 289 281 570 224 224 448 223 204 427 15—19 SK 20--24 SK 25--29 SK M Z M Z M Z 1961 205 230 435 174 191 365 203 251 454 1971 313 190 604 276 254 530 213 224 437 1981 216 219 435 236 283 519 377 317 694 CO--34 SK 35--39 SK 40--44 SK M Z M Z M 2 1961 225 256 481 237 255 492 157 130 287 1971 203 193 396 194 233 427 210 242 452 1981 321 261 582 225 210 435 201 180 381 45— -49 SK 50--54 SK 55--59 SK M Z M Z M 2 1961 181 208 389 176 192 368 165 177 342 1971 209 236 445 136 125 261 154 203 357 1981 167 224 402 193 232 425 189 215 404 60--64 SK 65--69 SK 70 in več SK M 2 M Z M 2 1961 104 186 290 201 311 512* — 1971 149 183 332 106 154 260 119 263 382 1981 109 121 230 115 169 281 159 323 482 * Za leto 1961 je podatek samo za 65 in več let. Leta 1971 je bilo nad 75 let starih 173 oseb, leta 1981 pa 264. vamo še močno skupino s tarost i 10—14 let, n a m to nesporno kaže na visoko s topnjo rodnost i v let ih neposredno po vojni . Leta 1971 je štela ta skupina ka r 231 oseb m a n j kot leta 1961. S t em je skupina padla na sedmo mesto. Po- da tek kaže na močan padec rodnost i po le tu 1961, ki je splošen po jav t is tega časa, v našem p r i m e r u pa še posebej močnega izse l jevanja mladih . Leta 1981 je bila ta skupina ponovno nekoliko močnejša, vendar je ob povečanju števila vsega prebivalstva v deležu še nazadovala. Pr i starostni skupini 10—14 let opažamo podobno gibanje kot pri predhodni skupini. Tudi tu ugotavl jamo močan padec v obdobju 1961—1971 (za 148 oseb) in s tem padec v deležu vsega prebivalstva. Rahel številčni padec in večji padec v deležu vsega prebivalstva pa ugotavl jamo tudi v obdobju 1971—1981. Sku- pina je z drugega mesta leta 1961 padla na osmo mesto. Število šoloobveznih otrok se je v dvajset ih letih zmanjšalo za okoli 350 ali 30 %>. Dečki so v ma jhn i prednosti. Tako imenovana srednješolska starostna skupina (15—19) je v obdobju 1961—1971 številčno porasla za 169 oseb in bila po deležu do vsega prebivals tva na prvem mestu. To je povsem skladno s s tan jem leta 1961, če p r imer jamo takra tno skupino 5—9 let postarano za deset let. P r i m a n j k l j a j 63 oseb prav gotovo ne smemo pripisati smrtnosti , sa j bi znašala skoraj 10 °/o; temveč dej - stvu, da so mladi odhajal i za kruhom. V nas lednjem desetletnem obdobju pa je število mladih ponovno nazadovalo, tako da je bila skupina številčno enako močna kot leta 1961. Zaradi splošnega povečanja števila prebivalstva se je n jen delež zmanjšal, s prvega mesta je zdrknila na šesto oziroma sedmo mesto. Tudi starostna skupina 20—24 let se je v prvi dekadi povečala skladno s s tan jem skupine 10—14 let leta 1961. Tudi pri te j skupini gre p r i m a n j k l j a j pripisati izseljevanju. Če se je skupina v prvi dekadi povečala za 165 oseb ali 4 5 % , pa se je v drugi dekadi zmanjšala samo za 11 oseb in tako zadržala med skupinami drugo mesto. Opozorimo pri tem na ugotovitev, da se je v tem ob- dobju negativni migracijski saldo spremenil v pozitivnega. Če p r imer jamo skupino 0—4 leta 1961 postarano za dvajse t let, torej s skupino 20—24 let leta 1981, vidimo, da je po dvajset ih letih za 43 oseb številčnejša. To je lahko do- seženo samo s pr ise l jevanjem. V dvajset ih letih se je tudi starostna skupina 25—29 let povečala za 240 oseb ali za 53 %. Bila je številčno najmočnejša skupina prebivalstva. Tudi v tem pr imeru nam kaže p r imer java med leti 1961 in 1981, da se je skupina po- večala s priselitvijo mladih. Podatki so skladni s splošnim gospodarskim raz- vojem, sa j je Lendava prav v zadnjem deset le t ju bistveno povečala indust r i j ske kapacitete, trgovino in kvar t a rne dejavnosti , s tem pa ustvari la nova delovna mesta. Intenzivna j e bila tudi s tanovanjska izgradnja. Podobno gibanje kot pri starostni skupini 25—29 let zaznamo tudi pri sku- pini 30—34 let. Tudi pri t e j skupini se je število oseb v prvi dekadi zmanjšalo, nato pa v drugi dekadi bistveno povečalo (za 47 %). P r imer j ave z deset in dva j - set let mlajš imi skupinami (leti 1961 in 1971) kažejo, da gre zman j šan je v prvi in povečanje v drugi dekadi na račun izsel jevanja oziroma pr isel jevanja . Med vsemi starostnimi skupinami je skozi vseh dvajset let številčno na j - šibkejša skupina rojena v letih med prvo svetovno vojno. V pr imer jav i z vsem prebivalstvom je predstavl ja la leta 1961 4,67%, 1971 leta 4,18 % in 1981. leta samo 3,41 %. Gibanje števila oseb starih nad 65 let nesporno dokazuje, da se tudi v Len- davskih goricah starostna doba prebivalstva podal jšuje. Leta 1961 je predstav- l j a la ta skup ina 8,34 °/o. To razvesel j ivo de js tvo pa p r inaša tud i p robleme ostarelega prebivals tva . Med p reb iva l s tvom s ta r im nad 45 let p r e v l a d u j e j o žen- ske. Med nad 75 let s ta r imi j ih je bilo 1981. leta več ka r za 100 °/o. Skup ina p re - bivals tva s ta rega 60—69 let je bi la leta 1981 številčno le malo močnejša od skupine 70 in več let s t a r ih ; deset let p r e j pa je bila močne jša za več kot 200 oseb. Uporab imo poda tke o s taros tni sestavi preb iva ls tva še za pr ikaz delovnega kont ingenta , ka te rega večinski del p r e d s t a v l j a j o za delo sposobni. Mlajš i delovni kont ingent , oziroma mla j š i kon t ingen t za delo sposobnih v s taros t i 19—39 let je štel 1961. leta 2227 oseb ali 36,25 °/o vsega prebiva ls tva . Do leta 1971 se je število oseb te s ta ros tne skup ine povečalo na 2394 oseb in obsegalo 38,34 % vsega prebiva ls tva . Tudi v n a s l e d n j e m dese t le tnem obdob ju se je ta skup ina številčno okrepi la za 271 oseb in p reds t av l j a l a sko ra j 40 % vsega prebivals tva , ali 59 °/o celotnega delovnega kont ingenta . To je ugoden podatek , sa j razpolaga p o k r a j i n a k l j u b izse l jevanju še vedno s p re težno mlad imi delavci. Tabela 37. Starostna sestava prebivalstva po starostnih skupinah po popisih 1961— 1971—1981 (izraženo v odstotnih deležih) Table 37. The age structure of the population according to age groups at the cenzus of 1961—1971—1981 (expressed in percent parts) Leto 0—4 5—9 10—14 15—19 20—24 1961 7,75 10,86 9,56 7,08 5,94 1C71 7,13 6,98 7,03 9,67 8,49 1981 8,45 6,64 6,33 6,45 7,69 25—29 30—34 35—39 40—44 45—49 1961 7,39 7,83 8,01 4,67 6,33 1971 7,00 6,34 6,84 7,24 7,13 1981 10,29 8,63 6 45 5,65 5,96 50—54 55—59 60—64 65—69 70 in več 1961 5,99 5,57 4,72 8,31* 1971 4.18 5.72 5,32 4,16 6,11 1981 6,30 5,99 3,41 4,21 7,14 * Za leto 1961 imamo podatek samo za 65 in več let. S ta re j š i delovni kont ingent (40—65 let) je v obdobju 1961—1971 številčno porastel , v obdobju 1971—1981 pa s tagnira l . V p r i h o d n j e m obdobju se lahko številčno poveča, ke r so s ta ros tne skup ine 25—39 let b is tveno močnejše. Tabela 38. Starostna sestava prebivalstva po karakterističnih skupinah po popisih 1961—1971—1981 (izraženo v absolutnih številkah in odstotkih) Table 38. The age structure of the population according to characteristic groups at the census of the year 1961—1971—1981 (expressed in absolute numbers and in percents) Leto 0—14 15—39 40—65 65 in več število 1730 2227 1676 512 1961 Vo 28.17 36,25 27,28 8,34 1971 število 1320 2394 1847 642 %> 21,14 38,34 29,56 10,27 1981 število 1445 2665 1842 766 »/o 21,42 39,51 27,31 11,35 6.4. IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA. Osnovno izobraževalno središče je bila v preteklost i , je sedaj in bo v bodoče Lendava. Začetki osnov- nega šolstva segajo v mes tu v drugo polovico 16. s tolet ja , ko je bi la Lendava močno oporišče pro tes tan t izma. P ro te s t an t ska osnovna šola je delovala do leta 1624, ko jo je val p ro t i r e fo rmac i j e ukinil . Kato l i ška osnovna šola v Lendav i je p rv ič izpričana leta 1690. Ke r je bilo v Lendavi in okolici p rece j Zidov, so leta 1850 ustanovi l i posebno židovsko šolo. Leta 1904 se je t ema dvema pr idruž i la še posebna p ro tes tan t ska osnovna šola. Tako so v Lendavi delovale t r i versko u s m e r j e n e šole. Katol iška je bila številčno na jmočne j ša . Po vk l juč i tv i P r e k - m u r j a v k ra l j ev ino SHS so bile leta 1920 vse t r i šole združene v d ržavno slo- vensko osnovno šolo. V let ih 1941—1945 so bile vse šole madžarske . Ker j e ce- lotno območje Lendavsk ih goric posel jeno s s lovenskim in madža r sk im prebi - vals tvom, je bilo po le tu 1945 tod organiz i rano n a j p r e j man j š insko osnovno šol- stvo, ki je bilo le ta 1963 reorganiz i rano v bol j demokra t i čno dvojezično šolstvo. Leta 1978 so vse osnovnošolce z območja Lendavsk ih goric všolali v dvojezično šolo v Lendavi . V Lendavi j e od le ta 1872 do 1945 delovala moška meščanska šola, ki je bi la leta 1945 p reosnovana v nižjo gimnazi jo , ob r e fo rmi osnovne šole leta 1958 pa spojena z osnovno šolo. Od leta 1924 je v Lendav i delovala obr tno nada l j e - valna , od leta 1933 pa še kmet i j ska n a d a l j e v a l n a šola. Leta 1947 je us tanovi lo p o d j e t j e N a f t a za svoje po t rebe poklicno r u d a r s k o šolo, ki je leta 1963 preras la v šolski kov inarsk i center s tehnično s t ro jno in poklicno kov inarsko šolo, to je sedan j i dvojezični center u s m e r j e n e g a izobraževanja . V Lendavi de lu je tudi Glasbena šola z oddelki v neka te r ih k r a j i h na območju občine. P r i popisu p reb iva l s tva leta 1961 so upoš teval i pr i analizi s t opn je izobrazbe preb iva l s tvo s ta ro nad deset let, pr i popisu leta 1981 pa preb iva l s tvo s taro nad 15 let. Tako poda tk i niso povsem pr imer l j iv i , ke r otrok z deset imi leti še ni mogel imeti končane osnovne šole. Leta 1961 so regis t r i ra l i 142 nepismenih, med n j imi 88 žensk. Nepismeni so p reds tav l j a l i 2,8 °/o vsega nad deset let s ta rega prebivals tva . To je n e k a j nad povpreč jem občine in prece j n ad povpreč jem v SR Slovenij i . Leta 1981 so ugo- tovili samo še 74 nepismenih (od tega 56 žensk) ali 1,4 °/o vsega nad 15 let s ta- rega preb iva ls tva . Leta 1961 je bilo prebiva ls tva s ta rega nad 10 let 4997, leta 1981 pa preb i - vals tva s ta rega nad 15 let 5300. Izobrazbeno sestavo preb iva l s tva bomo obrav- naval i po nas ledn j ih izobrazbenih s k u p i n a h : 1. m a n j kot 4 raz rede osnovne šole; 2. 4—7 razredov osnovne šole; 3. popolna osnovna šola; 4. poklicna šola; 5. g imnaz i j a ; 6. s r edn ja tehnična šola ( s rednje u smer j eno izobraževanje) ; 7. viš ja šola in 8. visoka šola. Poda tke za oba popisa smo zbral i v p r i m e r j a l n i tabeli 39. Tabela 39. Prebivalci stari nad 10 oziroma 15 let po šolski izobrazbi Table 39. The inhabitants of over 10, respectively 15 year of age according to their school education Leto Vsi N ep is m en i M an j ko t 4 ra zr . os n šo le 4— 7 ra zr . os n. šo le P op ol na os n. šo la P ok li cn a šo la G im na zi j a S re dn ja st ro ko vn a šo la V iš ja š ol a V is ok a šo li 1961 štev. 4997 142 640 2126 1563 462 36 113 12 40 %> 100,00 2,8 12,8 42,5 31,3 9,2 0,7 2,3 0,2 0,8 1981 štev. 5300 74 190 769 2088 1001 165 587 202 121 «/o 100,00 1,4 3,6 14,5 39,4 18,9 3,1 11,1 3,8 2,3 Prebivalcev , ki so imeli leta 1961 m a n j kot 4 razrede osnovne šole, je bilo 640 ali 12 ,8%. S t em so bile Lendavske gorice daleč nad republ i šk im povpreč- jem. Leta 1981 j e štela ta skup ina samo še 190 oseb in s t em 3,6 % vseh nad 15 let s tar ih . Izbol j šan je je razvesel j ivo. S ta ro s t an j e je posledica šolskih in splošnih r azmer v času Ogrske in p r edvo jne Jugoslavi je . Te polpismene ka te - gor i je p reb iva l s tva seveda nismo med obema popisoma dopolni lno izšolali, t em- več so mnogi s ta re j š i med tem umrl i , s edan ja boljša organiz i rana osnovna šola pa ne p roduc i ra več polpismenih, k a j t i za tiste, ki so telesno ali men ta lno p r i - zadeti je organiz i rana posebna šola. V Lendavi je bilo 1961. leta 156 oseb, ki so imele m a n j kot 4 razrede osnovne šole; p reds tav l ja l i so 7,6 °/o, nad 10 let starih, le ta 1981 pa 64 in so preds tav l j a l i 2 , 3 % nad 15 let s tar ih . O b a k r a t j e v te j skupin i p rece j Romov, ki nekoč sploh niso hodili v šolo, kasne je pa ne- redno. Skup ina preb iva lcev s 4—7 razred i osnovne šole je štela leta 1961 ka r 2126 oseb ali 42,5 % vseh nad 10 let s tar ih . S k u p a j so tore j prebivalci brez po- polne osnovne šole p reds tav l ja l i 55,3 % nad 10 let s tarega prebiva ls tva . Tudi v Lendavi j e bilo 720 oseb, ki so imele samo 4—7 let osnovne šole (33 °/o). Do leta 1981 se je s t an j e b is tveno spremeni lo ; prebiva lcev s 4—7 razredi osnovne šole so našte l i le še 769, p reds tav l j a l i so 14,5 % nad 15 let starih. Tako je leta 1981 imelo m a n j kot popolno osnovno šolo samo 18,1 % nad 15 let sta- rega prebivalstva, ali t r ik ra t m a n j kot pred dvajset imi leti. Popolno osnovno šolo je imelo leta 1961 1563 prebivalcev ali 31 ,3% in leta 1981 2088 ali 39,4 % vsega nad 10 oziroma 15 let starega prebivalstva. Leta 1961 je imelo izobrazbo popolne osnovne šole ali m a n j kot toliko kar 86,6 % prebivalcev, leta 1981 pa 57,5 %. Podatek je razveseljiv. Ugodni premiki se kažejo pri osebah z izobrazbo višjo od osnovne šole. Za več kot dvakra t se je povečalo število oseb s poklicno šolo, za š t i r ikrat oseb z gimnazijo in za pe tkra t oseb s štiri letno strokovno šolo. Leta 1961 je imelo izobrazbo poklicne in s rednje šole 611 oseb ali 12,2%, leta 1981 pa 1754 oseb ali 33,1 % prebivalstva starega nad 10 oziroma 15 let. K takšnemu razvoju je prispevala bolj uspešna osnovna šola, ki ni bila več selektivna, in je omogočala večjemu številu mladih nada l jn j e izobraževanje, da l je domača poklicna in nato s rednja šola ter bližina raznih srednj ih šol v Murski Soboti. Kar za 16-krat se je povečalo število oseb z višješolsko izobrazbo in za t r ik ra t z visoko izobrazbo. Med tistimi z višjo šolo prevladuje jo predmetni uči- telji, pravniki in ekonomisti. Do tega napredka so pripomogle visokošolske organizacije v Mariboru tudi z organizacijo š tudi ja ob delu. Leta 1961 je imelo izobrazbo višjo od osnovne šole 668 oseb ali 13,4 % pre- bivalstva starega nad 10 let, leta 1981 pa 2253 oseb ali 42,5 % prebivalstva sta- rega nad 15 let. Dosežen je velik napredek, vendar Lendavske gorice še precej zaosta ja jo za republiškim povprečjem in tudi za nekater imi sosednjimi pokra- jinami. So pa ob dejstvu, da štejemo k Lendavskim goricam tudi mesto Len- davo, po izobrazbeni sestavi prebivalstva bistveno nad povprečjem občine. V Lendavi je namreč skoncentr i rana večina prebivalcev, ki imajo več kot osnovno šolo. Tako živi v Lendavi 67 % oseb s poklicno izobrazbo, 85 % oseb z gimnazijo, 80 % oseb s s rednjo strokovno šolo, 91 % oseb z višjo šolo in 95 % oseb s kon- čano visoko šolo. Takšna koncentraci ja poklicno izobraženih v Lendavi je po- vsem razumlj iva, sa j je Lendava upravno, politično, prosvetno, ku l turno in go- spodarsko središče izrazito kmet i jske občine, k je r do nedavna ni bilo razen neka j gostiln in trgovin, šol in župnišč nobene nekmet i j ske dejavnosti . 6.5. PREBIVALSTVO PO DEJAVNOSTI. Lendavske gorice z Lendavo kot občinskim središčem so bile že leta 1961 na jbo l j razviti del lendavske občine, v p r imer jav i s povprečjem SR Slovenije pa so spadale med m a n j razvita ob- močja. Absolutna višja razvitost Lendavskih goric v okviru lendavske občine se kaže tudi v podatkih o številu zaposlenih in nj ihovi razporeditvi po dejav- nostih. Naša statistika razporeja zaposlene po nas lednj i jh panogah dejavnost i : 1. industr i ja in rudarstvo, 2. kmeti js tvo in ribištvo, 3. gozdarstvo, 4. vodno go- spodarstvo, 5. gradbeništvo, 6. promet, 7. trgovina, 8. gostinstvo in turizem, 9. obrt in storitve, 10. s tanovanjsko-komunalne dejavnosti , 11. finance, tehnične in poslovne storitve, 12. izobraževanje, kul tura , znanost in informacije, 13. zdravstvo in socialno varstvo, 14. družbenopolit ične skupnosti in organizacije ter SIS, 15. neznano. Dejavnost 2 in 3 povezujemo v pr imarni sektor, 1, 4 in 5 v sekundarni sektor; 6—11 v terciarni sektor in 12—14 v kvar ta rn i sektor. V slovenskem republiškem merilu zaposluje p r imarn i sektor 2,5 % vseh zaposle- nih, sekundarni sektor 50,6 °/o, terciarni sektor 28,4 °/o in kvar t a rn i sektor 17,7 °/o. Skupa j je bilo leta 1961 v občini Lendava zaposlenih (niso všteti zasebni kmetje) 3797 oseb, od tega z območja Lendavskih goric 1675 ali 44 %>. Ruda r j ev in v industr i j i zaposlenih pa so da ja le Lendavske gorice celo 55 %>. Med vsemi zaposlenimi z območja Lendavskih goric so bili po številu na prvem mestu rudar j i , bilo jih je 439 ali 63 %> vseh r u d a r j e v v občini. To so bili »beli rudar j i« zaposleni pr i lendavski Nafti . V industr i j i zaposlenih delavcev je bilo 298 in so bili po številu šele na t re t jem mestu. V gradbeništvu je bilo z območja Len- davskih goric zaposlenih 75 oseb. Tako je zaposloval sekundarni sektor 812 oseb ali 48 °/o vseh zaposlenih. V obrti je delalo na območju Lendavskih goric 313 oseb, od tega v Lendavi 158. Po številu so bili obrtni delavci med zaposlenimi na drugem mestu. Obrtna dejavnost je torej bila dobro razvita. V Lendavi je bilo več družbenih obrtnih delavnic. V trgovini je bilo zaposlenih 85 in v go- stinstvu 29 oseb; to kaže, da sta bili dejavnost i slabo razviti. Sorazmerno slabo je bil razvit tudi promet (56 zaposlenih). Ker je bila Lendava že takra t politično, gospodarsko, prosvetno in zdravstveno središče občine, je bil kvar ta rn i sektor daleč nad povprečjem občine. Lendavske gorice so da ja le kar 64 % vseh v tem sektor ju zaposlenih (nad 80 % jih je živelo v Lendavi). Do leta 1981 se je število vseh zaposlenih v občini Lendava povečalo od 3797 na 7441 ali za okoli 100%. Število zaposlenih v Lendavskih goricah pa se je povečalo od 1675 na 2644 ali za 63 °/o. Rast zaposlenih v občini je torej bila h i t re jša ; to je rezultat politike enakomernejšega razvoja občine v okviru pri- zadevanj za hi trejši gospodarski in splošni razvoj m a n j razvitih območij v SR Sloveniji. Tako so Lendavske gorice da ja le sedaj 35,5 % vseh v občini za- poslenih, prot i 44 % leta 1961. Tudi delež Lendave v številu vseh zaposlenih v občini je padel od 25 % na 22 %>. To nazadovanje je pripisati težavam Nafte, k je r so morali preusmeri t i proizvodnjo in zmanjšat i število zaposlenih. K vsem zaposlenim v Lendavskih goricah je da ja la 1981. leta Lendava 1680 oseb ali 64 %, s tem je svoj delež nekoliko povečala. Med vsemi zaposlenimi na območju Lendavskih goric so bili leta 1981 na j - številčnejši industr i jski delavci in rudar j i , bilo jih je 1393 ali 5 3 % vseh za- poslenih. V občini je ta kategori j ja predstavl ja la 59 % vseh zaposlenih, torej precej nad republiškim povprečjem. Ce prištejemo še 203 zaposlene v gradbe- ništvu, je bilo v sekundarnem sektor ju na območju Lendavskih goric zaposlenih 1596 oseb ali 60,4 % vseh zaposlenih. V občini Lendava je delež v sekundarnem sektor ju zaposlenih dosegel celo 69 % in je bil skoraj za 20 % višji kot je bilo republiško povprečje. S splošnim gospodarskim napredkom in ras t jo živl jenjske ravni se je razvila tudi terciarna dejavnost , ki je leta 1981 zaposlovala 388 de- lavcev ali 14,6 % vseh zaposlenih. Kl jub napredku pa je terciarni sektor močno zaostajal za republiškim povprečjem, ki je istega leta doseglo 28 ,4% vseh za- poslenih. Med terciarnimi dejavnostmi se je na jbol j razvila trgovina, ki je bila po številu zaposlenih (171) na četrtem mestu. Gostinstvo in turizem sta leta 1981 zaposlovala komaj 49 delavcev, od tega 40 v Lendavi. Da je terciarni sektor toliko zaostajal za republiškim povprečjem je pripisati dejstvu, da je obrt skoraj povsem propadla. Nazadovanje obrti zasledujemo skozi vso dvajset le tno ob- dobje. Leta 1961 je bilo v Lendavskih goricah 313 v obrti zaposlenih, od tega 158 v Lendavi. Leta 1971 je bilo v obrti zaposlenih še 125 oseb, od tega 75 v Lendavi. Leta 1981 j e bilo registr i ranih samo še 31 v obrti zaposlenih, 9 pa j ih je delalo v osebnih storitvah, skupa j torej komaj 40. V Lendavi j ih je bilo 13 + 7 = 20. Tako je Lendava izrazit p r imer nazadovanja obrti, ki je bila nekoč vodilna gospodarska dejavnost . Vse nekdan j e družbene obrtne delavnice — servisi so postopoma prerasle v manjše indust r i j ske obrate, zasebnim obrtnikom pa sta vzela delo (npr. čev l ja r jem in krojačem) sodobna industr i ja in potroš- niška miselnost. Kva r t a rn i sektor je s 492 zaposlenimi in 18,6 %> deležem celo presegel republiško povprečje. K temu visokemu deležu posebej prispeva so- razmerno visoko število zaposlenih v družbenopolit ičnih skupnostih in organi- zacijah ter SIS, sa j so z 202 zaposlenimi na t r e t j em mestu med vsemi zapo- slenimi. 177 ali 88 °/o jih živi v Lendavi. Družbeni kmet i jski sektor je v Lendav- skih goricah zaposloval samo 47 oseb, ali komaj 1,8 °/o vseh zaposlenih. Njegov gospodarski pomen je torej minimalen. Lendavske gorice kažejo v pr imer jav i z drugimi vinorodnimi pokra j inami v Severovzhodni Sloveniji svojevrstnost razvoja in različnost problemov. Ob skoraj povsem enakih naravnih danostih, ki so pogojene z nj ihovo lego v Niz- kem slovenskem (subpanonskem) Podravju , so posebnosti zgodovinskega raz- voja ustvar i le sicer podobne, vendar v marsičem bistveno različne pogoje go- spodarskega in ku l tu rnega razvoja. Lendavske gorice so površinske n a j m a n j š e med našimi goriškimi pokraj inami , ležijo neposredno ob državni meji, vedno so bile na robu dogajanj , industrial izacija jih je zajela zelo pozno, zato velika prenasel jenost povezana z raznimi oblikami migraci j in splošno nerazvitost jo in končno imajo Lendavske gorice že stolet ja narodnostno mešano prebivalstvo. Posestna razdrobljenost in pomešanost posesti sta tolikšni kot v nobeni drugi od naših vinogradniških pokraj in . Družbeni sektor, ki je drugod vodilni dejavnik razvoja vinogradništva, je v Lendavskih goricah nepomemben. Lendava, ki leži na samem vznožju goric, je imela in ima kot upravno, ku l tu rno in gospodarsko središče ne samo goric, temveč tudi širše okolice, tako neposreden in odločujoč vpliv kot v nobenem drugem primeru, razen mogoče pr i Gornj i Radgoni in Ra- dencih na Radgonsko-kapelske gorice. Navedene in še druge razlike in poseb- nosti razvoja in problemov v Lendavskih goricah je š tudi ja s svojo podrobno analizo razkrila in jih doslej prvič v obliki kompleksne geografske monograf i je posreduje strokovni in splošni javnosti. 6 Geografsk i zbornik 81 VIRI IN LITERATURA A r h i v INA — Nafta Lendava; podatki o naftnih vrtinah. A r h i v skupščine občine Lendava; razni podatki. B a j t , M., K l a d n i k , D. 1984, Vrednotenje naravnogeografskega potenciala z vi- dika kmetijskega pridelovanja. Tipkopis. Inštitut za geografijo Univerze E. Kar- delja, Ljubl jana. B e l e c , B., 1968, Ljutomersko-ormoške gorice, Maribor. B e l e c , B., 1971, Vinogradništvo kot dejavnik prostorske preobrazbe v Sloveniji. CZN — NV, 9 (1971) 1, Maribor. B l a g o n r a v o v , P. P., 1958, Vybor učastka dlja zakladki vinogradnika i podbor sortov, Moskva. B 1 o h m , 1957, Angewandte Landwirtschaft l iche Betriebslehre, Stuttgart. B r a č i č , V., 1967, Vinorodne Haloze. Maribor. B r a č i č , V., 1984, Radgonsko-kapelske gorice. Tipkopis, Maribor. B r a č i č , V., 1958, Dravinjske gorice s Podpohorskimi goricami in Savinskim, Ma- ribor. C i g i t , K., 1958, O geoloških razmerah filovske naf tne strukture. Geologija, 4. knjiga, Ljubl jana. C i g i t , K., 1986, Zgodovina raziskovanj naf te v Medj imur ju in Severovzhodni Slove- niji. CZN — NV, 22 (1986), 2, Maribor. C o 1 n a r i č , J., 1965, Vpliv vinogradniških teras na mikroklimo rastišča ter rast in razvoj koreninskega sistema vinske trte v Podravskem vinorodnem rajonu. Tipko- pis, Maribor. C o 1 n a r i č , J., 1972, Perspektivni razvoj vinogradništva glede ekološkega, družbe- nega, ekonomskega in človeškega faktor ja . Tipkopis, Maribor. C u r k - M i k 1, 1970, Nekaj novih podatkov o rimski naselbini v Dolgi vasi pri Len- davi. CZN — NV, 6 (1970), 2, Maribor. E w e r t , H. G. — R o u b i t s c h e k , W., 1957, Zur Metodik der Erfassung landwirt- schaftlicher Bodenproduktionformen, dargestellt am Beispiel Aschen — Anhalts. Berichte zur Deutschen Landeskunde, 18 Band, 2. Heft, Remagen. F u r 1 a n , D., 1980, Klimatski prikaz severovzhodne Slovenije s posebnim poudarkom na padavinah. Inštitut za geografijo Univerze E. Kardelja, Ljubl jana, Tipkopis. G a a 1, M., 1984, Regionalno-geografska preobrazba narodnostno mešanega ozemlja v Prekmur ju . Geografski inštitut Univerze E. Kardelja, Ljubl jana . Tipkopis. G a m s , I., 1959, Nekateri geomorfološki problemi Prekmur ja . Geografski zbornik, Murska Sobota. G a m s , I., 1959, Geomorfologija in izraba tal v Pomurju. Geografski zbornik, Ljub- ljana. H o r v a t , J., 1955, Vinogradništvo v Lendavskih goricah v letih po osvoboditvi, Lendava 10 let po osvoboditvi, Lendava. 11 e š i č , S., 1959, Glavne geografske poteze in problemi Pomurja . Geografski zbor- nik, Murska Sobota. I l e š i č , S., 1967, Severovzhodna Slovenija in njena regionalna razčlenitev. ČZN — NV, 3 1967), Maribor. K r a j e v n i l e k s i k o n D r a v s k e b a n o v i n e , 1937, Ljubl jana . K r a j e v n i l e k s i k o n S l o v e n i j e IV, 1980, Ljubl jana. K o s , M., 1955, Zgodovina Slovencev od naselitve do 15. stoletja. Ljubl jana. K o s , M., 1968, Kolonizacija med Dravo in Rabo in kra jevna imena na -ci. Svet med Muro in Dravo, Maribor. K o v a č i č , F., 1926, Slovenska Štajerska in Prekmurje , Ljubl jana. M e 1 i k , A., 1957, Štajerska s P rekmur jem in Mežiško dolino. Ljubl jana. M l i n a r i c , S., 1981, Vinogradništvo. Zbornik občine Lendava, Lendava. N o v a k , V., 1953, Kmečko vinogradništvo v Prekmur ju . Zbornik etnografskega mu- zeja v Beogradu, Beograd. O 1 a s , L., 1963, Migracije Prekmurcev v štajerski del Pomurja . Geografski vestnik, 35, Ljubl jana. P a h i č , S., 1968, O predslovenski poselitvi Slovenskih goric in Pomurja . Svet med Muro in Dravo, Maribor. P a h i č , S., 1961, Antične gomile v Prekmur ju . Arheološki vestnik 11/12, 1960/61, Ljubl jana. P 1 e n i č a r , M., Obmurska naf tna nahajališča. Geologija, 2. knjiga. Ljubl jana. P 1 e n i č a r , M., N o s a n , A., 1958, Paleogeografija panonskega obrobja v Sloveniji. Geologija, 4. knjiga, Ljubl jana. Podatki katastrskega elaborata iz leta 1865. Arhiv SR Slovenije, Ljubl jana . Podatki katastrskega urada v Lendavi za leto 1984. Popis stanovništva 1961. Rezultati po naseljima. Beograd, 1962. Popis prebivalstva po s tanju 31. 3. 1971. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 1981. Ljubl jana, 1983. Poročila o površinah, nasadih in pridelkih za cenilni okoliš Lendava za leto 1984. Lendava, 1984. R e p o l u s k , P., 1984, Rezultati raziskav funkcionalne dvojezičnosti v naselju Čen- tiba (Csente), primer obmestne vasi v fazi urbanizacije. Geog. inštitut Univ. E. Kardelja, Ljubl jana. R e i c h e r , Z., 1963, Analiza prirodnih pogojev, s tanje in perspektive vinogradniške proizvodnje v Spodnjih Halozah. Tipkopis, Ljubl jana. S e v e r , B., 1961, Razvoj prekmurskega vinogradništva. Geografski vestnik, Ljub- ljana, 32 (1961). Splošni pregled Dravske banovine, po s tanju 1. juli ja 1931, Ljubl jana 1939. Š i f t a r , V., 1939, Pogled nazaj in naprej . Mladi Prekmurec, 3, 1938/39, Murska Sobota. Š k a f a r , I., 1970, Kovačičevi spomini na Prekmursko leta 1893. CZN — NV, 6 (XLI) 2, Maribor. Š k a f a r , I., 1971, Dolnjelendavska rodbina Hoholt (Banfi, Banič) in rast n jene po- sesti do leta 1381. CZN — NV, 7 (XLII) 1, Maribor. S 1 e b i n g e r , C., 1968, Geološka podoba pokraj ine med Muro in Dravo. Svet med Muro in Dravo, Maribor. V r a t u š a , A., 1939, Slovenstvo prekmurskih pisateljev. Mladi Prekmurec, III, 1938/39, Murska Sobota. V r i š e r , I., 1974, Mesta in urbana naselja v SR Sloveniji. Geografski zbornik, 15, Ljubl jana. Zbornik občine Lendava. Lendava 1981. Zbornik: Ob 20-letnici dvojezičnega šolstva. Lendava 1979. Z e 1 k o , I., 1973, Gradivo za zgodovino reformacije v Prekmurju . ČZN — NV, 9 (XLIV) 2, Maribor. Z e l k o , I., 1981, Zgodovina: Obdobje od 8. do 20. stoletja. Zbornik občine Lendava, Lendava. 6' 83 LENDAVSKE GORICE — LENDAVA VINEHILLS (NE SLOVENIA). Geographical Monograph S u m m a r y Lendavske Gorice (The Lendava vinehills) are the most lonely prolongued part of Goričko in Prekmurje , respectively of the Slovene Pomurje . On the whole they measure about 15,000 ha. Their smaller western part of 5,167 ha belongs to Yugoslavia. So Lendavske Gorice are an explicitly frontier region at the Yugoslav-Hungarian frontier. They got their name af ter the borough — town of Lendava, lying at their western roots. Beside Lendava there are stili six village settlements. P rekmur je was f rom Torton to Pannon under the accompanying sea. Beside the sea sediments were deposited also river alluvions and so strata of various sediments were formed, which are represented in Lendavske Gorice by silicious sands, sandy marls and loam, belonging mostly to the horizon of Unio Wetzleri. The assigned petro- graphic structure gave the basis for the development of the brown carbonate soft soils. At the roots the hilly land is accompanied by a narrow Pleistocene terrace of clay. Lendavske Gorice have developed on the northern slope of the Ormož-Selnica anticline where the sandy sediments represent favourable collectors for oil and gas, which were also discovered there and were begun to be pumped. The hills run in the direction of north-west to south-east, therefore transverse to the direction of the anticline. The prevailing heights are about 260—280 m, while the highest peak on the Yugoslav side reaches 328 m. The climatic conditions are similar to those in the other Sub-Pannonian vine- hills. The mean annual temperature reaches 10.2° C, at the t ime of the growth 15.8° C and during the three summer months 19.5° C. Ali the three temperatures are near the ideal averages. The vegetational thermic constant and the sum of the active tempe- ratures reach about 3300° C. Winter frosts are rare, spring frosts appear rather often. The conditions of the temperatures are estimated as ove-average favourable. It is similar with the light conditions, as Lendavske Gorice belong to the Slovene regions with the greatest number of sunny days. The annual average of precipitates amounts to 830 mm, so that in droughty years there is a lack of moisture. This shows also the hydrothermic coefficient and the annual evapotranspiration. It is favourable that 2/3 of the annual precipitates fall during the three summer months. Hail appears rarely. Temperate west winds prevail (36%), succeeded by north vvinds. On the whole the natural conditions for wine growing are very favourable in Lendavske Gorice. Lendava had been first mentioned in the year 853 as Lindolves. In the 12 th cen- tury very prohably Hungarian fa rmers were immigrated into the surroundings of Len- dava and so the first Hungarian colonization of Lendavske Gorice was made. In the 17 th century Lendava and its surroundings had suffered very much, when the Turks and the Cruces robbed and ravaged there. Therefore the lord of the castle of Lendava bought Hungarian farmers f rom his landed properties in Hungaria after the retreat of the Turks and Cruces and so made the second, stili more numerous colonization of Lendavske Gorice. More detailed data of the use of the soil gives us the cadastral elaborate f rom the year 1865. The owners of the vineyards were the lord of the castle of Lendava, the townspeople and the farmers f rom the near-by and more distant villages and even f rom the Croat Medžimurje. There were more hundreds of them, so the average size of a vineyard parcel measured only 0.20 ha. The more distant farmers erected in the vineyards one-cell buildings, destined before ali to the depository of wine (cellars). In the second half of the 19*h century the buildings were completed at the settling. So the Slovene immigrants came before ali into the Lendavske and Dolgo- vaške Gorice. At the end of the 19th century the phyloxera destroyed the vineyards also in Lendavske Gorice, but they were nearly totally renewed. Before ali the townspeople planted some sorts of greater quality, while the farmers planted also various self- native vines. After the First World War Lendavske Gorice belongsd to Yugoslavia. Lendava remained the seat of the district and the centre of treade and craft. The near State frontier had no important influence on the lives in Lendava and in the vineyards. In the year 1941 Perkmur je became again part of Hungaria. The Hungarian pression on the Slovenes increased. An economically important event was the searching for oil in the surroundings of Lendava. In April 1945 Prekmur je returned again into the complex of Yugoslavia. Len- dava has changed very much its inhabitants; the Hungarian clerks and the fascistic fanatists had left, the Jewish colony had been emigrated and destroyed. The borough became the seat of the district and got the status of a town, which began quickly to develop economically. In the year 1951 about 2,500 persons were employed in non- agrarian activities, of them about 2,000 in the enterprise »Production of Oil«. This enterprise has been the basic carrier of the economic development. It developed into the petrochemical combine. Some craftmen's workshops developed into successful industrial organizations with the help of the wider social community (promotion of less developed regions). The tertiary activities developed too and so in the year 1985 there were 6,200 workers employed in Lendava. From them 2,600 came f rom the region of Lendavske Gorice. The people, employed in Lendava, represented 83 % of ali people employed in the community. The agrarian reform and other land laws did not give a basis for the establishe- mant of a social rural economy in Lendavske Gorice. The Lendavske Gorice are there- fore an exception among the Sub-Pannonian vineyards. The comparison of the land categories during the years 1965 and 1984 shows comparatively urgent changes. The extent of the vineyards has been increased for some hectares (469—483). It is an excep- tion in the viticultural regions of North-East Slovenia, where the viticultural areas withdrew also up to 50 %. So the Lendavske Gorice are one of the most typical viti- cultural regions with an exceptionally dismembered private property, so that the average vineyard parcel measures only 0,12 ha. The estimation of the agrarian and stock-farming production show that in the Lendavske Gorice they do not satisfy the home needs. The widening of the town and the general urbanization have rather changed the landscape, as 1,584 apar tments have been built af ter the year 1945 or 71 °/o of ali the housing fund. Corresponding to this also the equipment of the appartments. In the year 1869 there were 2,896 inhabitants in the Lendavske Gorice, in the year 1900 5,689 and in the year 1948 5,439. The stagnation in the last period is a re- f!exion of the unfavourable economic development, which caused a strong emigration and it absorbed the comparatively high natural increase. In the year 1953 6,315 inha- bitants were counted, which is an immediate consequence of the quick development of the enterprise Nafta (Oil). In the period between 1953 and 1971 this enterprise a crisis in the development experienced and this caused anew a stagnation of the growth of the inhabitants. In the decade of 1971 to 1981 the former craf tmens ' work- shops developed into industrial enterprises and employed about 2,000 new workers This had an influence on increase of the inhabitants and in the year 1981 6,745 were stated. The growth of the inhabitants is a consequence of the positive migration saldo and of the rise of the natural increase. Prekmur j e is the best known Slovene land of the seasonal migration. The agrarian populousnes forced the people to go to earn their living. Before the First World War they went on seasonal wark to Hungaria and Slavonia, between the wars across the Mura and into Austria and Germany, af ter the Second World War around ali Slo- venia and since 1965 on the so-called temporary work into Austria. In the year 1981 there were 253 persons or 9 ®/o of ali persons employed on temporary work abroad from Lendavske Gorice. The historical development contributed to the fact that Lendavske Gorice are a lirynistically mixed territory, settled by Slovenes and Hungarians. In the Dolgoveške and Lendavske Gorice the Slovenes, in Dolga vas, Centiba, Dolina and Plince the Hungarians prevail. In Lendava the Hungarians, Jews and Gipsies prevailed in the half-past period, while in the year 1981 the Slovenes were in slight majori ty (53 %») beside the Hungarians and the Croats. On the whole mixed terri tory the principles of bilinguality are put into effect (the local inscriptions, the administrative officiat- ing, the education). In accordance with the general development has changed the structure of age, for which it is characteristic that with the emigration of the young the nativity de- creased and with it the part of the younger population; with the general improvement of the life s tandard the number of the older population has increased. Because of the improvement of the educational system the educational s tructure has visibly improved in the last twenty years; in accordance with the economical development has improved also the structure of the employees in respect to their activities. In the year 1981 the workers in the secondary sector represented 60 °/o of ali people employed. So the Lendavske Gorice with Lendava represent an economically developed island in an underdeveloped environment.