22 takih centrov, v njih pa sodeluje 600 prostovoljcev. 
Verjetno se ob tem sprašujete, kako dalec do podobnega smo še v Sloveniji? Mnenja sem, da bi se obe obliki skrbi za starejše dalo z malo dobre volje in ma-lenkostnimi zakonskimi popravki vnesti tudi v naš prostor. Nekatere obcine so že zainteresirane za gradnjo domov 3. in 4. generacije. Predvsem je pomembno, da poskušamo v svojih glavah razmišljati, kaj bi sami potrebovali in želeli, ko bomo obnemogli. Mogoce bo tako hitreje prišlo do prijaznejših ustanov. Toda, tudi v obsto­jecih domovih za starejše ljudi bi se dalo z malo reorganizacije marsikaj postoriti prav v stilu zgoraj omenjenih oblik. Obcutek imam, da se pri nas veliko bolj komplicira kot po Evropi. Pri nas bi našli vse mogoce sanitarne ovire, pa tržne in še kaj. Nemci so poudarili, da imajo stroge kontrole, vendar za nekatere stvari so se dogovorili z željo, da bo njihovim državljanom lepše. Glede na dejstvo, da populacija starejših ljudi na­rašca in da jim zaradi prezaposlenosti mlaj­ši ne morejo vec nuditi ustrezne pomoci, je skrajni cas, da vsi skupaj razmišljamo, kaj storiti, da nas ne bo strah starosti in da ne išcemo le ovir, ceš da to pri nas ni mogoce, ampak le-te odstranjujemo. 
mag. Majda Vrh 
PROSTOVOLJSTVO IN MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE NA BIOTEHNIŠKEM IZOBRAŽEVALNEM CENTRU LJUBLJANA 
Biotehniški izobraževalni center Lju­bljana (BIC Ljubljana) je vzgojno izobraže­valni zavod, ki združuje štiri organizacijske enote, dve srednji šoli, višjo strokovno šolo in medpodjetniški izobraževalni center. Izvajamo 9 srednješolskih in dva višješol-ska izobraževalna programa. V celotnem zavodu je vec kot 200 zaposlenih za mno­žico dijakov, študentov in udeležencev izobraževanja odraslih.
Na Živilski šoli sem se zaposlila kot šolska svetovalna delavka pred 20 leti, pred tem pa sem bila zelo aktivna na po­drocju socialnega varstva. Veliko izkušenj s prostovoljstvom in medgeneracijskim povezovanjem sem dobila v sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka, kjer sem opravila tecaje prostovoljsko družabništvo ter usposabljanje za prostovoljsko voditelji-co medgeneracijskih skupin za kakovostno starost. Tako sem veselje in ljubezen do dela na podrocju medgeneracijskega so-delovanja prenesla tudi na šolo, kjer smo razvijali prostovoljstvo v razlicnih oblikah. 
Spominjam se, da sem pred skoraj de­setletjem razmišljala o tem, kako bi našim prostovoljcem v šoli sporocili, da so njihova dejanja pomembna za vse nas: za posame­znika, za širšo skupnost, za celoten družbe­ni sistem; povezovanje je nadvse aktualna tema za dobrobit današnje družbe. Skupaj z nekaj somišljeniki smo se v letih 2012­2014 lotili vzpostavitve organiziranega prostovoljstva, evidentiranja prostovoljcev, mentorjev, aktivnosti. Trud, vztrajnost in sodelovanje so pokazali rezultate. Prosto­voljske aktivnosti smo zaceli povezovati v vseh enotah zavoda, širili prostovoljstvo in ga skrbno negovali pod našo skupno streho BIC Ljubljana. V ta namen smo vzpostavili skupino za razvoj prostovoljstva, ki tudi danes skrbi za delovanje in razvoj pro-stovoljstva. Povezovanje med šolami in enotami znotraj našega centra, sodelovanje dijakov, mentorjev, delo skupine za razvoj prostovoljstva, koordinatorjev na vseh enotah je rezultat današnjega stanja na tem podrocju, na kar smo izjemno ponosni. Podpora vodstva našemu delu je prav tako eden izmed pomembnih dejavnikov tega razvoja. Za prostovoljstvo trenutno skrbi vec kot 20 mentorjev, imamo vec kot 140 prostovoljcev in opravljenih vec kot 2000 prostovoljskih ur. Prostovoljci delujejo na razlicnih podrocjih in preko razlicnih aktivnosti skrbijo za skupno dobro. 
Prostovoljstvo je vrednota in temeljna cloveška dejavnost, ki se razvija in nad­grajuje in s tem neposredno vpliva na spremembe v okolju, v katerem se odvija. Prostovoljstvo širi strpnost in solidarnost in ob tem oblikuje posameznega cloveka v duhu resnicne enakopravnosti, svobode in solidarnosti, ker le nesebicna pomoc socloveku pokaže, kakšni smo v resnici ljudje. Prostovoljstvo je osnovna sodobna oblika osebne solidarnosti v socialnem delovanju. Je specificno postmoderna oblika solidarnosti, ker gre za osebno izbiro smiselne solidarnostne socialne dejavnosti, ki ji clovek posveti del svojega prostega casa ob rednih službenih in življenjskih obveznostih (Ramovš, 2003). 
Veliko prostovoljcev izhaja iz srednje­šolske in študentske mladine. Njihovo pro-stovoljstvo temelji na nekaterih objektivnih razlogih, kot so potreba po preizkušanju razlicnih opravil in medcloveških odnosov, mladostna radovednost in življenjski polet, vedno pa te razloge sproža in vzdržuje v delovanju osebni cut mladega cloveka za soljudi in solidarnost do njih, ki jo ima iz rodne družine in drugih vzgojnih okolij ter iz lastne zavestne usmeritve in odlocitve. 
BIC Ljubljana je od oktobra 2014 del slovenske mreže prostovoljskih organizacij, ki vkljucuje 1100 organizacij in je najve-cja vsebinska mreža, priznana v državi. Prostovoljci v našem centru so aktivni na razlicnih podrocjih: izobraževalnem, socialnem, športnem, rekreativnem, zdravstvenem, kulturnem, okoljskem, v kriznih situacijah in na mnogih drugih podrocjih – tudi na medgeneracijskem pri druženju s stanovalci domov za stare ljudi. S prostovoljnim delom se javnosti pokaže prispevek prostovoljcev na lokal­ni, nacionalni in mednarodni ravni pri doseganju razvojnih ciljev tega tisocletja. Tudi zaposleni, ki so mentorji prostovolj­cev, opravljajo castno delo. Spoštovano je delo z ljudmi, ki pristopijo prostovoljno z osebnim zagonom, da nekaj prispevajo ljudem okrog sebe oziroma družbi, pa tudi poslanstvu ustanove. S prostovoljstvom se izboljšuje kakovost življenja vseh udeleže­nih, zato je pomembno, da širimo ideje in dejanja prostovoljstva.
Šola kot vzgojno-izobraževalna ustanova nudi dijakom najboljše pogoje za njihov socialni, emocionalni in celostni osebnostni razvoj. Prostovoljsko delo omogoca in spodbuja, da pomagamo drug drugemu in da prispevamo k dobrobiti svoje skupnosti. Naše prostovoljske ak­tivnosti se dogajajo v organizaciji šole in pod vodstvom mentorjev. S prostovoljnim delom mladi kvalitetno preživljajo svoj cas, osebno bogatijo lastno doživljanje sveta in odnose z drugimi, razvijajo in gradijo obcutke solidarnosti do socloveka in druž-be, ob tem pa se vsestransko osebnostno razvijajo. 
Vsako leto ob zacetku šolskega leta dijakom ponudimo vkljucitev v naše prostovoljske aktivnosti. Podrocja pro-stovoljstva si izberejo sami, koordinatorji na šolah jih evidentiramo po posameznih podrocjih in jih med letom povabimo v razlicne organizirane aktivnosti. Pri tem se vkljucujemo tudi v lokalno okolje in se povezujemo z zunanjimi organizacijami (Slovenska filantropija, domovi upokojen­cev, zavodi za usposabljanje …). Mentorji vodijo naše prostovoljce, jim nudijo po­trebno podporo in spremljajo njihovo delo. Za razvoj prostovoljstva na BIC Ljubljana skrbi skupina za razvoj prostovoljstva, ki jo sestavljajo predstavniki vseh enot zavoda, predstavniki dijakov in študentov. Skupi­na se srecuje nekajkrat letno in nacrtuje prostovoljske aktivnosti in jih po izvedbi evalvira, pripravlja skupne dogodke in izvede zakljucno letno prireditev v zahvalo za prostovoljno opravljeno delo. 
Podrocja naših prostovoljskih aktivno­sti in dogodki so zlasti naslednji: 
• 
medgeneracijsko povezovanje, 

• 
medvrstniška pomoc, tutorstvo, študentska skupina za samopomoc, 

• 
skrb za okolje (skupnostne prosto­voljske akcije …), 

• 
dogodki in predstavitve (mednarod­ni dan prostovoljstva, sodelovanje na festivalih, predstavitve programov šole...), 

• 
usposabljanja in izobraževanja s podrocja prostovoljstva (Slovenska filantropija), 

• 
casopis prostovoljstva, 

• 
zakljucna prireditev za prostovoljce. 


V letošnjem šolskem letu smo želeli poudariti pomen medgeneracijskega sode­lovanja in povezovanja vseh treh generacij. Zato smo okrepili sodelovanje z Domom starejših obcanov Fužine, kjer je skupina dijakinj prostovoljk redno obiskovala stanovalce iz doma. Skupaj so pekli kruh, 
piškote, se predstavili na dogodku Kulina­ricna Slovenija, odpravili pa so se tudi na teren, kjer so dijakinje skupaj s stanovalka-mi doma pomagale pri lickanju koruze. Di-jakinja Ula pravi: »Izkušnja je bila zame res cudovita, saj smo pekli piškote s starejšimi in tako njim in sebi pricarali nasmeške na obraz in iskrice v oceh. Izvedeli smo tudi kar nekaj zanimivih zgodb o njihovem življenju, ko so bili še mlajši. Izkušnjo si še želim ponoviti.« Dijakinja Nuša pa pove 
o svoji izkušnji: »Starejši so nam zaupali svoje spomine na otroštvo. Peko piškotov so popestrili s petjem in smehom. Obudili so se njihovi spomini iz mladosti. Obiski v domovih starejših se mi zdijo dobra ideja za dijake in tudi starejše, saj lahko primerjamo njihovo otroštvo z našim. Obiske bi predla-gala vsaj enkrat na mesec, saj smo se jih zares razveselili in tudi njim polepšali dan.« 
Vsako leto se na zakljucnem dogodku našim prostovoljcem in mentorjem za­hvalimo za njihov neprecenljiv prispevek. Tudi letos je bilo tako. 22. junija 2023 je na BIC Ljubljana potekalo izjemno zakljucno srecanje, namenjeno prostovoljkam in prostovoljcem, ki so v preteklem šolskem in študijskem letu nesebicno prispevali svoj cas in trud. Prijetno vzdušje je bilo napolnjeno z zahvalami, veselim glasbenim vzdušjem in gosti. Zbrane so pozdravile koordinatorice prostovoljstva, Tanja Gre­gorec z Višje strokovne šole, Darja Rizmal z  Gimnazije in veterinarske šole, Mojca Mekiš z Živilske šole ter jaz kot koordina­torica prostovoljstva na BIC Ljubljana; v navdušujocem vzdušju, polnem zdravega ponosa, smo podelile zahvale dijakom in študentom za njihovo prostovoljsko delo. Naši mladi prostovoljci so se izkazali z izje­mno predanostjo; v šolskem letu 2022/2023 so opravili vec kot 2000 prostovoljskih ur. Svoje misli so na prireditvi povedale tudi dijakinje in študentke. 
Naše prostovoljke in prostovoljci so pre­jeli tudi posebno zahvalo Doma starejših obcanov Fužine za sodelovanje z njihovimi stanovalci. Predsednica stanovalcev Lidi­ja Livek jim je prebrala zahvalno pismo; posebej se je zahvalila za slastno torto velikanko. 
Gost in slavnostni govornik zakljucnega srecanja prostovoljcev na BIC Ljubljana je bil prof. dr. Jože Ramovš, priznani antropo-log in socialni delavec ter predstojnik Inšti­tuta Antona Trstenjaka. V svojem govoru je izpostavil pomembnost prostovoljstva v sodobnem hitrem tempu življenja. Po-udaril je, da je poleg »imeti vse potrebno«, enako pomembno, ce ne celo pomemb­nejše, tudi »biti clovek med ljudmi«. Biti clovek socloveku je bistvo prostovoljstva. Kot nasvet za vzpostavljanje izpolnjujocih odnosov med ljudmi je prostovoljkam in prostovoljcem dal tudi dragocen nasvet. Priporocil je osvojiti dobro navado lepe­ga osebnega pogovora. In sicer na teden skupno za eno uro osebnega pogovora z mladimi ljudmi, za eno uro z ljudmi v srednjih letih, ki so še zaposleni, in za eno lepega osebnega pogovora z upokojenimi ljudmi. Ta dobra navada krepi medgene­racijsko izmenjavo in dialog, med ljudi pa prinese pomembne plodove za osebnostni razvoj vsakega in za sožitje med ljudmi v današnji potrošniški družbi. 
Po koncu uradnega dela zakljucnega srecanja so prostovoljci in gostje nadalje­vali s prijetnim neformalnim druženjem. V ozadju se je razlegalo melodicno igranje harmonike – dijakinja Klavdija Cerar je s svojim glasbenim talentom prispevala kveselem vzdušju. Šolska kuhinja BIC Lju­bljana pa je, kot vedno, izvrstno poskrbela za okusno pogostitev. 
Osebno lahko recem, da sem izjemno vesela, ker še vedno s tako srcnostjo pove­zujemo niti prostovoljstva, ker se zavedamo pomena in dragocenega doprinosa, ki ga ima medgeneracijsko povezovanje za vse nas. V teh pristnih medosebnih odnosih krepimo pomembni vrednoti solidarnost in pomoc socloveku, ki so nujne za skupno dobrobit. Ponosni smo na naše dijake in študente prostovoljce, na njihove mentorje in na vse, ki s svojim nesebicnim delom pripomorejo k širjenju solidarnostnih pro-cesov v družbi in dvigu kakovosti življenja. Veseli smo, da duh prostovoljstva širimo v našem centru in tudi izven okvirjev šole. 
LITERATURA 
Ramovš Jože (2003). Kakovostna starost - socialna 
gerontologija in gerantogogika. Ljubljana: Inštitut 
Antona Trstenjaka in Slovenska akademija 
znanosti in umetnosti. 
Tanja Kek,Biotehniški izobraževalni center Ljubljana