196. številka. Ljubljana, v torek 27. avgusta 1895 XXVIII. let«. fah*ja J**k dan ive*«, iaimsi nedelje in praznike, ter velja po poftti prejemnu za avstro-ogcrake delete aa vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt lota 4 gld., za jedrn ooeaao 1 gM40 kr. — Za Ljabljp.no brez pošiljanja na dom en vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., ra jeden mesce, 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bb po lt> kr. na mesec, po 30 kr. xa Četrt leta — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znala. Za oznanila pladnje se od Itiristotme petit-vrste po 6 kr., Ce so oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., Ce ne dvakrat, iu po 4 kr., Ce so trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je ua Kongresnem trgu št. 12. Upravnic t vn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, otcnanila, t. j. vse a-lminjstraiivne stvari. Govori na shodu v Črnomlju. Gospod dr. Ivan Tavčar je govoril: Čast i to občinstvo ? Dragi rojaki I „Slovensko društvo' je sklicalo današnji shod in meni, kot predsednika tega društva, pripada naloga, da predsedujem današnjemu zborovanju. Ta naloga pripada mi toliko bolj, ker sem glasom dopisa politične gosposke odgovoren za red in mir pri današnji skupščini. Gosposko zastopal bode gospod komisar La-pajne, kojega s tem pozdravljam, predstavljajoč ga ob jednem slavnemu zbora. Na to pa pozdravljam tudi vas vse, ki ste se odzvali povabilu »Slovenskega društva", ter se v obilem številu udeležujete tega shoda. Bodite vsi skupaj iz srca pozdravljeni! Prej ko oddam besedo svojemu prijatelju Ivanu Hribarju, dovolite, da tako, kakor se naznanja v sporedu, nekaj besed spregovorim do častitega shoda. Vprašate pač, čemu je sklicalo „Slov. društvo11 ta sbod, in Čemu ga je sklicalo ravno v osrčje naše Bele Krajine, v starodavni Črnomelj ? Čutim dolžnost, odgovoriti vam na obe ti vprašanji. Kaka je naša stranka, o tem vam bode govoril tovariš za mano. Kaki so naši nasprotniki, o tem vam ni treba posebej govoriti, saj jih itak poznate. In ti naši nasprotniki sklicavali so svoje shode tudi v vaše kraje in v vašo bližino. Pripovedovali so vam, da žive mej Slovenci tako imenovani „liberalci", ki niso mnogo boljši kot so bili nekdanji pesoglavci, o kojih govore naše pravljice. Pripovedujejo vam, da nismo dobri kristijani, da ne spoštujemo svojega škofa in ne svojega papeža, in da ne ljubimo duhovnikov, katere Bog mej nas pošilja, da čisto ohranijo mej nami njegovo besedo, če bi ne bili prišli mej vas, morali bi si misliti, da je vse gola in Čista resnica, kar se je o naši stranki trdilo po tako imenovanih „katoličkih" shodih v vaši sredi, in v vaši bližini. Zategadelj smo prišli, da nas od blizo pogledate, da vidite, da nosimo mej ramami isto tako krščene glave, kakor jih nosijo naši nasprotniki, in da se prepričate, da nas je Bog ravno tako po svoji podobi vsi varil, kakor je vst varil Matiček. (Crtice iz življenja.) (Konec.) Matičkova nazdravi mu Božjo pomoč, ter pije. Sod ar pa poprime besedo: .O volku si govoril, Matiček, volk je prišel. Zdaj se pa kislo držiš in se ženi niti ne nmakneš, da bi prisela k Tebi." „Baš mi je treba te butare kriminalske I — Po kaj si pa prišla? Zona varuj dom in otrokeIa „Tako? Žena varuj dom in stradaj z otroci, mož pa popivaj! p0 Te sem prišla, da se jeden-krat domov spraviš, Bogu pomoliš in o pravem času k počitku legneš." »Bhš sem hotel domov iti; ker si me pa prišla izganjat, ne grem še. Ti, Franc Sodar, pa ga prinesi še poliček, in poišči kaj v kuhinji, da zamašiš usta moji sitni butari." Sodar je rad ustregel Matičkovi želji, ter prinesel vina in Matičkovi dobro večerjo, katero je ta »lastno povžila. Saj je redko kaj tacega vdobila pod zobe. Potem pa jo je Matiček poslal domov s koBom belega kruha za otroke, a ona ga je ubo- one, ki po cerkvah in spovednicah kličejo sedaj prokletstvo na nas! Prišli smo, da vam povemo, da smo udani svoji veri, da pa smo istotako udani svojemu jeziku, kojega bi nam bili nemški škofje zatrli, da nam ga nista ohranila slovanska blago-vestnika sv. C.ril in Metod. Prišli snoo, da vam povemo, da smo miroljubni ljudje in krotke naravo. In v tem smo boljši od svojih nasprotnikov. Slavni zbor! Odkar so mlajši duhovniki staknili, da je katoliška naša slovenska domovina prav za prav premalo katoliška, tako, da je po njihovem mnenji treba katoličanstvo mej nas šele zasejati, kakor v kako pokrajino v centralni Afriki, od tedaj se je unel mej nami prepir, kakor ga do sedaj še ni bilo. Mladi, neizkušeni ljudje, poklicani opravljati službo božjo, iščejo najraje svoj poklic v tem, da mesto ljubezni Širijo sovraštvo mej nami, in da so lepe besede božje: ljubi svojega bližnjega kot samega sebe ! spremenili v besede: sovraži svojega bližnjega kot peklenskega vraga! In, ali ni to čuda, da čitamo dandanes skoraj vsak dan, da je bil tu in tam zepet obsojen kak kapelan radi žaljenja časti? Vprašam vas, ali je katoliškega duhovnika naloga ta, da božji mir ljudem na ta način oznanjuje, da krati in krade čast svojemu bližnjemu ? Odgovorim, da te naloge. n*» more in ne Rme imeti katoliški duhovnik, ker je čast tudi božji dar, ki se mi ne sme vzeti brez moje volje. In gotovo je, da je tisti, ki mi vzame čast in pošteno ime, tat v pravem pomenu besede. In zategadelj so vsi ti mladi voditelji nasprotne nam strauke, ki sedaj silijo v areste, slabi zastopniki naše vere, katera nas uči ljubezni in odanosti, in slabi zastopniki so tudi svojega naroda, ker jemljejo Čast ne samo svojemu bližnjemu, temveč tudi svojemu bratu, s kojim ga vezeta vera in jezik. Če bi naš Gospod in Odrefienik zopet prišel na svet, pa bi opazil te svoje služabnike, ki davijo čast svojemu bližnjemu, pa sem pre pričan, da bi vzel bič v evoje roke ter bi jih vse skupaj izgnal iz svojega svetišča, rekoč: takih si nisem mislil, svojih služabnikov! O tem premišljujte, in kmalu se bodete prepričali, da bi Krist pravično postopal, če hi tako postopal! In Redaj vam bom pa še povede I, čemu smo svoj shod ravno tu sem v vaše starodavno mesto sklicali. Vi vsi veste, kolikega pomena je bila za našo bedno Dolenjsko stran železnica, ki sedaj t*če od §txaže do Ljubljane. In vi tudi vsi veste, kolikega/pomena je za vašo zapuščeno B^lo Krajino, da ^»"Železnica podaljša mej vaše pokrajine. Tužna je prihodnjost vaše zemlje, Če ne dobite te železnice, in kdor vas ljubi, ta se mora z vao silo potegovati za vašo železnico! Ravno tako moral so je z vso silo potezati za dolenjsko železnico vsak, kdor nrtš » prekrasno dolenjsko v resnici ljubi In kako je bilo s to železnico ? Naša stranka je glasovala zanjo s celim svojim prepričanjem; nasprotna nam stranka, ki prihaja mej vas, ter vam pripoveduje, da vas tako ljubi, da bi vas od gole l|iibezni rada sneiUa, ta stranka pa ni rada glasovala za dolenjsko želez-niso, ruvala je proti deželni garaneji, in jeden njemn voditeljev se je zaničevalno odrezal: čemu to Žele* nico, vsako leto se bo zvozilo par jerbasov jajc pA bo vse pri kraju ! In, ali ste čuli, s kakim veseljem je na >:.id-njem katoliškem shodu v Mokronogu poslanec Ignacij Žitnik pripovedoval svojim volilcem, da so imele dolenjske železnice konec decembra meseca ogromen primaukljaj? Verujem, da bi bilo gospodu Ignaciju Žitniku prav, če bi imele dolenjske železnico malo dohodkov, ker bi potem imeli priliko, grmeti pioti slovenskim liberalcem, češ, ti so glasovali za deželno garancijo pri dolenjskih železnicah, in sedaj jih križajte, ker bo morala dežela doplačevati k tem železnicam ! Taki so ti vaši prij ttelji, mi pa pravimo, da bi to ne bila ravno taka posebna nesreča, če bi dežela Kranjska tu iu tam plačala kak tisočak na korist ubogi Dolenjski, katera se je do sedaj tako zelo zanemarjala ! Priftli smo torej ravno v Črnomelj, da vas opozarjamo na to, da svoje tako imenovane prijatelje, ki vam neprestano govore o svoji ljubezni, bolj od blizo pogledate, in da si zapomnite, da bi ti prijatelji, če so imeli večino v deželnem zboru, prej kot ne, ne bili glasovali za dolenjsko železnico. In prepričani bodite tudi, da ti klerikalni prijatelji, če bodo v prihodnjo imeli večino v deželnem zboru, prej kot ne, ne bodo privolili deželnih grošev za gala dobro vedoč, da bi ga sicer razdražila, m da bi se ji potem ne godilo dobro. Matiček pa jo je pozno, ko je bila ura že dvanajst odbila, sam krevsal domov pojoč: „Ko b' druz'ga ne imel Ko lopo ženo, Za mizo b' se vsedol, Pa gledal bi jo." • Matiček je bil mož iz „stare šole", t. j. učil se je še v oni šoli, kjer ho slovenski deci le nemščino vbijali v glavo. Koliko izgubljenega časa in truda! A pri njem ni bil povsem izgubljen. Bil je mej onimi izredno nadarjenimi, jako redkimi učenci, kateri so se v ljudski šoli nemščine v govoru in pismu naučili dokaj dobro. To nemščino si je ohranil do svojih starih dnij. In kako ponosen je bil na bjf>' Z gospodo, ako ga je hotela poslušati, razgo-varjal se je nemški. Uradnikom v raznih pisarnicah ni pozabil pokazati, da ,zna več, kakor hruške peč'". Svojim sosedom in Brežinarjem prebiral je nemška pisma, katera so dobivali od uradov. Kadar je zaslišal nemško besedo, bil je navadno ves po koncu; le včasih, kadar so se kaki tujci nemški razgovarjali, se je potuhnil, kakor bi jih ne razumel. Potem je pa pripovedoval, kaj je na ta način izvedel, ali pa je tujce iznenada opozoril, naj bod > previdneji s svojo m mščir.o. Neko popoludne sedel jo zopet pri Sodarjti ter ga lepo počasi srkal, ko vstopita dva agenta — jeden zavarovalni, drugi trgovski — ter se vsedeta k drugi prazni mizi. Moža sta bila nekoliko sitna; delala sta se, kakor bi no bila zadovoljna s pijačo in jedjo, s katero jima je postregel Sodar, češ: mi dva sva navajena vso kaj drugemu. V svojo zabavo začela sta obirati Brežinarje — seveda nemški, da ju ne bi Sodar in Matiček razumela — kako so priprosti in neomikani, ter hi ne dajo nič dopovedati; niti župniku in učitelju, kjer sta tudi bila, nista prizanesla. Matiček posluša, pije in — molči. Zdaj se lotita Sodarja in njegovo krčme. Sodar je neotesan tepec kateri ju ni tako ponižno pozdravil, kakor gre takim gospodom. Stoli, miza, kozarci, steklenica, pladnji itd., vse jima je prepri-prosto. Za gospodo moral bi imeti posebno, lepo urejeno sobo in fino namizje. Matiček posluša, pije in — molči. Slednjič pravi jeden njiju: „Kakoršna krčma, taki so menda navadni gosti. Le poglej tega zamazanega pivca tu! Ta mora biti pravi vinski bratec, ki se ne brine za nobeno c,Mugo reč, kakor belokranjsko železnico držeč Be gesla: par jerl asov jajec se bo zvozilo, pa bo vee pri kraji! Toliko v pojasnilo, čemu smo sklicali današnji shod, ki naj bi v drugem obrodil sad, ter pospešil jedinost mej tistim slovenskim razum n-stvora, katero noče v prahu ležati pred vsakim najmlajšim, in nezrelim duhovnikom! V K^|ill»IjMtWkl9 27. avgusta. Nova koalioija. V t-m, ko je „Bohemia" proti vsaki koaliciji, v kateri hi grof Hohenvvart igral kako ulogo, so drugi levičarski listi zadovoljni, če se le zagotovi, da se levičarjem v novi koaliciji ne bode tako hudo godilo, kakor v stari. Konservativci bodo mor.di pokazati, da zares pošteno mislijo 8 koalicijo. Ob jednom pa liberalni listi vedno nag!a-šajo, da brez koal cije ne bode mogoče vladati. Iz vsega je vidno, da libera'ci nove koalicije že komaj čakajo, le malo bi se radi pokujali, da bi jih kdo prosil. Diiaajski dopisnik „W. Allg. Z^ituug" pa misli, da nova viada ne bode posebno se poganjala v.i\ prijateljstvo levice, ker ve, da jej tako ne bode delala prevelike opozicije. — Iz tega, da levičarje tako rekoč silijo, da se sklene nova koalicija, p ič mo Al : .:>. da se jim v koaliciji ni prav slabo gO ilo. Ko bi sh jim bile godile take krivice, gotovo bi za nobeno osno ne vstopili v podobno novo ZVeiO. Igrali so v koaliciji tako rekoč vodilno ulogo, Batno pri volilni reformi jim ni šlo po sreči, ker so Be bili postavili na preveč vidno strankarsko stališče. Dunajski Cehi so Redaj jak » v čistih. Liberalci in protisemitje se poganjajo z i njih prija-tel:stvo. Bivši župan dr. Griibl je v nekem govoru hvalil Čehe, kako so na Dunaji z marljivostjo pripomogli k napredku mesta Mej liberalci in Cehi ni druzega nasprotja, kakor č>.ška šoli na Dunaju, za katero Nemci ne morejo hiti. Lepo jih je vabil, tla naj volijo liberalce. Češki listi pa sedaj pišejo, da si hočejo zapomniti lepe besede Griiolove, da jih b ido poklicali v spomin, kaiiar se bo zabavljalo Z"pet čez češke delavce, ki so se priklatili na Dunaj. Liberalcev pa ne bodo podpirali, dokler se ne BprijaznijO s češko šolo na Dunaju. Stvar je jasna. Če hočejo liberalci, da jih Čehi podpirajo, zavez jo nuj se, da poskrbe dunajskim Čehom čeških šol. Pa tudi protisemitov ne mislijo drugače podpirati. Sehneider je na nekem shodu dunajskih č hov jih vabil, da naj volijo protisemite. Zabavljal je zoper Žide. Cehi so ga opomnili, da ni židovski temveč i ki shod in da naj pove, kaj misli njegova stranka storiti za Čehe. Schneider je kmalu spoznal, da razmere zanj niso ugodne in jo je poti gnil. Vodja učne uprave sekoijski načelnik dr. Rittnei pojde v pokoj, ako bi on ne bil imenovan učnim minstrom. Govori se namreč: še vedno, da bo le novi učni minister baron Gaut.sch. Posebno levičarji bi še najraje Gautscha inaeli. On se nikdar ni kazal Slovanom prijaznega« Slovenske paraielke v Celju je sicer Gautsch hotel dovoliti, a le zaradi tega, ker so ga silili že drugi ministri. Poljaki bi najbrž tudi ne bili posebno zadovoljni, če bi minister postal baron Gautsoh, ne pa kak Poljak. za polen kozarec. To priča tudi u;egov nos. Le dobro ga poglej, tako lepo barvanega nosa ne boš videl 1« tnalu!" Matiček poslu a, pije in izpregovori: „Frcaj en zi, daš ist niht fon vajn, das it von fajer, ih biu Šinit. Ibrigens, ven inen baj uus gar n.hc gefelt, i zi vajter !" Zibavljivca sta se čudno pogledala. Sram ju je bilo, in ker je Sodar bas na to prišel, plačala sta in odšla. * Čim starejši je bil Matiček, tim rajši je posedal pri Sodarju in tem bolj je zanemarjal delo; a čim manj je delal, tem manji je bil zaslužek Sodar pa ni rad t'čil vina brez denarja. Ker vina ni mogel, začel je Matiček žganje piti, ter mu se je tako priučil, da mu je bilo ljubše od vina. S časom je vino čisto opustil, ter ga ni hotel piti niti tedaj, kadar mu ga je kdo pouujal. Bilo je zimskega večera. Zvunaj je brila ostra sapa, Matiček pa je sedel pri Sodarjevi peči, ter srkal priljubljeno žganje. Ker ga je že več nego dovolj imel, in ker je bilo po snegu iu ledu in po noči težko hoditi oelo treznemu, rud bi ga bil Sodar odpravil domov. To pa ni bilo prav lehko, kajti Matiček se je oglasil: Nova vlada in protisemitizem. Grof Ba deni že lahko ve, za kako ceno si lahko zagotovi pomoč levičarjev. Na Dunaju naj pomaga liberalcem do večine v mestnem zboru, če to stori, se mu tudi ni bati opozicije, ko bi hotel tudi osnovati v Tešinu kar državno poljsko gimnazijo. Da se le potlači protisemitizem, pa je levica pripravljena od svojega nemštva odjenjati. Občinske volitve na Dunaju so sedaj zanje najvažnejše vprašanje. Rusija in Bolgarija. „Nene Freie Presse* je objavila več člankov o razmerah v Bolgariji. Neki njen dopisnik je obiskal več bolgarskih politikov in poročal, kar je izvedel. Večino stvarij je že od poprej znanih. Novo je to, da je Načevič povedal, da je Stambulov, ko jo bil regent, se že bd skoro sporazumel z ruskim komisarjem Kauibarsom, da se volitev kneza odloži, na željo Rusije. Temu so se pa uprli le ministri iu Kauibars je obžaloval, da Stambulov ni prišel k dotičnemu niiuisterskeiuu svetu, ker ou bi bil gotovo zagovarjal spravo z Busijo. Stambulova morilca Se nimajo. Nekateri časopisi dolže policijskega ravnatelja Monova, da je pomogel morilcem pobegniti. Državno pravdništvo pa ni za potrebno spoznalo g* preganjati. Morfov jo v tem cdšel na dopust v Carigrad in sedaj je že gotovo, da ga eodišče ne dobi, ko bi ga tudi zahtevali. Policijski komisar Julu kov je pa prišel v preiskavo, ker je tedaj preuialomarno službo opravljal. Nekateri časopisa poročajo, da je Jurukov pobegnil, kar pa po drugih poročilih ni resnično. Dnevne vesti. V Ljubljani, 27. avgusta. — (Izletnikom v Prago) naznanja odbor, da se s privoljenjem dotičnih železnic dobivajo legitimacije, oziroma vozui lutki do 81. avgusta pri odboru, a zadnji dan, to je dne 31. avgusta pa na vseh postajah, na katerih bode naš posebni razstavui vlak vzprejemal potnike-izletnike. Tako je omogočeno pridružiti se vlaku tudi tistim rodoljubom, ki se morejo šele zadnji treuotek odločiti za potovanje na narodopisno razstavo češko v Pragi. — („Zlata Praha",) znameniti češki ilustro-vani list, |e v sobotni številki priobčil sliko poslanca g. Hribarja in njegov životopis. — (Imenovanje ) Deželni odbor je imenoval učilelja v Vipavi g. Saksa učiteljem v dež. prisilni delavnici. — (Ljubljansko - šeutpeterska ženska in moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) priredita, kakor smo že naznanili, v nedeljo dne 1. septembra na vrtu gosp. Ferlmčeve gostilne „pri Zvezdi** veselico s prav mičnira m raznovrstnim vzporedom. — (Petindvajsetletnica ljubljanskega gasilnega društva.) Letos je petindvajset let, kar obstoji ljubljansko gasilno društvo. Nameravalo se je tem povodom prirediti veliko slavnoat, ali vsled potresa opustila se je ta namera iu se bode pet-imlvajnetletnica slavila prihodnjo nedeljo dne l.sep- „Hej, Sodar, še jedenkrat mi napolni to ailce, potem pa grem." „Ne bodi hud, Matiček, ali nocoj ga ne dobiš niti kapljico več. Doati ga že imaš, a pot je ledena; lehko padeš in se pobiješ, ali še celo zmrzneš v tej mrzli burji. In kdo bi bil kriv, kakor jaz? Vsak bi rekel: Sodar mu je dal preveč piti." „No, če je tako, pa rajši grem." Matiček vstane, ter gre do — vrat; tu se pa obrne, rekoč: ,Res je, meni ga je dovolj, vender mi ga daj šilo, da ga ponesem moji stari; naj se tudi ona malo ogreje. Pa dobro mi ga zamaši, da ga ne raz-lijem." Matiček gre na dvorišče in ko se vrue, je žganje že pripravljeno. Vtakne ga v žep, ter zopet sede k peči, češ: „Prav hladno ie zunaj, še malo se moram pogreti." Sedi par minut, potem pa zopet povzame: „Čuješ, Sodar, si-h natočil pravega? Da ne bi pr»-varil moje stare! Moram ga pokosit i." llekši izvleče steklenico iz žepa, jo odmaši, pristavi k ustom, dobro potegne, rekoč: „Je pravo, je; vidim, da si pošten. Sodar." Zopet umolkne, a ne molči dolgo, ternuč zopet prične: tembra na sedanjim razmeram primeren priprost način. V jutro ob 8. uri prisoetovalo bode gasilno društvo z v nanj i mi gosti vred sv. maši v stolni cerkvi, potem pa so bode lepa nova mehanična lestev, katero je mestna občina nabavila društvo, slovesno izročila svojemu namenu. Skupni obed zaključil bode slavnost. Svoj čas se je obljnbovalo, da uho peti nd vaj setletnici uvede slovensko vele vanje; so li merodejni krogi pri gasilnem društvu na to pozabili? % — (Ljubljana pred 100 leti.) Nekemu statističnemu izkazu o prebivalstvu ljubljanskem leta 1788. posnamemo sledeče: Celo mesto ljubljansko imelo je leta 17"*8 skupno 10 047 prebivalcev in sicer 3962 moškega in 6085 ženskega spola. V posameznih delih mesta bilo je prebivalcev in sicer: v notranjem mestu 4787, na Karlovškem predmestju 163, na Poljanskem predmestju 868, na Št. Peter-skem predmestju 1476, na Kapucinskem predmestju 639, v Gradišči D64, v Krakovem G17 in v Trnovem 533. Vseh hiš je bilo 938, v katerih je stanovalo 1832 rodbin. Koncem leta 1894 pa je imela Ljubljana 1371 hiš in 32.284 prebivalcev. — (Samomor) Danos dopoludue se je znani in občečislaui zasebuik gosp. Jaklitsch v svojem stanovanju nasproti gledališču obesil. Poklicani policijski zdravnik g. dr. Illner je mogel le konstato-vati Jaklitsclevo smrt. Pokojnik je storil samomor brez dvoma v trenutku duševne nezavednosti. Gosp. Jaklitsch je bil že postni en mož. Potres ga je silno zbegal. Zapustil je Ljubljano in se preselil v Budimpešto, kjer si je svoj čas kot kavarnar prištedil jako lepo imetje. A ker mu v Budimpešti ni ugajalo, se je preselil v Grad«.c, od tod v Kočevje in ker mu nikjer ni bilo obstanka, se je vrnil zopet v Ljubljano. Že po njegovem prihodu so zuanci opazili, da ni več povsem normalen. Žrtvoval je lepo svoto denarja, da je dobil stanovanje, katero je imel pred potresom, sploh pa tožil, da ga nekaj v glavi kljuje. Bolehal je ves čas, dasi je bil pred potresom vedno zdrav in vesel, iu sinoči je nekemu dolgoletnemu prijatelju, kateri ga jo obiskal, tožil, da ga nekaj v glavi boli, da ima silne bolečine in da bi najraje nmrl, češ, da bolečin ne raoie več prenašati. Danes dopoludne po 10 uri se je obesil. Ko je prišel zdravnik, je bilo truplo Be gorko. Pokojnik je bil rodom Kočevec, a miren in ljubezniv človek. Truplo se bode obduciralo. — (Za prevažanje ujetnikov) je mestni magistrat naročil poeeben zaprt voz, kakor se rabi v drugih mestih. Sedaj se vsaj ne bodo več primerjali taki nelepi prizori, kakeršni niso bili redki v Ljubljani. — (Izpred porotnega sodišča) Pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišču pričelo se je včeraj tretje letošnje porotno zasedanje. Prvi dan obravnavali so se trite kazenski slučaji. Pri prvi obravnavi je bila obtožena 21 let stara kajžarjeva hči Marija Šink iz Drulovka hudodelstva detomora. Obtoženka porodila je HO. juuija letos v podstrešja domače hiše dete ženskega spola, ki je bilo po izreku izvedencev za življenje sposobno, iz siranu pred bratom pa ga je — kakor nama priznava — ^_------——- „Praviš, Sodar, da je pot ledena in nevarna. Ako padem, razbije so steklenica in žgauje pojde po ledu. Varneje bode žgauje v želodcu, kakor v steklenici." Kmalu je bila steklenica prazna, Matičkova glava pa omotična. Ker je vedel, d t bi Sodarja ne prevaril v drugo, odpravil se je domov. Prišel je domov z razbito glavo in brez sve-tilnice, katero mu je bil dal Sodar. Od tega časa je bolehal, malo delal iu malo pil, ker ni imel za kaj. Postal je zamišljen in lntlobenedon. Ko se je nekega popoludne vračal od Sodarja domov, ob« sedel je na cestnem zidu ter se več kakor dve uri ni inaknil s mesta. Zdramil ga je iz te zamišlje-nosti njegov sosed, ki je mimo šel. „Kaj pa delaš tu, Matiček, ali ne pojdei domov? Žena je v skrbeh za Te, kje da si." „Pojdem, poj d em; vidiš, prav pozabil sem bil iti." Par mesecev pozneje prinesli so ga sosedje na brežinsko pokopališče ter ga izročili črni zemlji. Leto pozneje omislila mu je žena križ na grob z napisom: „Lani na M a rt inu v dan Je bil tukaj pokopan Moj Matija Čeligaj. Iiog mu daj ta aveti mj!** Nis Vodoran. toj po poroda najprej davila, potem pa z glavo ub škrinjo tako močno tolkla, da je dete vsled htidifi poškodeb na glavi takoj umrlo. Marija Sink bila je obsojena na 6 let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno ter trdim ležiščem v temni celici dne* 30. junija vsakega kazenskega leta — Pri drugi obravnavi bila je obtožena 28 let stata samska dni narica Marija Ogrin iz Drenovega Griča tudi hudodelstva detomora, ker je po lastnem priznanju dne 28. junija letos porodila otroka moškega spola, ga takoj zavila v cunje in rjuhe ter ga zaklenila v kovčeg, kjer se je zadušil. Obsojena je bda na 5 let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno. — Pri tretji obravnavi je bil zidar Janez Prezelj, katerega je državno pravdništvo tožilo zaradi hudodelstva posilne nečistosti, od obtožbe oproščen. — (Janez Tavčar f.) V Poljanah n*d Škofjo Li ko je včeraj zvečer v starosti 75 let umrl gosp. Janez Tavčar, oče dež. posl. g. dra. Iv. Tavčarja. Pogreb bo dne 28. avgusta ob D. uri dopoludn«. Bodi mu lahka zemlja! — (Častnima Članoma) je izvolil uniformirani meščanski kor v Krškem dne 18. t. m pri praznovanju cesarjevega rojstnega dne dež predsednika barona Viktorja Heina in okrajnega glavarja Markvarda barona S c h o n b o r g e rj a. — (Napadeni orožniki.) Na Runi pri Kranju so fantje h kamni napadli dva orožnika in potem zbežali. Orožniki so zasledili napadalce in je are-tovali. Orožnika Pirca so dne 23. t. rn. blizu Dolenjo Sušice pri Toplicah napadli fantje h kamni in nanj ustrelili. Tudi orožnik je dvakrat ustrelil. Zadet ni bil nihče in napadalci se tudi še niso zasledili. — (Redkost) Z Vipave se nam piše: Danes sera na vrtu g. Filipa Andlovca videl orjaško koruzno steble: visoko je 3,J ,0 metrov, debelo (i cen tinietrov. Taka stebla so sploh jako redka, v vipavski dolini pa kaj takega še nikdar ni bilo videti. — (Dohodki državnih železnic) in zasebnih železnic, katere oskrbuje država ter parobrodarstva na bodenskem jezeru so se posebno izdatno pomnožili v minulem mesecu juliju, v katerem so znašali 8,691.488 qld., to je za 33-1,128 g!d. več nego laneko leto. Skupnih dohodkov je bilo od novega leta do konca meseca julija 51,619 690 gld.; to je za 354 141 gld. več nego lansko leto. Posebno se je pomnožil promet na zapadnih progah, izdatno pomnožil pa se je tudi tovorni promet, namreč prevažanje stavbinskih materijalij in iesovju in pa lokalni promet. — (Osobne vesti ) Poštnim kontrolorjem v Mariboru je imenovan oficijal g. J. Godi v Gradcu, poštnim blagajnikom v Mariboru pa kontrolor gosp. H a 0 n e r. — (Mariborska vinarska šola) ie imela v minolem soškem tetu 3G gojencev. Akopram je bilo 83 Slovencev iu le 3 Nemci, je učni jezik nemški! Ustanove je imelo 20 gojencev, in sicer 11 deželno, 5 okrajne, 4 pa ustanovo štajerske hranilnice. — (Velik požar v Beljaku) je uničil minulo soboto popoludne v predmestju na ju/uoizho Ini strani 4 hiše iu 7 hlevov. Ogenj so baje zanetili otroci. Pri gašenju ho bili ranjeni štirje gasilci. — (Zvesti služabnica) V naši dobi postajajo vedno redkejši posli, ki bi se zvesto držali dolgo vrsto let pri jedni hiši. Tako redko izjemo imel je znani rodoljub g. Ante Truden, veletržec v Trstu, pri katerem je služila neprenehoma od 10. maja 1853. leta pa do poslednjih dnij Marija Kane lih iz Višnjegore. Zdaj, ko jo opešala GGlelna zvesta služkinja, dal ji je g. Trudim primerno po-kojniuo, da bo brez skrbi na stare dni. Tako je zvesta služkinja našla hvaležnega gospodarja. — (Požar v Trstu ) Minulo soboto zvečer je ne stal sredi mesta na Corso št. 47 ogenj, ki je uničil popolnoma peto nadstropje in streho. Vsi gasilci tržaški so delali naporno, da so udušili ogeuj. Ponesrečila je mlada žena Kater Russi, ki jo bežeča padla tako nesrečno, da je mrtva obležala. — (Potrjen zakon.) Nj. Vel. cesar je potrdil načrt zakona, ki ga je sklenil deželni zbor isterski glede spremembe nekaterih določb deželnega šolskega zakona o ljudskih šolah. — (Morski volk v Reki.) Blizu pomola Marija Valerija v Reki so videli te dni kake štiri metre dolzegn morskega volka, ki jo odplaval proti Opatiji. — (Razpisane službe.) Na štirirazredni deski ljudski šoli na Vrhniki tretje učno mesto z dohodki III. plač. razreda. Prošnje do dne 3. septembra okr šolskemu svetu na Vrhniki. — Na štiriraarednici v D. Marija v polji tretje učno mesto z dohodki 111. plač. razr. iu prostim stanovanjem. Učiteljice imajo prednost. Prošnje do dne 5. septembra okr. šolskemu svetu okolice ljubljanske. — Na štirirazrednici v Senožečah četrto učno mesto z dohodki IV. plač. razreda iu prostim stanovanjem. Prošnje do due 6. sept okr. šolskemu sveta v Postojim. — Na dvorazrednici pri sv. Petru drugo učno mesto z dohodki IV. plač. razreda. Prošnje do dne 15. sept. okr. šol. svetu v Novem mesto. — Na dvorazred- l niči v Boštanju drugo učno mesto z letno plačo j 450 gid. Prošnje do 20 sept. okr. šol. svetu v I Krškem. — Mesto uradnega sluge pri okr. sodišču v Gornjem gradu, eventuvelno pri kakem drugem okr. Bodišču. Prošnje do dne 20. spt. predsedstvu okrožnega sodišča v Celju. * (Grofica promovirana doktorjem,) Grofica Marija Linden, ki je v Stuttgartu dovršila gimnazijo in po zrelostnem izjiitu v Tubingenu na vseučilišči studirala zoologijo, fiziko in botaniko, je te dni pridobila „cura laude" doktorstvo naravo-znanstva. Ona je prva dama, ki je promovirana v Tlibingenu. Od tam pojde na vseučilišče v Ziirichu, kjer namerava studirati medicino. * (Umor na ulici ) Železniški čuvaj na Dunaju, Jedlička, je včeraj opoludue ua javni ulici na Dunaju ustrelil svojo ljubimko, Vojaček, ker ga je nameravala zapustiti. Dekle je obležala mrtva, Jedlička pa je na to sam nase ustrelil in se tako nevarno rami, da ni upanja, da bi okreval. * (Dvoboj na nože) Neka Ana Cajetti je zapustila svoj dom v Vidmu na Laškem in ušla s svojim ljubimcem Delucco v Pešto, z njo pa je po begnil tudi nje brat. Delucca se je v Pešti zaljubil v neko drugo dekle iu hotel svojo ljubimko zapustiti. Nje brat ga je vsled tega pozval na dvoboj. Borila sta se z bodali in Delucca je bil smrtno nevarno ranjen. Pred dvobojem je Ana Cajetti še naročila za ljubimca „pogreb". * (Senzacijonalen samomor) se je primeril v Budimpešti. Neki Teodor Jakobffv, član jako odlične obitelji, kije zavzemal mej madjarskimi kava-lirji prvo mesto, se je ustrelil dan potem, ko je bd zaradi varanja pri kartah in na turfu izključen iz aristokratičnega kazina. Svoje več milijonov znašajoče imetje je bil že davno zapravil, zapustil je le pol milijona dolgov. * (Boj mej kmeti in vojaki.) Blizu vojaškega taborja v Pilis-Gobenu na Ogerskem je bil dne 22. t. m. velikansk pretep mej kmeti in vojaki. Kakih 40 vojakov 52. in 60. pešpolka s; je bilo sprlo s kmetskimi fanti, katerim so prihiteli kmetje na pomoč. Polovica vojakov se ie umaknila, ostali pa so z naivduikoin na čelu napadli kmete. V boju bili so ubiti trije vojaki, narednik in dva vojaka so bili smrtno ranjeni, več vojakov pa je bilo lahko ranjenih. Izmej kmetov nt bil sicer nobeden ubit, mnogo pa jih je bilo težko ranjenih. * (Nesreča pri manevrih) Kakor poroča „Kurjer Lwowaki*, se je pripetila pri tnanovrih lvovske gamizije nesreča. Konjica je atakirala tako nesrečno 24. peš polk, da je bilo ranjenih okolu 30 vojakov, ki so prišli pod konje. * (Pri vojaških vajah) blizu Beroltna je vsled silne vročine in večdnevnega napora pit lednem polku oholelo nevarno dvajset vojakov, dva pa sta obležala mrtva. * (Prekop mej Donom in Volgo.) Ruska vlada je sklenila, da se zgradi prekop, ki bode vev;al reki Don in Volgo. Prekop se bode delal pod vodstvom francoskih inženerjev. * (Atentat na Rothschildovega tajnika ) Bivši notar v Mecu, žid Jad ko wi ta, je od I. 1887. notar v Parizu bivajočega Rothsehilda. Te dui je odpiral na Rothsehilda adreso vami pismi, kar je jedno eksplodiralo in ga na obrazu in na roki nevarno ranilo. V pismu je bilo, kakor se je pozneje dognalo, lahko unetljivo razstrelivo moj dvema kartončkoma. Ko je Jadkovvifz strgal kuvert, je razstrelivo eksplodiralo. Atentat je bil brez dvoma naperjen na Rothmhilda. Jedno oko Jadkovvitzevo je neozdravljivo ranjeno. PoliG'ja nič ne sluti, kdo je storilec atentata. * (Potresi na Turškem.) V poslednjih dneh so bili v raznih krajih Turčije potresi, m^j njimi nekateri bolj hudi, ki so provzročili škode na poslopjih. 1 i Slovenci ln Slovenke! ne zabite j družbe sv. Cirila ln Metoda! >----------- __________Ji 1 Darila i Za prebivalce, prizadete po potresu: Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so za one, ki so bili po potresu prizadeti, še sledeča darila: Zbirka neimenovanih 03 gld. 4G kr.; administracija časopisa „Narodne Novine" v Zagrebu nadaljnjo zbirko 23 gld. 50 kr.; županstvo v Oppen-bergn zbirko 7 gld.; neimenovan na Dunaju 4 gld.; g. dr. Fran Zbierzchovvski v Slatini ua Hrvatskem 3 gld.; administracija časopisa „\Veltblatt' na Dunaju 1 gld. Tudi slovenski rojaki v Ameriki spomnili so se ponesrečencev po potresu. Iz Chicage dobil je namreč dež. poslanec Ivan Hribar znesek 54 dolarjev 30 stotink z nastopnim pismom! „Tukaj v Cbcagu so se pot rud.la slovenska društva in so priredila izlet na korist po potresu ponesrečenih obrtnikov in siromakov v Ljubljani. Vam izročimo 44 dolarjev 30 stotink, kolikor je svote ostalo. Darovala so katoliška društva : w 1.) društvo Sv. Martina 5 dol. 2.) društvo Sv. Štefana 5 dol. Skupna svota je 54 dolarjev 30 stotink. V«.s prosimo, da to priobčite v „Slovenskem Narodu". Pozdrav! Za odbor ^Slovenskega neodvisnega podpornega društva „Slovenija": Frid. Sad ni ker, Matija Klemene, Fran K en i k, Jožef Bo h te*. „Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta" je pristopil kot pokrovitelj z doneskom 100 goldinarjev gosp. Jo-up Traven, učitelj v Naklem na Gorenjskem. Živel vrli darovalec! Književnost. — „Robiuzon". Povest za slovensko mladino. Sestavljena po najboljših izdajah. V Ljubljani, 1895. Založil J. Giontini. Tisk R. Miličeve tiskare. Strani 110. Elegantno vezan izvod 50 kr., po pošti 55 kr. Vsakdo se z veseljem spominja, s kako slastjo je v mladih letih čital prelepo povest o Robinzonu in njegovem tovarišu Petku. Ta povest spada mej najprimernejše mladinske spise, kar jih pozna svetovna književnost, s posebnim veseljem pa pozdravljamo pričujočo izdajo. Prirejena je jako skrbno, po pravih pedagogičnih načelih, okrašena s tiniini slikami, jezik pa je tako lep in poljuden, kakor v malo kateri slovenski knjigi. Da se bo tega „Robinzona8 slovenska mladina posebno oveselila, je ob sebi umevno. — ..Krištofa Šmida sto majhnih pripo-vedek za mladino". Poslovenil Ivan Tomšič. Drugi popravljeni natisek. V Ljubljani 1805. V založbi in na prodajo pri Janezu Giontiniji. Str. 120. Klegantno kartonirani i/.vod velja 4G kr., po pošti 43 kr. Krištofa Smida pripovedke so znane in priljubljeno. Pokojni Tomšič je odbral sto najlepših iu te je marljiva Giontinijeva knjigama sedaj drugič izdala. Knjižica je okrašena z nekaterimi čednimi ilustracijami in vredna toplega priporočila. I3rz o j ar^is©. Gorica 27. avgusta. Dr/avnozborska volitev namesto grofa Franca Coroninija je določena na dan 17., odnosno 21. oktobra. Dunaj 27. avgusta. Ministerski komisiji, sestavljeni, da izdela službeno pragma-tiko, se je predložil poseben načrt, kateri se je pripravil v niinisterstvu notranjih del. LVOV 27. avgusta. Poljski listi, razpravljajoč o položaju v drž. zboru, pordarjujo, da j obnovitev koalicije ni srečna misel, ker koali-j cija ne more imeti obstanka, ter priporočajo j češko poljsko zvezo. OarigTad 27. avgusta. Četa kakih 1000 j mož je napadla inuhamedansko vas Janikli in J vse pomorila ter požgala. Guverner v Adrija-j noplu je posla) na lice mesta svojega adlatusa in ta poroča, da je bilo 27 oseb ubitih, 13 žensk je pa zgorelo, število žrtev je veliko večje. V vasi Datakoi s» ustaši ubili tri osebe. V Janikliju je zgorelo 2tS7 hiš in 500 gospodarskih poslopij. Ustaši so razdejali tudi rno-sejo, streljali so nanjo s topovi in jo potem razrušili z dinamitom. V Jiudikliju je zgorelo 400 volov in krav ter 29 konj. Ustaši so pobegnili na Bolgarsko, a govori se, da so bili voditelji v uniformah bolgarskih častnikov. Rim 27. avgusta. Položaj v Siciliji je kritičen. Mej kmeti in delavci se je zopet začelo veliko gibanje. Vlada je v strahu, da nastane zopet revolucija in je zategadelj pomnožila posadke v raznih mestih. Narodnogospodarske stvari. — Mejnarodni semenski trg na Dunaju se je odprl včeraj. Navzočih je bilo 2000 udelež-nikov, katere sta pozdravila sekcijski načelnik Weigelsperg imenom vlade in okr. glavar dr. Friebeis imenom dunajskega mesta. Po govoru predsednika Schollerja, ki se je zahvalil za naklonjenost vlade in dunajskega mesta, se je poročalo o letošnji žetvi. Kupčija ni bila poaebao živahnu. — Dajatev drva. V četrtek dne 12. septembra t. I. ob 10. uri dopoludne vršila se bode pri c. kr. vojaškem preskrbovaltiem inagacinu v Zadru ponudbena obravnava ^lede zagotovitve potrebnih 4400 kubičnih metrov trdih drva. K obravnavi se vspre-jemajo le pismene ponudbe, katere je najkasneje do 12. septembra vložiti pri imenovanem inagacinu. Razglas obsegajoč pogoje in ponudbeni obrazec vpogleda lahko vsak v pisarui trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — C. kr. glavno ravnateljstvo avstr dri. železnic) javlja, da se bode z dnem 1. septembra 1895 postajališče Tellmtz proge Bodenbach Komotau, ki je bilo doslej urejeno le za osobni in prtljažni promet, potem za vozao blago v vagonih, otvorilo splošnemu prometu in da se bode dosedanja nazivauje na progi Dunaj Heb ležeče postaje „Gopfritz Gross-Siegharts* od dne 19. avgusta 1895 dalje spremenilo v „Gopf-ritz". K izdaji 1895 glavne tarife za blago c. kr. avstr. drž. železnic uvel ve bode dodatek VIII s veljavnostjo od dne 1. septembra 189D. Za prebivalo« mest. uradnik« Itd. Proti tež-kctf m probavljenja in vsem nnsledkom mnogega Bedenja in nupornega dufievnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „MoJl-uv Seidlitz-praftek", ker upliva na prebavljenje trajno in umvnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja 1 gld. Po postnem povzetji rarpofiilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c in kr. dvorni zalugatelj, na DUNAJI, Tnchlauben 9. V lekar-nab na deželi je izrecno zahtevati MObL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (4—12) Iz uratliicg«* lista. ZzvrAllne hII ekNpkntlvaae dratbe: Ane Zor o posestvo v Znžemberku, kupljeno na javni dražbi za 80U5 gld., dne 30. avgusta (potom relicitacije) v Znžemberku. JoJefa Zupana zemljišče na Savici, (v drugič) dn6 80. avgusta v Radovljici. Janeza Lipovca posestvo v Prigorici, cenjeno 5040 gld., dno 30. avgusta (v drugič) v Ribnici. Alojzija Lavrenčiča posestva v Postojini, cenjena 10.830 gld.,'3000 gld., G0O0 gld.t 1O00 gld. in 500 gld., dn6 30. avgusta in 30. septembra v Postojini. Janeza Grogoriča zemljišče v Selu Šumberk, cenjeno 5)70 ^ld. dnu 30. avgusta in 80, septembra v Trebnjem. Matije S t e p a n a posestva v Čurilih, cenjena 3788 gld. in 000 elđ„ dne 30. avgusta in 2. oktobra v Metliki. Franceta Groma posestvo v Mostah, cenjeno 3940 gld. 40 kr., dne BO. avgusta iu 4. oktobra v Radovljici. Jere Vogelnik zemljišče v Dosloviču, cenjeno 910 gld., dne 30. avgusta in 5. oktobra v Radovljici. i im ii so v Ljubljani: 23. avgusta: Herta Wenig, skladiščarjeva hči, 3 mesece, Koliztj. — Anton Sušni k, korektor, 1"> let, PristavBke ulice v baraki. — Albina Žgajnar, delavčeva hči, 2i let, Kai'olinska zemlja št. 21. V deželni bolnici: 23. avgusta: Ivan &vab, sirota, 17 let. Mjotcrtjne srečke 24. avgusta. Na Dunaj i: 85, 30, 16, 1, 7. V Gradci: 57, 51, 87, 73, 37. Meteorologično poročilo. Avgust Čas opazovanja Stanje barometra v ram. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 86. 27. n 9, zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7412 742 0 740*6 I8*1«C 11 4° C 23 3" C sr. svzb. si. vzhod sr. vzsvz. jasno megla jasno 00 normalom. ^ULns-jslsa, "borza. dne* 27. avgusta 1895. Skupni državni dolg v notah..... 101 Skupni državni dolg v srebru .... 101 Avstrijska zlata renta......, 122 Avstrijska kronska renta 4°„..... 101 Ogerska zla'a renta 4° Ogerska kronska renta 4"/, Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice . , . . , 122 99 106 7 405 gld. - kr. n 50 , . »5 . • 60 , . 75 . London v i sta........... 120 , 80 Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 59 „ 05 20 mark............ 11 , 80 20 frankov........... 9 „ 5*> Italijanski bankovci........ 45 „ 75 C. kr. cekini........... 5 , 70 Dne 26. avgusta 1895. 4°',, državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 151 gld. 75 Državne Biečke iz 1. 18B4 po 100 gld.. . 196 „ 75 Dunava reg. srečke 5° 0 po 100 gld. . 130 „ 25 Zemlj. obč. avstr. 4l/,° 0 z'ftt' z»st. bati . 121 , 50 Kreditne srečke po 100 gld...... 20.^ , 50 Ljubljanske srečke......... 22 , — Rudolfove srečke po 10 gld...... 98 » 60 Akcije anglo-avstr. banke pa 200 gld. . 171 „ 50 Traiiiway-druSt. velj. 170 gid. a. v. . 539 „ — Papirnati rubelj......... 1 B 29' kr Dr. I v ti ii Tavćar naznanja tužnim srcem v svojem in svoje rodbine imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je njegov ljubljeni oče Janez Tavčar dnć 26. avgusta 1895 zvečer, v 75, lotu svoje dobe, previden s svetotajstvi za umirajoče, preselil v boljše življenje. Pogreb teniskih ostankov dražega pokojnika hode dne 28. avgusta 1895 ob 9. nri dopoludne v Poljanah nad Škofjo Loko. Sv. maše zadušnice služile se bodo v domači župni cerkvi. Blagi pokojnik bodi priporočen v prijazen spomin. (1109; V Poljanah nad Škofjo Loko, 27. avg. 1895. (Mesto vsacega posebnega obvestila.) Neobhodno potrebno je tako za dame kakor za gospode, ki se udeleže potovanja v da si omislijo (1104—2) nepremočljivi dežni plašč (havelok) iz tirolskega lodna pri znani tvrdki Gričar c£ IVTcj ac v Ljubljani, Slonove ulice št. 9. Iluapoilljift me tudi po pufttf. Nemeblovano sobico s separatnim vhodom iloe lamao. — Ponudbe vsprejema upravništvo „Slovenskega Naroda". (1101—2) Jabolka in hruške za mošt ■e kupujejo. — Ponudbe pod šifro „0. 3161" Rudolfa Moiae-ja v Stuttgartu. (1099) Trgovski pomočnik vešč slovenskega in nemškega jezika, izurjen v trgovini meSanega blaga, želi |»remenlil mIiižIm*. — Več se izv& pri upravništvu „ Slov. Naroda" pod „it. 7403". (1086-2) Generalno zastopstvo. A. Mot§ch & Ga., Dunaj. L, bngeck 3. V Ljubljani prodajata na debelo: Ant Krisper in Va^o Pftričie. Proda se v Brežicah ob Savi <1097> hiša in nekaj zemljišča. Natančneja pojasnila dajo gospod Fran Florlančld, uradnik banke „Slavije" v Ljubljani, Tržaška cesta st. 12. Učenec iz dobre hifie, priprosto vzgojen, ki je jeden ali dva razreda srednje Sole dovršil in iina veselje do trgovine. Me vsprelme v prodajalnico z mešanim blagom L. I" ii i--i*h«£«*i--|h. % K««lovl|l«l, mi OoreujMkeiu. (1080-3) V naši tiskarni je izpraznjeno mesta korektorja. Prosilci, ki morajo biti popolnoma vešči nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi, naj svoje proSitje, opremljene s spričevali o svojem dosedanjem službovanju, vlož6 dO 5. Septembra 1.1. v našem komptoirju. V Ljubljani, dnć 26. avgusta 1H95. Ig. pl. KleinmavT & Fed. Bamberg. (1106-1) e Lekarna Trnk6czy. Dunaj, > a? Q o *© M a S H ce a Zeliščni sirup od občinstva navadno zahtevan pod imenom sok za prsa, pljuča in zoper kašelj prirejen iz planinskih zellio ln lahko raztopi] 1-vega vapnenega železa. Steklenica s navodilom » porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld. Dobiva se pri (819-34) Ubaltlu pl- Trnkoc%y-jii lekarnarju v Ljubljani. PoAIIJk ae a ohritliiit poAto. 3 Lekarna Trnk6czy v Gradoi. Št. 27.828. (1100) Razpisuje ee mesto poštnega odpravnika (ekspedijenta) pri novem c. kr. postnem uradu v Treheluem, v okrajnem glavarstvu 14 r A k eni, proti pogodbi in kavciji 200 gld. Letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. in za vsakdanjo pešpošto Trebelno Mokronog in nazaj 120 gld. Prošnje v teku treli tednov na postno in brzojavno vodstvo v Trstu. Od c. kr. poštnega in brzojavnega vodstva. Trst, dne 18. avgusta 1895. (1074' FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teb praktičnih laatnoatlj in jednostavnoga rahljcuja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh mali zopet lahko rabijo. — Dobiva so v različnih barvali (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje ■amo svit). — Uzorol lakiranja ln navod rabi dobe ee v vseh zalogah. Dobiva se v LJubljani pri PRAN CHRISTOPH, Ivana Luokmann-a naalednlkn : izumitelj in jedini izdelovatell pristnega 1 AlltOlllI NtnClll-ll. svetlega laka za tla, P RAMA & RKR0LIN. J Cesatsko-jubilejske cerkveno-zgradbene srečke a 1 gld. (1067—4) Glavni dobitek Srečke priporoča J". O. 2v£ ay er v Xa3"U-"bl3ei3a.I. Štajersko deželno zdravilišče Rogatec-Slatina. Postaja južne železnice Poljicane. Sezona od I. maja do I. oktobra. Plimo in kopelno zdravljenje in zdravljenje s sirotko in elektriko. l*roM|»ekte raapoilljn rnvnnt«l|«tvo. Hveluvnoinane klaelloe. sodržujoce «l»nber-J«vo eol, priporocevane od prvih uie«llclu«klli Hvtorltet pri buleanlh prebiavnlli orgauov iu fllhnl, iu sicer: Tempeljski vrelec kot ua|i»oi|Aa »injo«« pi|a«a, Styria - vrelec kot pr^kušmo idraviio v sveži polnitvi (4H1—19) oskrbnlštvo kopališča Eogatec-Slatina.. ■ajaeafjajajajjjajj Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk B Narodne Tis k h me u 2665