Iz Jugosiaviie. — Ali j'e mogoc sporazum s Slomškovo zvezo? Urednik ..Slovenskega Učitelja" Fabinc izrablja Slomškovo zvezo za hujskanje ia uprizarjanje zdražbe med slovenskim učiteljstvom. V Slovencu nesramno napada večino slovenskega učiteljstva, posebno pa one naše Ijudi, ki so hoteli napraviti slogo v naših stanovskih vrstah. Vzdržimo se vsakega komentarja, prinašamo zgolj napad, kakor ga je Fabinc napisal in naj sodijo naši Ijudje potem sami. Fabinc piše: »Sestanek krščanskomislcičega učiteljstva za Štajersko. Binkonštna sobota je zgodovinski dan v razvoju katoliške učiteljske organizacije. Slomškova zveza je povabila nekaj učiteljstva v Maribor v svrho orientacije, ki naj dovede do ustanovitve podružnice Slomškove zveze za Štajersko. Prvikrat smo stopili v domovino solzavega slogaštva iz polpretekle dobe, ki pa je le močvirno barje, v katerem tonejo ljudie, ki so po življenju in mišljenju naši. Nevarnost je tem večja, če so vneti za tako slogo. ki pa je le predhodnik liberalizma, ljudje, ki na zunaj katoliško žive, podpirajo pa dejansko svobodomiselne orgajniz.acije. Po tej logiki bi sploh ne bilo potrebno katoliških organizacij in v nekaj letih imamo v Jugoslaviji slovaške razmere, kjer je kulturni boj v popolnem teku. Ločiti je treba osebno pošte>nje svobodomisleca in njegovo j a vno poiitično in nepoli.ično delovanje, pa bo vsaka zmedenost pojmov nemogoča. Povabilu Slomškove zveze se je odzvalo kakih 30 učiteljev in učiteljic iz Štajerske. Sestanka se je udeležil tudi poverjenik dr. Verstovšek, posl. Vesenjak, urednik ,,Straže" Kranjc in mnogo drugih. Nadalje so prišli tov. Humek, Hren, Štupca i. dr. od mariborskega učiteljskega društva, ki ie včlanjeno v liberalni Zavezi. Osrednji odbor Slomškove zveze sta zastopala Predsednik Štrukelj in urednik Fabinc. Prišlo je do zammivih razprav, ki so do- vedle cro popolne razjasnitve pojmov. Na eni strani se je pokazala možnost ustanovitve skupne stanovske organizacije, na drugi strani pa n u j n a potreba ustanovitve katoliške učitelfske organizacije za štajersko. Danes niso več časi, da bi se naslajali ob lepo donečih besedah jokavega slogarstva v vprašanjih, kjer je to popolnoma izključeno. V to svrho se je v prekratko odmerjenem času — vsi smo morali hiteti na vlak — sestavil pripravljalni odbor, ki naj vse potrebno ukrene, da ustanovimo podružnico kršč. učit. organizacije za Štajersko, kar se zgodi na velikem orlovskem taboru v Mariboru koncem julija. Kar je načelno na_ega, pojde za naml, kar ne, utpne v svobodomiselstvu. Po plebiscitu pride na vrsto Koroška, s Hrvatsko smo pa že v tesnejšem stiku. ker imamo med tarmošnjim učiteljstvom večje število naročnikov ,,Slov. učitelja". — Koncem naj še navedemo zgled neprimerne požrtvovalnosti naših somišljenikov na Stajerskem. Neka učiteljica je plačala samo za voz 200 kron, da se je lahko pripeljala na sestanek. Takih ljudi rabimo in brez strahu pojdemo napre]." — Kdo je Fabinc, sedanji izrabljevalec krščanske misli v svoje osebne namene, pKDvemo prihodnjič! — Giasovi o novih uradniŠKih prejemkih. »Sloven. Narod" ima zdne 21. maja brzojavko iz Beograda s sledečo vsebino: BZa mesec junij se dovoljuje 25"/0 povišanje plač javnih namescencev ter 100°/0 povišek doklad za obiteljske člane. Finančni minister je povišal vsem uradnikom in neukaznim nameščencem njihove dosedanje dohodke za 25 70, tako da bodo imeli sedaj višji uradniki 25 dinarjev dnevnic, nižji 20 in neukazni nameščenci 12 in pol dinarja dnevno. To velja za mesec junij. Kasneje namerava finančni minister urediti uradniške plače koncnoveljavno s poviškom za 250/0. Vse to velja le za uradnike in nameščence vdržavi." — Temu nasproti piša ,Slovenec" nastopno: ^Finančni minister Kosta Stojanovič je predlagal ministrskemu svetu, da se državnim uradnikom tostran Donave in Save povišajo celokupni dohodki za 25 odstotkov, uradnikom v Srbiji pa samo dnevnice za 25 odstotkov." V torkovi -Jugoslaviji" in po drugih listih pa citamo nastopno vest: BBeograd 24. maja Minister prosvete je vpoštevai ugovore učiteljev glede njihovega nazadovanja pri ureditvi njihovih draginjskih doklad in je podvzel vse potrebne korake, da se nedostatki odpravijo." — Na vsa ta časnikarska poročila pripominjamo, da se je n;tsa Zaveza obrnila na merodajno raesto v Beograd s prošnjo, da se ji sporoči, v kakem štadiju je naše gmotno vprašanje in je-li v odredbi finančnega ministrstva mišijeno Ijudskošolsko in rneščanskošolsko učiteljstvo. Odgovora do casa, ko to pišfmo, Zaveza še ni prep-ia. ^ — Povišanje draginjskih doldad aktivnim iu vpokojenim državnim nameščencem izven Srbije in Črnegore za mesec junij t. 1. je razumeti tako, da se z naredbo z dne 16. decembra 1919 doiočeni odstotki zvišajo za 25 odstotkov, t. j. uradniku XI. čin. razreda od 120 na 145 odstotkov, uradniku X. čin. razreda od 110 na 135 odstotkov itd. Celotno zvišanje vseh dosedanjih službenih prejemkov znaša torej povprečno 10 odstotkov. Ker so življenjske potrebščine od meseca decembra 1919 do sedaj poskočile skoro za štirikratno ceno, je smatrati to nedostatno, z današnjimi cenami življenskih potrebščin v nikakšnem razmerju stoječe zvišanje službenih prejemkov kot frivolno igro vlade z javnimi nameščenci, proti kateri se obračajo ti z največjo ogoičenostjo. — Osrednja zveza javnih nameščencev v Ljubljani. — Vse dopisnike opozarjamo na nove poštne pristojbine, ki smo jih priobčili v zadnji številki našega glasila. Da se izognemo poštnim kaznim, naznanjamo ponovno, da se morajo navadna pisma frankovati po 1 K» dopisnice vseh vrst pa po 60 vinarjev. — Knjige Slovenske Šolske Matice za I. 1919 so pravkar izšle. Vsak član dobi pri svojem poverjeniku: 1. P>°4ago_ki Letopis, XVII. zvezek; 2. V. Bežek: Ukoslovje II. del; 3. Schreiner: Skrbstvena vzgoja. — Po § 7. društveinih pravil plačajp stroške za pošiljanje knjig društveniki sanii; zato pa naj poverjeniki te stroške (povzetje poštnih stroškov) primerno razdele na svoje člane in jih izterja.k) od njih. Letnina za 1. 1920 je povišana za zdaj na 12 K. Bržkcne jo bo pa treba zaradi vedno večjih tiskarskih stroskov dvigniti na 20 K. To bomo poročali, ko dobimo proračun iz tiskarne. — Ustanovitev Tvornice učll. V torek dne 25. t. m. se je vršil v miagistratni dvorani v Ljubljani ustanovni občni zbor Tvornice učil. Sprejeta so bila z malimi izpremembami pravila, ki so bila priobčena v ,,Učit. Tovarišu" v štev. 19. Istotako sta bila izvoljena upravni svet in nadzorstvo tej prevažiu novi učiteljski ! c j i " zadrugi. Predsednikom upravnega sveta je izbran prof. Reisner. Daljše poročilo objavimo v prihodcaji številki. Pri tej priliki opozarjamo okr. učit. društva, naj sklepajo na svojlh zborovanjih o pristopu k zadrugi. da ne bo pozneje izgovarjanj«, da to podjetje ni last vsega učiteljstva! — Učiteljski zdraviliški dom v Kogaški Slatini. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju je odobrilo pravila te nove učiteljske zadruge, katere namen je: ustanovitev in vzdrževanje zdraviliškega doma v Rogaški Slatini, v prvi vrsti za zadružnike, potem pa tudi za druge kopališke goste; po potrebi tudi ustanavljanje enakih domov v drugih zdraviliščih in kopališčih kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zadružna pogodba je z dne 24. marca 1920. Opravilni delež znaSa 1000 K in se mora plačati takoj ali v _nese_nih obrokih po 100 K. Vsak zadružnik jamči s svojitn opravilnim deležem in pa z njega enkratnitn zneskom. Oznanila se izvrsujejo po objavah v ^Učiteljskem Tovarišu". Načelstvo sestoji iz petih zadružnikov; člani prvega načelstva so: Anton Gnus, ravnatelj ljudske šole na Dolu pri Hrastniku; Engelbert Ganjl, višji šolski nadzornik v Ljubljani; Luka Jelenc, ravnatelj meščanske šole v Ljubljani; Alojzij Kecelj, učitelj v Ljubljani; Rudolf Dostal, učitelj na gluhonemnici v Ljubljani. — Vse tovariše z dežele, ki iraajo otroke v mestnih šolah ali v šolah zunaj svojega bivališča, naprošamo, da pošljejo cimpreje podpisanemu društvu sledeče podatke: 1. koliko otrok imajo v šoli, 2. v kakšni starosti so ti otroci in 3. kje se šolajo. — Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. — Usposobijenostui izpiti v po mladnem terminu so se letos vršili dvakrat. Izpiti, ki so se začeli 23. aprila, so se konČHli s sledečim uspehom: I. Za meščanske šole so bili usposobljeni: a) za prvo skupino: Likar Franc, učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano in Demšar Josipina, učiteljica istotam (s slov. in nem. učnim jezikom); b) za drugo skupino: Namorš Leop., suplent na mešoanski šoli v Krškem (z odliko); Kovačič Marija (8. Simforoza), supl. na meščanski šoli v Celju; Peteiin Ana, supl. na drž. vadnici v Ljubljani (z odliko)^ II. Posebne izpite so napravili: Šinkovec Olga (M. Emerika), gl. učiteljica na zas. učiteljišcu v Skofji Loki, za meščanske šole iz I. sk. s slov. učnim jezikom; Kokajj Marjanica, Mladič Marija (z odliko) in Šavnik Mara iz francoščine s slov. u. jezikom; Napokoj Josip. učitelj v Borovljah; Bamberg Marija, učiteljica v Predosljih in Kreiner Marija, supl. v Kočevju, za ljudske šole.. s slov. učnim jezikom. III. Dopolnilni izpit je napravila: Oss-Pinter Frančiška, bivša učiteIjica v Roncogno, iz nemščine kot predmet na ljudskih šolah z italijanskim učnim jezikorn. IV. Za ljudske šole so bili usposobljeni: Brodnik Anton, prov. uč. v Kostanjevici, Držaj Vaclav, pr. učit. vTržicu, Ivanetič Alojzij, pr. uč. v Novem mestu, Lapajne Ivan, pr. uč v Novem rnestu, Menard Viljem pr. u^ v Sp. Šiški, Razpotnik Albin, s. v Semiču, Škorpik Alojzij, supl. v Tržiču, Vuk Alojzij, prov. uciteij na Vrhniki, Černe Cirila prov. učiteljica na Bledu, Erjavec Josipina, prov. u^iteljica v Zatieini, Herbst Pavla, prov. učiteljica v Zagorju na Krasu; Jakše Gabrijela, prov. učiteljica na Robu, Mlač JuMja, prov. uciteljica v Kranju, Nitsch Marija, suplentka v Ljubljani (z odliko). Orehek Angela, prov. učiteljica v Ovsišah, Premrov Marija, suplentinja v Cirknici. Rnvnik Angela, pomožna učiteljica v Kostelu, Rudolf Ema, prov. učiteljica v Št. Vidu pri Vipavi, Sekula Marija, supl. v Rudniku, Stiene Serafina, prov. ucit. v Soslrem, Tome Marija, prov. učiteljica v Moravčah, Veninsek Marija, supl. v Gornjem gradu. Drugič so se zaceli izpiti 7. maja. I. Posebni izpit za ljudske šole s slov. učnim jezikom sta napravila: Posnik Ivan, prov. učitelj v Golenici in Tylli Ana, prov. učiteljica v Zvircab. II. Za ljudske šole so bili usposobljeni: Dujc Friderik, prov. učitelj v Zrečah, Sumperer Ivan, pom. ucitelj v Fari, Vanič Ivan, prov. učitelj v Krškem, Bišežnik Zora, prov. učiteljica v Jga vasi, Gostiša Ana, prov. nciteljica v Crnomlju, Ivančič Josipina, prov. uciteljica v Strnišču, Krebelj Flora, prov. uciteljica v Svibnem, Kunčic Alojzija, prov. uciteljica na Jesenicah, Laschamer Mar., prov. učiteljica na Blokah, Martinc Marija, prov. učiteljica pri Sv. Duhu v Halozah, Meško lljka, suplentinja v Zidanem mostu, Moljk Josipina, prov. učiteijica na Blokah, Pavlica Rafaela, suplentiaja v Zg. Jezeru, Skok Gabrijela, prov. učit. v ^Spitaliču, Turek Erna, prov. učiteli. na Čatežu, UrJič Zora prov. ueitelj. v Strnisču, Vogiinc Marija, prov. učiteljica v Dcbrni, Weber Franja, prov. učit. v Stareiri^ trgu, Zemljič Amalija, prov. učiteljica na Čatežu, Zupanec Cirila, prov. učitefjica v Dolenji vasi. Reprobirani so bili: dva kandidata in ena kandidatinja. — Celiska .Nova Doba" z dne 22. t. rn. piše: ^Krščansko čuteče uateljstvo p. |d. Slomškarji, t. j. inteligenti, ki bo se skrili za plašč klerikalizma, hočejo tudi v učiteljsko organlzacijo na Stajerekem za- Inesti razdor in imajo danes v Mariboru svoje zborovanje." — Tovari&a Mirko Kosina, naducitelja v Igavasi, je imenovalo poverjeništvo za uk in bogoeastje Kistopnikom učiteljstva v šolski odbor cerkniiki. — Vzgledno okr. učiteljsko društvo. Ormoško okrajno učiteljsko drustvo je poslalo po svojem predseduiku tovarisu Rajšpu in tajniku tov. Rosini za rezervni sklad okrogli znesek 1000 K s pripombo, da ni ucitelja ali učiteljice v okraju, da bi ne bil dal prispevka v rezervni sklad. Celo dva upokojenca in dve učiteljski vdovi so zraven in -v kvartetu pojo" znano »ajmo" — pesmico. Naj »akordi mešanega ormoskega zbora" odmevajo v vsa okrajna društva, da bodo predsedniki in tajniki kraalu enako poročali kakor je porocalo vrlo učiteljsko društvo za ormoiki okraj. Da, da — za dobro stvar je potreba dobre volje. !• P- ^ — Zahvala. Vsem, ki so se nas o priliki petnajstletnice društvenega obstoja spomnili 8 prisrčnimi čestitkami in obiskom koncerta ter na ta ali oni nacin izrazili svoje simpatije našemu pevskemu zboru, se tem potom iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo zavednemu našemu narodnemu ženstvu, na čelu mu gospe Franji dr. Tavčarjevi, za prekrasno in dragoceno darilo, zatrjujoč, da hočemo na začrtanem potu vztrajati in delovati naprej za narod in prosveto. — Odbor pevskega društva .LiubljanskiZvon". — Iz Črnomlja. Dne 9. t. m. je uprizoril tukajšnji -Soj_olski naraščaj" otrošld igri -Sirota* in BČista vest". Tadi so malčki deklamovali domorodne in druge pesmi. — Igri sta uspeli izredno dobro. Prav vsi igralci so nastopili skoro brezhibno in želi vsled ljubkosti, živahnosti in naravnosti obilno priznanja od občinstva. Najbolj navdušeno so bili pozdravljeni prizori: trg, kjer so sedele branjevke v pestrih narodnih nošah, nastop in deklamacija 6 letnega ,,Poveljnika" svinčenih vojakov in imitacija ,,Krivoprisežnikovega" konca, ki ga je mojsterski podal ravnoisti Sokoliček. Prenapolnjena dvorana je dokaz, kako se zaniraa naš vrli Belokranjec tudi za najnežnejše sokolske pojave. Zlasti se je bralo veselje z obrazov staršev, katerih mladina je sodelovala. Videlo se jim je, da so njih misli uhajale v dneve prošle mladosti, da so v njih srcih vstajali dnevi, davni. . . obdani z rožnato zarjo, videlo se jim je, da si štejejo v ponos, ako njih up in nada — prispeva Sokolu. Plača za umevanje, trud in potrpežljivost bodi prirejevalkam Sokolicam zavest, da so doprinesle s tem lep, ne samo gmotni, ampak tudi moralni prispevek črnomaljskemu Sokolu. — Izpraševalni predpisi za usposobIjenosmo preizkušnjo iz slovenske stenograftje za srednje in njim sorodne šole. Poverjeništvo za uk in bogočastje je izdalo izpraševalne predpise za preizkušnjo iz slov. stenografije za srednje šole. Podrobnejsi podatki so razvidni v 59. štev. Uradnega lista z 18. t. m. — Imenovanie nadzornika za telovadbo na srednjih šolah in u-iteljiščih. Po sklepu deželne vlade za Slovenijo je bil dr. Josip Tominšek, ravnateij državne gimnazije v Mariboru, imenovan za telovadnega nadzornika za psrednje šole in učiteljišča, in sicer za dobo od 1. julija 1920. do dne 15. septembra 1923. — Umrl je dne 19. t. m. g. Ivan Smrekar, katehet na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. Blagemu možu blag sporain! — Organi_acijo duševnih delavcev ustanove v Beogradu. K njej pripadajo vsi državni uradniki in drugi javni nameščenci. Tudi učiteljske organizacije v Srbiji vstopijo v Zvezo. Stanovsko časopisje srbskega učiteljstva se toplo zavzema za to združitev v svrho enotne dosege ureditve službene pragmatike in gmotnega stanja. Deluje se na to, da se potem obe organizaciji javnih nameščencev združita v enotno organizacijo javnih nameščencev v naši državi. — Ucite.ji — poslanci. BNarodna Prosveta", glasilo Udruženja srbskega učiteljstva se zavzema za to, da bi učiteljstvo, ki pripada skoro vsem politiškim strankam v djržavi, zahtevalo od svojih strank, da vsaka stranka sprejme tudi nekaj učiteljev v svojo kandidatno listo. Dolžnost teh učiteljev bi bila, da se potem v parlamentu združijo in stavijo potem enotne zahteve pri svojih strankah ter skupno delujejo pri vseh strankah za realizacijo nasih stanovskih, materijalnih in pravnib zadev v parlamenfu. — Statističen oddelek v Ministrstvu Prosvete. Minister Prosvete je odredil, da se odvzamejo statističnetnu oddelku vsi posli, ki nimajo direktnega stika s prosvetnimi statističnimi posli in se oddajo oddelku za nastavo. Ti posli so dosedaj moeno ovirali statističen oddelek. — Ukinjenje prosvetncga oddelka v Vojvodini. Prosvetni oddelek v Vojvodini se ukine in prenese vse posle na prosvetno centralo v Beograd. Hkrati se izvede tudi zakon o narodnih šolah v tej pokrajini. — Razdelitev Srbije in Črne Gore v devet prosvetnih inspektoratov. Mini- j strstvo Prosvete je odredilo, da se razdeli Srbija in Črna Gora v devet šolskih okrajev s svojimi šolskimi nadzorniki in preidejo tozadevni posli v podrocje nadzornikov. — Ferijalni tečaji za uJitelje in užiteljice nižjih in višjih ljudskih _ol na Hrvatskem. Poverjeništvo za prosveto in vero objavlja, da se bo vršil v pocitnicah dvamesečni ferijalni tečaj za učitelje in učiteljice nižjih in višjih ljudskih šol, in sicer bi se bavil tečaj tri tedne s teoretičnimi vprasanji, ostali čas pa bi se porabil za praktično naobrazbo. Tečaj se bo delil v dva dela; prvi bi se bavil s socijalnopedagoškimi vprašanji, drugi pa z narodno prosveto. — Novo učiteljišče se otvori s prihodnjim šolskim letom v Križevcih na Hrvatskem. Članarina in darila za učiteli. konvikt za 1. 1920. Tov. Fran Luznar s Primskovega K 20.—. Tov. Ivan Cerar s Černuč K 10. Tov. Fr. Ramt K 6, Avgusta Kolnikova K 6, Jerica Šterkova K 6, Šterk K 6, Jebačin K 6, Okcrn K 6, vsi iz Ratečpri Zidanem mostu. — Ravnatelj AlblnLa>ovic iz Tržiča 10 K. — Sežun Alojzij izMavčič pri Kranju 10 K. - - Podgorskoučiteljstvo 10 K. — SlapaT Jakob 5 K lnSlapar Franja 5 K, oba iz Olševka priKranju. — Tov. Zidar 5 K in tov. Zidarje-va 5 K, oba iz Lemberga. — Hvala!