Dopisi. Iz Maribora. (Štetje ljudi) je tukaj dogotovljeno. Našteli so 17.628 duš z vojaki vred, katerib je 1604. Nemcev, pravih in ponarejenib, itnamo 13 385, Slovanov 2699, namieč 2431 Slovencev, 65 Čehov, 183 Slovakov, 3 Poljake, 6 Hrvatov. Magjarov je 668, med temi 654 vojakov, Italijanov in Rumnnov 41. Vseb inozemcev je 634. Da so našteli sauio 2431 Slovencev, temu se ne čudimo. Veliko imamo namrec še odpadnikov, renegatov, po sili Nemcev. Ti in pravi, večjidel k nam s trebubom za krubom iz Koroškega, Bavarskega in Wiirteuiberškega itd. priseljeni Nemci so pa sebe in vse posle slovenske brez vprasanja zapisali v predelek: Umgangsspracbe ,,deutsch". Koliko Slovencev utegne uže biti v Mariboru, to nam kaže smrt, ki nepristranski kosi Nemce in Slovence. Od 5. —11. februaija t. 1. umrlo je 9 Ijudi, med temi 5 Slovencev in 4Nemci. To razmerje ne bo veliko krivo glede na vse prebivalstvo. Dekle, blapci, pomočniki so skoraj sami Slovenci, blizu polovica vseb stanovnikov. Utegne toraj v Mariboru biti 9000 Slovencev poleg 8000 Nemcev in ponemčenib renegatov. Bržčas ni več kakor 2431 Nemcev, ki bi ne znali čisto ni6 slovenski! Neinški prenapetneži porivajo Slovence skoz dveri od sebe, a ti jiru silijo skoz okna v mesto in oken je več. V nekaterib desetletjib bo Maribor tudi priznan kot slovensko mesto. Od sv. Marjete pri Pesnici. (Nasledki 87obodne odrtije.) C. k. okrajno gla7arst70 7 Mariboru tirja uzroko^, zakaj je 7 naaej srenji 40 oseb_ 7 Oaeku pa 35 menje, kakor pred 10. letmi. Čudi se 7e8 kdo, pa re8nica je. Slabe letine so maraikterega posestnika djale na kant. Neusmiljeni eksekutorji so nekaterim, posebno tistim, ki 80 se 7semogo8_im rokam oderubo7 izročili, brez prizanašanja 7zeli ži^ino, pohišt^o, orodje, 7se kar ae je dalo premakniti; pustili so le žene in otroke, posli pa so šli ae 7e da s trebubom za krubom, kakor tudi odrasli sino^i in hčeri. Na zadnje je bil tudi poseatnik primoran oditi. Druga8e bi ga bili drugi izpodili. Tako je 7 Mo8ni 7 MarjeSki srenji nad 7eliko ceato lepo hisno in hle^no poslopje prazno. Člo^ek bi se lehko razjokal, ako vidi poslopje od dale8 najlepšo prazno in d^eri odprte, da 7eter ž njimi lopa; nikogar ni, da bi jih zapiral, streha trohni, dež zido^je premaka, nji^e pa so zapuščene, nezorane, neposejane. Deset prebi7alce7 bi lebko samo tamkaj ži^elo. Isti poseatnik je zapuatil hišo in domo^je ter zbežal 7 drugo srenjo. Na drugem kraji se je enako godilo. Lepo kmetiako poseat^o je brez prebi^alca. Oderubi 80 posestnici 7zeli 78e, da airota ni bila 7 stanu 7e6 zemlje obdelo^ati, ne dace pla8e7ati. Slednjič ae proda, kolikor mogoče, upo8toši loge in zbeži, kakor iz roparske jame, ker brez orodja, brez pomoči jej je bilo posest^o zastonj, na zadnje še nekdo hiao zapali, da zdaj še menje 7rednosti ima. Tamkaj jih je bilo nekdaj po 10 oseb. Od sv. Marjete do meje Jareninske župnije ni enega kmeta 7e8; 7se je 7 tujib rokab; na pušah pa je ztnirom manj ljudi, kakor na kmetijab. Enako od 87. Marjete do Leitersberga, kder so nekdaj bile 7elike kmetije, je zdaj še edini kmet g. Purgaj. Pr70 posest^o nad 87. Marjeto je last neke posestnice 7 Gradci; leži celo pusto, le ti a7a raste na njem, katero proda^a, toraj tudi ni 7eliko Ijudi potrebnib, ker ni treba orati, ne sejati, ne žeti, ne mlatiti. Veliko poBeste7 je 7 oblasti takih gospodarje7, ki dajo malo delati, tedaj tudi malo Ijudi potrebujejo. Eder je toraj prej po 10 ljudi prebi^alo na selia8ih, najdemo zdaj le enega, d7a ali k 7ečemu tri. Nekatere šte^ilke so tudi celo prazne ali razdjane. Ako ne dobimo skoro drugih zdatnih posta7 zarad kmetijat^a, bo 7 desetih letih ae raenje prebi7alce7. Grozni liberalizem je toliko škode napra^il s s^obodnim oderušt7om, da bo morda 50 let preteklo, preden pridejo boljši 8aai za kmetiški stan. Ni še poznati, da bi se kaj na bolje obracati za5elo. O8tro kaznovanje oderuho7 se mora kmalu začeti, ker so grozne pija^ke za posestnike. Znani graški oderuh je nekega Nemca pmabil k 87. Marjeti, mu prodal nakupljeno posest^o, ter mu 7eliko stotin iz žepa iz^lekel, na zadnje, ko ni bil 7 stanu po rokih slednji del placati, mu je zopet po8est7o 7zel, zdaj nima ne denarja ne posest^a in kot oderuška žrte7 zdibuje. Letos bo zopet 7eč poseste^ oropanih, ker vino- gradi ne kažejo 7eliko upanja. Oke so 7mea 8rne po deže^ji 7 zimskem 8asu. Oderubi pa ne bodo imeli usmiljenja. Pri zadnjem atetji se je pri 87. Marjeti precej ljudi, kakih 30, prerodilo, akora^no 80 slo^ensko mleko od «7ojih mater srkali, trdih Nemce7 najdemo le kakih 8. Od Novecerkve. (Tatje, poroke.) Še ni dolgo, da so 7 Celji postavili no^o, 7eliko poslopje za jetnike, sedaj pajebajeuže za polo^ico premalo. Te dni smo sliaali, da so 110 jetniko7 morali iz Celja drugam odpoalati, ker niso imeli za nje 7e8 proatora. Vendar se še mnogo potepuho7 po s^etu klati, kteri so za je8o popolaoma zreli. Pri naa je lansko leto pere8i ogenj s^injerejcem mnogo ikode napra^il. Sedaj pa 7bogim kmetom nesre8ni tatje ho8ejo pokrasti 7so slanino, kolikor so si je naaušili. Tako so uni 7ečer najstarejšemu tukajanjemu oatirju pobrali do zadnje klobase 780 slanino, ktero si je za S7ojo oštarijo priredil. Pri d^eh drugih večjih posestnikih pobrali so mnogo kuretine, 7bogi udo^i pa so ukradli O7co, med tem ko je ona S7oji bližnji so8edi 7 smrtni bolezni stregla! Naši tatje pa so tudi pra7 usmilje8ni ljudje. Eo je uboga udo^a zapazila zgubo S7oje 07Čiče, je posebno po 7olni in koži tarnala. In glej! že drugi 7ečer jej po7rže tat kožo ukradene ovce, kosti pa je sam ali 7 družini urno obral, da bi mn tat^ine nihče ne mogel spričati. Najbolj zrelega, ki se cerk^e ni pustil pri miru, spravili so za par let 7 poailno dela^nico — pa kaj to pomaga, ker si takšni potepuhi se po je8ah napra^ljajo znanja, da se potem ženijo, kakor bitro ,,kajho" odslužijo. Eedaj dobi zopet občina pra^ico uplivati na ženit^e nemanice^, kteri njej toliko zadreg in stioško^ delajo!? — Šte^ilo porok je zadnja leta nena^adno poakočilo. Pretečeno nedeljo se je 9 paro7 87ato7 na no70 oklicalo. Med njimi — se 7e da — mnogo gostače? ali oferje7. Edo se bode čudil, da se tudi siroščina ž njimi množi? Od Savinje. (Nemčur.) Z 7so silo si prizade^ajo naai zakleti S07iažniki naše 7rle narodnjake posebno pa poslance pri ljudst^u ob zaupanje in postenje spra^iti. Eden takih sovražniko7 je 7 Celji. Par dni pred shodom 7olilce7 7 Žavci je ljudem pripo^edal: nDr. Voanjak in njego^i to^aiši so kri^i, da bodemo imeli sedaj večji da7ek in zato so naai rpa7ri" tako srditi na njega; ako pride 7 Ža^ec, ga bodo strašno stepli itd." Pa airomaček se je straano zmotil, ker ou le nemake in nam so^ražne umazane časopise bere, ter ne 7e, da slo^enski kmet ni tako ne^eden, da bi 7sakemu nemčurskemu 7ekaču verjel; posebno pa 7 Sa^inskej dolini ne bo skoraj 7eč za nem8urske laži tal najti, to pa, kolikor dalje od Celje, toliko boljše je: Gornji-gradski okraj je bolj naroden ko Vranski, Vranski bolje od celjskega. Pri nas se bo že težko ves najala, kder bi se kako7 slo7en8ki 8asopi8 ne 8ital. Neki rodoljub mi je pravil, da v gorato Sol8a7o, ki šteje komaj okolo 800 dua, dohaja ,,Slo7. Gospodar" 7 18. iztisib. Omenim naj tudi, da se je zgoraj oinenjeni nemčnr pri sedanjem številjenji ljudstva 7 rubriko ,,obče7alni jezik" nernški vpisati dal, 6era7no je sin slovenskih starše^ 7 siedi Slo7ence7 doma. Oj, kako grdo je podoben biti rudečebradcu Judežu ! *** Iz Celja. (Štetje — oiirodvor.) Občiua ,,celjska okolica" šteje 2378 prebivalce7; med njimi se je dalo vpisnti 119 oseb za Nemce. Iz7zemši toraj nekoliko neniških rodbin je okolica čisto slovenska. Toliko bolj se nioiaš euditi, da na novo napravljenib tablicab, ktere so se nabile po 7seh hišah nad pragom, nabajaš soseskino ime zapisano — 7 nemškeni jezikn, na primer. Unter-Eotting, Ober-Eotting, Schlossberg itd. namesto da bi se hila Koseskam zapisala imena 7 lepi slovenščini Spodkja Hudinja, Zgornja Hudinja, Zagradom itd. Nerazumljivo naru je, kako more po veliki večini narodni občinski odbor dopustiti, da cela celjska okolica zajde pred vsem pametnim svetom 7 toliko sramoto! Siccr čujemo, da natuei-avajo slo7enski narodnjaki po okolici tablice zopet iztrgati tor zamenjati ptuja šeinasta imena s pošteuimi slovenskirui in domačimi napisi. Dr. Prossinaggg zapusti Cclje ter se preseli 7 Trbovlje. Celjani mu želijo — srečno pot. Piavijo, da je le ta mož naj bolj zakrivil, da se je za celjako niesto napi;avilo z giozo7itimi stroški novo pokopališče 7 Čretu, ktero je okolo 16.000 fl. stalo, kjer se pa skoiaj nibeer iz mesta ne pokopavlja. Eajti bolj nevgodaega in nepriinernngsi kraja niso mogli stakniti za pnkopaliaSe, kakor za sv. Jožefom. Okoličanski rairodvor pa leži na jako prijazuem bribčeku 7 Gaberjih iu ker mestni zastop ne sme siliti me?6ano7, da bi se mo;a!i pokopavati 7 Cretu na mcstnem pokopališči, so si najimenitnejao rodbine že izbrale svojc grobc na okoli8anskem pokopaliači. Priznavati pa moramo, da si je dr. Pi*. kot 7odja mcstnega niuzikalnega druat^a piidobil 7elikc zasluge za druatveno godbo. Tudi celjski Nemci ga bodo težko pogrešali. Iz Artič. (f Č. g. Luka Sevšek), naš preljubljeni dušni pastir so nam due 3. februarja t. 1. umrli. Due 5. febr. potem so irueli sijajen pogreb, kateiega je se udeležilo 12 dulio^uikov in mnogo ljudstva iz doraa5e faie pa tndi iz soaednib. Pieč. g. dekan Fr. Mikuš ao govorili slo7o. Bog plati! Ranjki gospod 80 pri nas pastiro^ali 7 let iu 2 mescca. Bili so nena^aduo prijaznega in niilega obnašanja. Farno cerke7 dali so lepo zmulati. Eujiili ao tudi no7 zvon, ki tebta 1300 kilo. E uatn pri.šedši bili so zmiraj zdravi in krepki do lanske jeseai. Takrat začelj so boleliati pa vendai- službo 7selej opravili. Časib se je 7idelo, da se močno silijo. V nedeljo 30. jan. so rano službo božjo imeli in alednjič besedo božjo oznanovali. Popoldne pa so bili hipoma zadeti od mrtvuda tako, da ni.so mogli več govoriti. Dne 3. febr. t. 1. ob 1. uri zgodaj so umrli. Bog bodi obilen plačnik za vse! Naj počivajo 7 miru. J. Slo^eaec.