irs«*: ii	t•	|
^sC^^^e-	■ AFAtl 1 1 €1	blj^ na bregu hiš. 6090
den dvakrat, in scer vsaki	Ifil W flJi ■ ■ ■ ■ JTI _	JemJe'
torek in petik. Cenazacelo	k^B ■ ■ ■ M 13 j IB R III A	*
letopopoPštije4gol«1.40kr.,	fV^ ■ ^ ¥ W ^Ullillvl	ene kvatre 1. gl. Za eelo-
npoll.u2cl. 20 kr.. »	f * ^^ ^ ^ H	letno pošiljanje na dom v
ene kvatre Igl.lOkr. Ako	Ljubljani se odrajtuje se pol
se pa iz založnice v Lju- ___
V torek 22. Prosenca 1850.
Austrijansko cesarstvo.
J—. Iz Dunaja 13. Januarja. Komu se po sili v glavo ne vriva misel, da Nemec je bil, je in bode še zmiraj mili pestvanec ljubeznive vlade? Sliši se, da so Koroški vradniki prošnjo do ministerstva poslali, da bi se na Koroško deržavni zakonik ne pošiljal nemško - slovenski, ampak samo nemški, ker ljudje niso latinskih čerk vajeni, in menda slovenskega potreba ni. Al vradnikom ošabni greben še le ne bo vpadel? Doklej se bodošepre-derzno šopirili, vstavo, časa mogočnega duha, in svete pravice narodov svojevoljno zasmehovali ? In vlada — zakaj tu molči? Zakaj tim starokopitarjem prederzne misli, da ni treba, z zapovedjo iz glave ne izbije? Če kak novinar le z besedico zakon pi-kne, kmalo so mu usta zamašena; vradnik naj ga pa z mečem seka, kdo se zmeni? Mar tako djanje ravnopravnost pred postavo razodeva? Tako djanje ni blažna voda na žlahtno sadiko narodnega zaupanja ! —
, Slišimo tukaj, da bode nemško-slovenski slov-nik g. Janežiča z mescom Januarjem gotov. Tudi njegova slovnica je do zadnjega iztisa pošla in se vdrugič tiska. Drugi natis bo mnogo predelan in teoretiški del spodej tudi z ilirskimi oblikami z latinskimi in cirilskimi pismeni pomnožen. Bog ti daj obilno srečo, rodomili mladeneč! Delajnevtrudljivo, in naj te vzvišuje pri delu žlahtna misel, da mila mati, za ktero še trudiš, je velikanska Slava!
To leto izhajajo v raznih krajih Slovenije slovenski časopisi. Ne moreni častitim g. vrednikom dosti živo na serce položiti, da naj se v svojih spisih kolikor mogoče posebno besed poslužujejo, ki so v njih okolici v navadi. Koliko zlatavrednih cvetic klije še v tihem molčanju med ljudstvom! —-Berzonogi čas terja železno marljivost. Zdaj , bratje domorodni! poiščite njihov sled, vtergajte lahko-venljive, da jih veselega serca vencu slovenskega pismenstva vverstite. Bog vas spremljaj! Že zadnjič smo govorili o „Cvetju Jugoslovanskem" čast. g. Macuna. Mi smo „Cvetje" še enkrat pazneje pregledali, in radi obstanemo, da je bila naša perva razsodba jiekoliko prenagla. Veliko lepega nam v njem marljivi pisavec razprostira. Le v serce nas je zbolelo, ker smo morali tako nedoslednost v o klik ah gledati, ker je n. p. v jednej verstici iga, imu, v drugej ega, emu, v tretjej sopet ega, imu itd. naše oči žalilo. Te in enake reči so nam naglo razsodbo izsilile. Slehernemu je sicer odperto, svoje misli o tem razodeti in si prizadevati, jih v djanje vpeljati. Dobro vemo, da bodo poslednjič le tiste zmogle, ki se naj bolj naravi našega'jezika prilezejo. Al, mili bratje! le toliko živo prosimo, da pišete dosledno. Doslednost v djanju nam oznanuje verlega moža, naj bo tudi doslednost v pisanju znak pravega pisatelja! — Al — znabiti, da so to le tiskarni pogreški, kar se nam iz mnogih vzrokov ne zdi ravno neverjetno?
» k . Ce je tako, smo se motili, in prosimo za zamero!
Z Bogom!
Iz Dunaja 17. Januarja. Slovanski bal se Dunaju spet obeta. Že se je dovolilo in priprave menda tudi pričele. Vesela novica tukajšnim Slovanom! In zakaj bi ne bila? V tujem življi v enomer živeti, dalječ od rojakov in očetne zemlje , kdo bi ne hrepenel, vsaj enkrat po svoje radovati sc, posnemati domače šege in z milim glasom matere spremljati vesele igre? Tudi ni tajiti, da taki godovi, "čeravno najpred veselju posvečeni, vendar niso brez koristi. ' Komu bi se v krasni družbi doinorodcov serce za dom ne vgrelo, živeje ne bilo ter v blagonosne sklepe ne vžgalo? Naroden ponos se zbuja tukaj ; bratje se spoznavajo, in velkemu vzoru slovanstva — jedinosti bliže stopamo, čeravno v malem. Še v prejšnih letih, ko je slovanska zavest spala, in le malo srečnih svoj narod poznalo, je ta veselica izmed najkrasnejih na Dunaji bila ; timveč smemo od letošne vsega lepega pričakovati. Češkim Slovanom se tukaj še drugo veselje kaže. Vodja gledišča na Vidni, gospod Pokornv, jim je namreč obljubil, kjer mnogo Čehov na Dunaji prebiva , vsako nedeljo ob štirih popoldne tudi češke igre igrati. To je prav, porečete. Nam gotovo; tode marsikteremu Nemcu ne. Celo v novinah očitajo svojo nejevoljo, ter že naprej čez krivico tožijo. Dunaj, pravijo, je nemško mesto, v njem nemško ljudstvo, nemški jezik; toraj tudi gledišče nemško bodi. Bog ve, kaj bi ti rekli, ko bi sc v slovanskih mestih tako modrovati jelo. Sploh češka reč veselejše in urneje napreduje, kakor kterakoli druzih avstrijan-skih Slovanov. Gibljejo se in sučejo, da bi jim človek skoraj zavidal. V preteklem polletu se je neki okoli 150' bukev na svitlo dalo. Mi Slovenci imamo vsih komaj toliko. Število prejemnikov narodnih novin se je letos za 300 narastlo. Veselo znaminje časa. Verli tega jim pa še vlada lepo na roko gre. Tako je v slovaških županijah, kjer so narečne razlike precej velike, in se v slovaščini niso zje-diniti mogli, ministerstvo stari pismeni jezik, t. j. česki v vradnih rečeh vpeljati ukazalo. Toraj so tudi Slovenske noviny, doslejne slovaške oblike opustivši, čisto češčino poprijele. Tudi to je dobro znaminje časa. Slovanskej zlogi smo za dobro stopinjo bliže. Tudi čitamo ravno, da Pražki mestni odbor prošnjo do cesarja pripravlja, da bi politiškim krivcom preteklih dveli let milost (amnestijo) ska-zati blagovolil. Skoraj vsi sovražniki Austrije tega časa so bili tudi sovražniki Slovanov. Z orožanim hrabro biti se, zmaganemu pa milosti prositi, tako se obnaša slovansko mesto! Da bi pač ti velikodušni čin tudi drugej mnogo posnemovavcov najdel! — Novice iz Ljubl jane o novem poglavarju nas neskončno vesele. Žfhabiti, da „Vremena Krajn-com bodo se zjasnile". Večni Bog, ki se je enkrat naše revne domovine vsmilil, vodi blazega moža k našej in njega vlastnej slavi! Z Bogom!
Podgorski.
Ljubljana. Za gotovo smo zvedili, da bode naš slavni pesnik Koseski himno na svitlo dal; predmet k temu delu je on iz sedajnega časa vzel. Zlo hrepenimo jo kmalo brati. Da bode krasna, vedno zelen venec na slovanskem Parnasu, Sloveniji v ponos in pisavcu v slavo, so poprejšna dela Koseškega porok. Tudi željno pričakujemo podaljška „Mcsinske neveste", pervi poli so nam neizrečeno dopadlc. Kdor se od dolgočasa ne ve kam djati in kaj početi, naj vzame v roke kar koli hoče, da je le delo Koseskegain stavimo kaj, da mu bode čas prehitro tekel, ako mu je le Bog čut za lepo-znanstvo podaril; ali naj se pa v kot za mizo vsede in v kak časopis, ki Slovane ne kliče k sodnemu dnevu, n. p. v „Union" itd. kak koristen sostavek piše ali na kako drugo vižo slovansko reč podpira. Mati slava ne tirja od nas samo to, da je ne sovražimo, ona tirja, da jo z vso močjo podpiramo. Kdor svojo domovino ljubi, pokaže to tudi v djanju, ako pa tega ne stori, je nevreden sin svoje matere. Mi to opomnemo, ker se nam potrebno zdi, ker vidimo, da razun nekterih, ktere bi skoraj na perstih prešteti zamogli, ki zares vse žile napenjajo, se le malokdo resnično prizadeva za blagor domovine, med tem, ko naši nasprotniki še v spanju tuhtajo, kako bi nam jamo skopali in nas žive v večen grob zakopali. Ne bodimo leni, da rumenega jutra ne zamudimo. Napolnimo sejavnice s plodnim zernom in alo, na polje slovensko! Vnuki bodo rumeno pšenico želi in nam tihi mir privošili.
* Že zadnjič smo naznanili, da v Ljubljanskih bolnišnicah hudi legar razsaja in mnogo ljudi, posebno vojakov pod zemljo spravi, da je več zdravnikov iu duhovnov, ko so svoje dolžnosti zvesto spolnovali, to bolezen nalezilo in nekoliko jih tudi vmerlo. — Enemu teh, ki si cel dan ni dal počitka v Gospodovem vertu, ki je torej tudi zbolel, pa srečno spet ozdravil, je cesar po sklepu 31. decembra srednjo zlato svetinjo podelil. Da je ta mož, mno-gozasluženi paterBenvenutKrobat si lahko vsak sam misli, kdor ga pozna. Če pomislimo, kako goreče se je ta mož od ranega jutra do tamne noči neprenehoma trudil, koliko bolnih je on previdil, koliko v tiho zemljo na pokopališče spremil, mu ne bomo svetinje zavidili, ampak rekli bomo, dajo je vreden, da jo z dobro vestjo na jaka persa pripeti in s ponosom nositi sme. Vemo pa tudi, da on, ker je žlahten mož, ni nikdar mislil in si nikdar želel te časti, za ktero bi marsikdo, Bog ve kaj dal, deležen postati. Še veliko lepše kakor svetinja njega njegovo delo, ljubezen do človeštva krasi. Kdaj da se mu bode pripela, še ne vemo. Naj ga krasi mnogo let!
* Kakor je bilo že omenjeno, se bode „berilo" v Ljubljani s pomočjo rodoljubov sostavilo.
Vdosega tega namena je vodja latinskik šol gospod Dr. "Klemann preteceno nedeljo v sovet skupej poklical sledeče rodoljube : gospoda Dr. Blei-\veisa, gosp. prof. Metelka, gosp. Dežmana, Navratila in Cegnarja in tudi bukvatiskarja gosp. Blaz-nika. Sklenjeno je bilo najpopred „beri!o'- za pervi gimnazialni razred sostaviti v enakem- obsežku in za-popadku v kakoršnem je nemško berilo. Celo delo bo obseglo 80popisanih pol, tiskano bode vsedaj-nem pravopisu; lena koncu knjige bo pristavek pri-djan v vsih nekdaj navadnih slovenskih pravopisih, torej tudi v Cirilici. Delo so imenovani gospodi v treh mescih dogotoviti obljubili. Gospod Dr. Blei-weisje prevzel naravoslovstveni razdelek; gosp.Dež-mann popisovanje raznih posebno slovenskih krajev
in narodnih šeg in navad; gosp. Navratil povesti, in Cegnar pesmi, gosp. prof. Metelko je pa obljubil kratek pristavek dodati. Bukvotiskar gosp. Blaznik se je pa zavezal berilo po naj manjši ceni natisniti in zunajno obliko kolikor mogoče krasno storiti, proti tem, da mu ministerstvo dovoli, da berilo v njegovi zalogi ostane.
*	Naš deželni poglavar g. grof Chorinsky je pretekli teden vse Ljubljanske bolnišnice obiskal. Povsod, tudi v naj bolj nevarnih izbah, kjer mnogo vojakov in tudi drugih ljudi na legarjuleži, je sam vse pregledal. Napake, ktere je v bolnišnicah naj del, je hitro vodstvu bolnišnic na znanje dal, s pristav-kom, da naj se hitro odstranijo. Naš poglavar se je torej z nevarnostjo svojega življenja na tiste naj pred ozerl, ki naj bolj in naj hitreje pomoči potrebujejo. Začetek je dober, ako Bog da, mi zaupamo, naše nade bodo vresničene!
*	Naš pervi pesnik Jovan Vesel (Koseski) je zvoljen v Terstu v komisijo zemljišne odveze.
*	Višje deželno sodništvo je v Celjovcu so-stavljeno. Med desetimi sodniki so pa le trije ki slovenski jezik razumijo. Mi Slovenci smo že tako navajeni od enakopravnosti le nekoliko zadobiti, ta novica tedaj ni bila strela iz jasnega neba.
Terst. Svetovavstvo teržaškega mesta in poslanci Borse so cesarju pismo izročili, v kterem se zavežejo za sosidanje kolodvora mestno klavnico z dvorom in staniše vbogih, pol miliona v vrednosti, deržavi blagovoljno pripustiti; Borsa pa je 100,000 gld. ponudila, da bi se zgorej imenovani napravi v kakem drugem kraju sozidale. Cesar je v to dovolil in obljubil spomladi Terst obiskati in gruntni kamen kolodvora sam položiti.
Horvaška. Politiška vravnava kakor se čuje, se bode vsak čas v'življenje vpeljala.
*	V Zagrebu je prišla knjižica pod naslovom „Narodno kolo" na svitlo z popisom in obrazi narodnega plesa.
*	V Vukuvaru so se vojaki in civilisti sperli, tako, da bi se bil kmalo kervavi boj vnel. Vzrok še ni znan. Pripoveduje se clo, da so Stojčeviča, komisarja sremskega kantona vmorili; ali je res, ali ne, ne vemo.
*	Ravno je na Dunaju na stroške „Matice ilirske" ilirsko-nemškirečnik Drobničanasvitlo prišel. Velja 2 gld. 30 kr.
Serbska. V Zemunu je bil oskerbni zbor po povelju gen. Majerhoferja in patr. Rajačiča razpu-šen, torej bode tudi časopis „Pozornik" organ tega zbora, nehal.
*	Serbskim nov. se iz Novisada piše, da ni res, da bi se cel Novisad podreti moral, ampak samo tisti del, ki poleg Donave leži, do kterega strel nese.
Češka. Nekoliko udov društva „Slavia" je sklenilo, zapuščeno družtveno bukvarnico akademiškemu govorniškemu in bravnemu družtvu podariti.
*	V Pragi se bo, kakor časopisi pišejo, davek od psov vpeljal. Dohodki tega davka se bodo revnim v prid obernuli. To je dvojne hvale vredno, ker se bo zavolj tega število nepotrebnih psov pomanjšalo in revnim pomagalo.
» Učenci gospoda Hanka so g. Matejka akad. starašinstvu tožili, ker je njih učenika med učenjem na nespodobno vižo motil ter so zadostenje tirjaii; al od akad. starašinstva jim je bilo naznanjeno, da se njih tirjanje spolniti ne more. To je vonder preveč!
*	Že 15 zdravnikov je v Pragi in na deželi na legarju vmerlo, ki so ga v bolnišnicah nalezli.
*	14. in 15. Januarja je bil v Pragi v kup-čijskem stanišu lovorov venec na ogled postavljen z zahvalnim pismom, kteri se ima knezu Windiš-gracu podariti. Čudni napis je imel: „Od grad-janov kr. mesta Prage," akoravno je ta venec le nekoliko gradjanov oskerbelo. Med v zahvalnem pismu stoječimi naslovi naslova „vojskovodja" ni bilo.
*	lir. Tuna, dozdajni učitelj poljskega in der-žavljanskega prava v Lvovu je, kakor se pripoveduje, z voljen za učitelja dežavljanskega prava v Pragi.
*	Češke Nar. Nov. pišejo, da se deržavnega zakonika 26000 iztisov v češkem, 20000 v nemškem, 7000 v rusinskem in slovenskem, 6500 v poljskem, 4000 v laškem, v madjarskem, horva-škem, serbskem in rumunskem jeziku pa po 2000 tiska. V štirih na zadnje imenovanih jezikih zavolj tega tako malo, ker ima le malo postav, kar je do zdaj naznanjenih bilo, V teh deželah veljavo.
*	En mesarski podmojster iz Wysehrada je vedno sanjal in si domišljeval, da je zarad svojih politiških misel svetinjo zaslužil. Njegove sanje so se spolnile. Enega dne mu en vojak pismo zroči. On ga odpre, bere, se čudi in najde v njem — svetinjo, lvoj si jo s ponosom na persi pripne, in možko gor in dol vse ulice Wysehrada trikrat in štirkrat prešeta. Pregledajo njegovo svetinjo, in bila je — cinasta. En norček, znabiti clo kak ostuden demokrat je vojaka plačal, mu pismice z svetinjo dal, da ga je mesarskemu podmojstru izročil.
*	V gimnazjih, ki leže v popolnoma čeških okrožjih se bo prihodnje leto v pervem razredu češki jezik za učni jezik vpeljal in tako bo vsako prihodnje leto v pervi višji razred vpeljan.
Moravska. Na Moravskem se je družtvo imenovano „Jednota w Cirilla a Methoda" vstanovilo. Namen tega družtva je: dobre bukve izdajati, bu-kvarnice na noge spravljati in podperati in v obče moravsko ljudstvo izobraževati. Družtveni odborniki so undan v Moravskih novinah vse prijatle mo-ravskega ljudstva k pristopu povabili. Vsaki dar za ti namen bo s hvalo sprejet, in imena vsih podpornikov se bodo po novinah razglasila. Upamo, da bode to družtvo mnogo podpornikov imelo. Bog daj !
*	Mor. nov. pišejo, da je v teh dneh važni ministerski ukaz prišel zadevajoč podelitev spričb o znanosti živih jezikov. Pravico take spričbe dajati imajo samo tehniški in vseučelišni učitelji živih jezikov. Kdor hoče javno spričbo dobiti, se mora vpričo predsednika modroslovja in vodja tehniškega učilišča spraševanju podvreči. V krajih, kjernivse-nčelišča, imajo imenovani učitelji gimnazij vpričo vodja pravico učence spraševati in jim spričbe dajati. Ta naprava je pač potrebna, da ne bode več zamogel vsak mojster skaza krivih spričb dajati.
*	Moravske nov. podajo tistim novinam, ki vedno sanjajo, da je Moravska nemška dežela, sledeča dokaza, da je res, kar trobijo: Holešavski šivarski podmojstri so sledeče povabilo na bal napravili: „Einladung zum Gesellschaftshalle — Un-terzeichnete vverden den 13. Janner 1850 Im Lokale des Geisthauses zu III. Konigen Ein Gesel-schafts Balle die Ehre zu haben geben (\Vozu wir eine verehrungswiirdiges Publikum ganz Ergebenst einladen). Fiir die Bequemlichkeit und Restauration aller Ort und fiir einen vollkommen gut besetztes Orchester es wird auch auf das aller beste Gesorgt. Das Entre ist auf I. Persone. 20. kr. C. M. und die beginende Stunde des Tanzfestes Schlag 8.
Uhr Abends festgesetzt vvorden. Die Arrangeurs". En holešavski gradjan je svojemu podmojstru takole spričbo dal: „Dieses Gesel N.N. hat bei mich birg. Schniedemagstr dragWochen inArbagtštondnu.s.w."
Austrijanska. Sliši se, da ministerstvo uka misli začeti časopis za gimnazije izdajati. Vrednik tega časopisa bi bil pesnik Seidel, nekdajni gim-nazjalni učitelj v Celju.
*	Red vsmiljenih bratov ima 28 bolnišnic: 3 na Češkem, 4 na Austrijanskem, 4 na Marskem, 11 naOgerskem; po eno: na Štajarskem, Ilirskem, v Silezii, Galicii, Ranatu in na Horvaškem. V vse te bolnišnice je bilo od 1. novembra 1848 do zadnjega oktobra 1849 25.607 bolnih prinešenih, od teh jih je 2281 umerlo.
Silezia. Kmete v Silezii hudo stane, dasejiin tako velik davek naklada. En mož je zlo tožil, da je letaš mogel 142 g. gruntnega davka plačati, ko je prejšna leta le 70 g. plačeval.
Ogerska. Iz Ogerskega se zlo od tatvin in ropov sliši. Roparji so z orožjem prevideni, prebivavcom je pa prepovedano ga nositi, torej se ne morejo braniti.
*	V Oroshazu blizo Szarvasa bi bil imel 1. januaria duhovni pastir vstavo iz prižnice brati. Veliko ljudstva se je zbralo. Duhoven pride na prižnico in naznani, da noče postav brati, ker po njegovem mnenju niso pravične. Zavolj tega je velika zmešnjava vstala; duhoven je bil primoran naglo cerkev zapustiti, in še tisti dan mu je občinski odbor službo vzel.
*	V Sčavnici, Kremnici in njunih okolicah se je spet vse marljivo dela poprijelo. V Sčavnici srebro tope in v Kremnici ga čistijo. Vradniki so se večidel sopet vernuli, srebernega dnarja zlo po-manjkuje in živež je vsak dan dražji.
Sedmograško. Na Sedmograškem zlo tožijo, da se v službe le tuji, nemški vradniki postavljajo, ki deželnega jezika in potreb prebivavcov ne poznajo. Eni govore, da hočejo s tim deželo ponemčiti, da se bode po celi deželi le nemški vradovalo. Enakopravnost narodov se zares premalo spoštuje, ker je na Sedmograškem dosti možev, ki imajo potrebne vednosti za vradnike in zraven tega jim tudi deželni jezik ni tuja stvar.
Tuje dežele.
Bosnja. Muselim v Livno Hadzi, Hasan Ciz-mič je povelje dobil, osebni davek od vsakega možkega, ki je iO. leto dopolnil na 16—18 grošev (groš velja 5 kr.") hitro razpisati in pobrati. Po povelju Vezirja n»ra Livno in njega okolica 600 tovorov žita odrajtati, ali pa vsak tovor z 26 grošmi plačati. Vsi bosnjiški prebivavci se popisujejo-, terdnjave, mesta in rovi se popravljajo. V Travniku je toliko vojakov, da jih mnogo krog in krog mesta po vaseh stanovati mora.
Rusko. V Odesi se/po povelju ruske vlade imenitno delo z naslovom : „Wosporskoe (?) Carstvo" tiska. Spisal ga je Anton Asik, obstoji iz treh zvezkov v četertinki. Perva dva sta že na svitlo prišla, tretje se še tiska. Cena cele knjige je z poštnino vred 12 srebernih rubeljnov.
Laška. Rim. Sveti Oče papež se hoče skoraj v Rim nazaj podati, desitudi mu njegova okolica silno brani.
Nemška. Brali smo, da se po celej Nemčiji, ne vstaja, tim več strašna revolucija kuha, in da Nemci podporo od avstrijanskih Slovanov pričakujejo. Ali je na tem kaj resničnega, ali je le prazna marnja, ne moramo zagotoviti.
Popis tihe tieseie.
(Z Štajerskega.)
Mala in mirna deželica je, ležeča pod polnočnim pojasom. Z ene strani se naslanja na večer našega živlenja, proti izhodu pa meji na lepo, srečno pa tudi neznano deželo. Veliko je število nje prebivavcov, ino vedno se še povečava; zakaj, kteri se je enkrat v tej deželi vselil, ne vmerje več.
Zemlja te dežele je merzla in trohljiva; večidel se ondi nisoki hribci vzdigujejo, pa vender se tu ali tam tudi vozki dolček odpre, ravno prostoren zadosti, zadovolnjega trudnega popotnika s svojo hiško sprejeti.
Rosa s podnebja in britke solze njo pojijo in pomakajo. Zrak je hladen, in merzli vetrovi ga pogosto predregajo, imenujejo se zdihleji. Zraven tega se je ta zemlja nerodovitna, je vboga in nema nobenega rudarstva. Živali tudi malo redi, zvun nekega groznega červa ali otožnega čerčka. Od zelišča se tukaj potočnica sadi, okol nje pa bleda trava maja. Ljudje te dežele pa so clo posebno ljudstvo, vsi so mutasti, pa z globoke svoje domovine vender pomenostne besede dihajo. Mest si ne zidajo; vsaki stanuje le v vozki leseni bajtici brez vse skerbi, kakšnega soseda bi imel, ali kaj bi se okol njega godilo. Včasi le pridejo posamestni z votlimi hubanjami s svojih temnih prebivališč na den strahovito se rižeči za zelenim travnim zagrinjalom.
Kralja med seboj nemajo, vsi so si enaki. Dokler v tej deželi prebivajo, so sploh v naj lepšem miru in zložnosti, In dolgo že tam prebivajo, in bodo morebiti dolgo še prebivali. Ali prerokuje se, da bodo enkrat vsi se vzdignuli, in lepšo in boljšo domovino si iskali. Vsakemu je dopušeno med njimi prebivati, le tiste, ki se sami med nje vsiliti hočejo in ktere njim nekakšna sodnja vlast pošle, ta združba odbije in pretira. Zastava te združbe je križ, in dežela pa se imenuje: pogrebje, in je mogočna, zakaj kraljestva in knezovine se njoj podveržejo. Zvun tega se ta dežela lehko najde, ker veliko cest nam v njo kazuje; vse so kratke, neke le zlo kratke, in zato je potuvanjc tam tje tudi kmalo dokončano. Popotnik se še kumcj v kočijo vsede, in že se z njim vstavi, in bleda smert stopi zapovedoča pred njega: Stoj! stopi dolj !	Anoski.
- Zmes.
Podamo tu imena austrijanskih kupčijskih bro-dov, kolikor nam jih je bilo mogoče viditi s slavenskimi imeni v prelečenem letu 1849.
Brigg: Amo, Ban, Ban Jelačič, Bogdan, Božidar, Bratinski, Cernogorac, Danica, Drago, Dragoljub , Eden, Eto, Istok, Jedinstvo, Korist, Krepost, Laurin, Lepa Carica, Mala Marica, Mali Marko, Mali Spiro, Marjanica, Mate, Miloš, Mir, Miroslav, Mladen, Moravo, Ožegovič, Osojnak, Plod, Badivoj, Badost, Savina, Sin, Sklad, Slano, Slava, Slava Bogu, Slavjan, Slavo, Slavomir, Slo-vinski, Velimir, Vladimir, Vladislav, Ustava. — Bark : Dom, Dubrovnik, Glas, Ivanica, Lav, Milka, Reka, Slavjanski, Zora. — Nave: Drago,Fanica, Joško, Slavjana. — Trab: Horvat, Bado nami, Slava Bogu, Slavni Hercogovac, Vitez, Vučič, Ufanje, Znami Bog. —
Iz teh imen slavenskih brodov se vsaki lahko prepriča, da slavensko mornarstvo v Austrii na jadranskem morju nije majhno, znabiti sim v tem letu komaj polovico vidil in napisal. Brodov pod austrijansko zastavo z nemškem imenom sim dozdaj le kakih 8 naštel, in med tirni so nekteri parobrodi Teržaški, ker je družba Llojda pred 2 letmi tudi po nemški kerstiti jela. Drugi austrijanski brodi imajo samo taljanske imena.	K.
* Zadnič pride en austrijanski Nemec v nemško mesto Lipsio. Zvečer, ko se ravno k pokoju vleže, zasliši na enkrat po ulicah velik hrum. — Nu, sam pri sebi reče, to je „GeneraImarseh", se oberne in zaspi.
Zjutraj ko mu lepa nemška hčerka kavo prinese, jo popraša
Austr. Nemec: Was ging denn gesternlos?
Nemška hčerka: Sie thaten tuten.
Austr. Nemec (en malo jezno): \Vas ist denn das schon vvieder?
Nemška hčerka (nevoljno): Nu, sie thaten tuten, vvas sie die vorige Wočhe tuten thaten.
To sim bral v nemškem časopisu Šarivari iz Lipsie, in več ptujih Nemcov sim pobaral, kaj je to. Še le te dni mi je eden iz Prusovskega povedal, da se tuten tamkej reče blasen (trobiti). — S tem hočem le toliko pokazati, da tudi terda Nemcana-leteta, ki se na pervi hip ne razumeta; ne le Slaveni, kar nam Nemci in nemškutarji vedno pod noge mečejo in očitajo. Med nami Slovenci se tak babilonski turn teško kje najde , če jo lih Štajarc ali Korošec drugač zavija, se vender dobro razumimo. T. Z.
Nenavadne besede v prevdareh.
Pozvedel sim nekaj besedi, ki pa ne vem, ali so v kakem besednjaku ali ne. Tu slede. Prosim tedaj vsacega rodoljuba, da naj oznani, če je ktera tih besedi dobra, to je, da bi se smela vzeti v besednjak; kje da je še v navadi, in kako se rabi. Kjer beseda sama stoji, brez pomena, gre vediti, da prav pravega pomena nisim pozvedel. Večidel so vse besede iz Gorenskega okrog Preddvora, in tu in tam pobrane.
Baštati se komu; postavim: se mi ne bašta, je toliko, kar: se mi ne ljubi, es beliebt mir nicht.
Beberka, taka goba, ki jo tudi jedo, po verhu belkasta.
Bertoz (oza) ali bertovs (ovsa) gerdi vderki na kolovozni poti, naj so suhi, ali naj luža v njih stoji, so bertozi.
Bicica, je cvetica, ki ji scer pravijo troben-tica; Teržičan pa jo boje imenuje berkončica, tudi iglic se zove.
Vom t. Januar 1850 erseheint wie bisher die politisehe Zeitung
.. lATOiV.
Redakteur Dr. A. Smetana.
Von dieser Zeitschrift erseheinen tiiglich zwei Nummern: das >,Morsenblatt'< ein Foliobogen, das »AbendMatt« ein halber llogen ; Montag nur das »Abendblatt«. Letzteres bringt die reich-haltigsten Lokal-Notizen aus Prag und ganz Bohmen.
Pranumerationspreis far das Ouartal Januar bis Miirz in Prag 3 ti. K. M.; fiir Auswarts mit taglicher Postversendung 3 fl. 20 kr. K. VI., welchen Betrag wir als »Zeitungspriinume-ration« unfrankirt erbitten. Prag, Ende Dezember 1849.
Redaktion und Expedition der »Union«.