a IS':.‘12
A
^»1 A SLOVENSKE r-I r\ V KULTURNE
A K C I D E
Leto IV.-1 VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 8. 1. 1957
„GLAS" OB VSTOPU
v Četrti letnik
“Glas” je začel izhajati v aprila 1954 in je bila njegova naloga tedaj ta, da je obvešča! o pomenu nastopa Slovenske kulturne akcije, o njenih namenih, prireditvah in knjižnih izdajah, hkrati pa inaj bi bil vez med odborom in člani, ki so se začeli zbirati v odsekih ali pa so se kot redni člani odločili podpirati njeno delo is svojimi rednimi prispevki. Ker je bilo jasno, da tako široko zasnovano delo. ne bo moglo shajati brez širokega odmeva med nami in- brez mecenskih prispevkov tistih, ki to lahko zmorejo, je odbor Slov. kult. akcije menil, da mora imeti na razpolago periodično glasilo, ki naj vse te naloge opravlja. Da je bil “Glas” v prvem letniku res kos tej svoji nalogi, se je videlo zlasti s tem, kako je skušal vsem posredovati to, kako so Slovenci v zamejstvu in doma razumeli njen nastop. Odmevi v listu so postali prava slika razpoloženja in upov, ki so se stavili v naš nastop.
Kakor pa je bil list slika o položaju na zunaj, tako je postal važen posrednik vsega med nam; samimi. Kulturni večeri prvih dveh sezon ,so ravno po “Glasu” postali domena naš vseh; naši člani in prijatelji v drugih delih sveta so mogli v njem: razbrati, kaj delamo in v čem je glavni poudarek. Vsebina naših prireditev in kulturnih večerov je bila sproti tolmačena, glavna dela in uspehi posameznih članov in sekcij so bili pojasnjeni s primernimi komentarji. Knjižna založba je mogla v listu opozarjati na kritike, ki ,so izšle v raznih listih in revijah.
Tretji letnik “Glasa” pa je pomenil še korak naprej. Mesečnik je postal štirinajstdnevnik — kakor so bile glavne prireditve v Buenos Airesu vsek drugi teden, tako je ubral tudi list svoj korak z njim vzporedno. List ni bil več samo informativno glasilo o kulturnih dogodkih v našem in splošnem delu Slovencev v zamejstvu — razvil se je v periodično glasilo z naklado 1500 izvodov a,n še več. Glaivni poudarek prispevkov je bil na komentiranju vsebine kulturnih večerov Slov. kult. akcije in razstav ter ostalih umetnostnih prireditev. Vse to je list opravljal tako, da je uvodnik skušal podati glavne črte vsebine in pomena prireditve, na notranji strani pa je v novi rubriki Obrazi in obzorja skušal podati širši pogled na dogodek ali prireditev, ki je bila takrat ravno na sporedu. Glavno poročanje pa je spet slonelo na čimbolj izčrpnih izvlečkih vsebine ali programa o opravljenih večerih. Tako je zelo olajšal potek prireditve same, obenem pa vsem ostalim ki na prireditev niso mogli priti, podal kar najobsežnejši vsebinski pregled.
Na pragu četrtega letnika lista, ki bo verjetno letos svojo naklado še zvišal, pa moramo poudariti, da tak način urejanja in izdajanja našega lista ni ipouebna novost, vendar je nujnost. V vseh listih se danes odmerja vedno več prostora kulturnim in literarnim pregledom, vsi listi imajo redne litenarne in kulturne priloge. Toda to ni bilo več dovolj. (Povsod izhajajo zdaj še posebni literarni tedniki ali pa vsaj mesečniki, posvečeni obravnavanju vseh kulturnih, umetnostnih in literarnih problemos. Francozi imajo svoje slavne “Les Nouvelles litteraires” in “Figaro LTteraire”, Ang1eži “The Times — L!tterary Supplement”, Italijani “La Fiera Litteraria” — in kulturno in literarno ustvarjanje postaja tako vpleteno v miselno snovanje naše vsakdanjosti, da zajema svet tako. kakor je pred sto leti zajemal časopis s svojimi tedaj isamo na poročanje in komentiranje omejenimi prispevki. Verjetno ni več daleč čas, ko bodo začeli izhajati dnevniki, posvečeni samo kulturnim in umetnostnim vprašanjem, kakor iso bili potrebni v prejšnjem stoletju dnevniki, posvečeni samo političnim in gospodarskim poročilom.
Slovenska publicistika brez skrbi za tak razvoj ne bo 'mogla shajati. “Glas” bo skušal — kakor že doslej —spremljati ta razvoj med nami.
a
IRENEJ FRIDERIK BARAGA nam govori:
!
Delu se ne izogibljem, v njem i najdem svojo najslajšo uteho. Ho- | čem in moram delati, dokler me Bog ohranja pri dobrem zdravju. Zdaj je največja potreba za delo; lepa setev je že visoko dorasla. Ali naj hlapec, ki ga je Gospod poklical k žetvi, stoji s prekrižanima rokama in gleda, kako tatinski ptiči kradejo in zobljejo zrelo zrnje?
Ne, meni to ni dano, tudi če bi me imelo stati življenje.
V Šmarlinu pri Kranju
Ako se trgovci ne ogibajo nobenega vremena, nobenih težav in nevarnosti, da si pri fobijo samo nekoliko časnega dobička, ki ga morejo uživati samo do konca svojega kratkega življenja: bi li mar vse to moglo motiti mene, ki nimam drugega namena kakor dobivati duše za nebesa?
Pred odhodom v misijone
Danes sem slišal zelo poučno pridigo o zaupanju na Boga. To zaupanje ne sme biti čutno, to se pravi, na Boga ne smemo samo takrat zaupati, če že vidimo pota in sredstva, s katerimi nam hoče in more Bog pomagati, ali če so nam znani primeri, kako je že tisočerim pomagal iz enakih stisk in bo torej tudi nam pomagal. Ne, tudi takrat moramo neomahljivo vanj zaupati, ko ne vidimo nobene možnosti več, kako bi nam bilo odpomoči; zaupati moramo, da bo tudi v takih prilikah ukrenil z nami tisto, kar je za nas najboljše. .. More nam pomagati, hoče nam pomagati!
V dunajskih letih
Bog ničesar ne stori in ne dopusti, kar bi tudi ti ne storil in dopustil, če bi mogel vse dogodke tako dobro pregledati, kakor jih Qn.	Škof v Marciuetto
Preljubi moji Kranjci! Šest let je že preteklo, kar sem zapustil našo ljubo kranjsko deželo, kar sem nehal božjo besedo svojim preljubim Kranjcem oznanjati. Ali dasiravno sem tako daleč od vas, več kot dva tisoč ur, je vendar moje srce vedno pri vas. Kakor sem vas prisrčno ljubil, dokler sem še med vami bil, prav tako vas tudi še sedaj ljubim in želim iz celega srca vašega zveličanja. Ker pa ne morem več svetih resnic z besedo oznanjati, sem vam spisal le-te bukve. Prejmite jih v znak moje velike ljubezni do vas in mojih srčnih želja za vaše zveličanje, moji preljubi Kranjci.
Uvod v “Premišljevanje štirih poslednjih reči”
PRVI LETOŠNJI IZLET
Slovenske kulturne akcije, namenjen vsem članom in prijateljem, bo v nedeljo 27. januarja zjutraj z motornim čolnom na otok HIAWATHA, v Delti Rfo de la Plata (Tigre). Podrobnosti bomo pravočasno sporočili.
V .	v .
nas i	večen
DVA POLETNA KULTURNA VEČERA
2e v tretje je Kulturna akcija po zaključku redne poslovne sezone začela s poletnimi kulturnimi večeri za svoje Člane in prijatelje. V razdobju zadnjih desetih dni v lanskem decembru je pripravila kar dva, tokrat na vrtu “Ilirije”, v Ramos Mejia.
Na prvem, 21. decembra, je bila v prvem delu na sporedu razglasitev izida letošnjega leposlovnega natečaja. V mraku je stopil pred zbrane goste predsednik Ruda Jurčec, ki je prebral naslednje ugotovitve žirije za literarne nagrade:
“Žirija za določitev božične literarne nagrade za leto 1956, v kateri so bili dr. Vinko Brumen, prof. Lojze Geržinič, Ruda Jurčec, dr. Milan Komar, dr. Branko Rozman in Zorko Simčič, se je sešla na definitivno sejo dne 11. decembra. Predsedoval je Ruda Jurčec. Predloženih je bilo pet rokopisov in sicer: tri pesniške zbirke in dve prozi. Žirija je soglasno ugotovila, da nobeno delo ni primerno za nagrado. Rokopisi s šiframi so avtorjem na razpolago v pisarni Slovenske kulturne akcije od 26. decembra naprej.”
V drugem delu istega večera je bil predvajan novi francoski film “Napoleon Bonaparte”, ki ga je zamislil in režiral znani francoski esejist in publicist Jean Amrouche. Film, ki ga je iz prijaznosti posodil Kulturni cddelek Francoskega veleposlaništva v Buenos Airesu, s presenetljivo dovzetnostjo prikazuje življenje in delo velikega Korzičana na podlagi sodobnih dokumentov, stenskih podob, arhitektonskih stvaritev, skulptur in avtentičnih pokrajinskih posnetkov krajev in dežel, ki so bili priča vzponu in zatonu Napoleonovemu. Predvajanje tega dokumentarnega francoskega dela je lepo odjeknilo pri vseh navzočih.
Drugi kulturni večer v poletni sezoni Slovenske kulturne akcije je bil v soboto dne 29. decembra 1956 v prostorih Ilirije v Ramos Mejia. Na tem večeru je bilo predavanje, posvečeno trideseti obletnici smrti Rainerja Marije Rilkeja, ki je prav ta dan pred tridesetimi leti umrl v sanatoriju v južni Švici.
Predavala je dr. Julija Pajman, ki je s podanim gradivom pokazala, da je dobra poznavalka velike dobe treh genijev, ki jih je tik pred prvo svetovno vojno dala Praga, in ki so bili Rilke, Werfel in Kafka. Med temi je nam najbližji Rainer Marija Rilke, ki je po rodu iz stare družine s Koroške. Pesnika je vezalo mnogo vezi na slovanski svet in je predavateljica podala izčrpno sliko o teh vplivih. Njena razlaga pesnikovega stila je bil poseben višek podanega gradiva, prav tako pa doba, ki je pesnika vezala na velikega francoskega kiparja Avgusta Rodina.
Pri debati je dr. Tine Debeljak — ki je ves večer v imenu literarnega odseka vodil — omenjal vplive, ki jih je imel Rilke na slovensko pesništvo v dobi tik po prvi svetovni vojni. Zato je predavanje ge. Pajman pomemben doprinos, saj v slovenskem slovstvu dosedaj še nimamo izčrpne študije o Rilkeju.
Navzoči so se predavateljici zahvalili s prisrčnim aplavzom.
poročamo
ŠKOF DR. GREGORIJ ROŽMAN OBISKUJE SLOVENSKE UMETNIŠKE RAZSTAVE
Škof. dr. Gregorij Rožman, ki je v slovenskih umetnostnih krogih poznan kot velik ljubitelj umetnosti, je v decembru počastil s svojim obiskom tudi obe takratni umetnostni razstavi jned nami.
Obiskal je najprej v družbi profesorjev našega tukajšnjega bogoslovja samostojno umetniško razstavo akad. kiparja Franceta Ahčina v galeriji “Huemul”, kjer ga je kipar Ahčin sam vodil med razstavljenimi deli. Nekaj dni pozneje pa je s svojim obiskom počastil tudi prizadevanja gojencev naše umetnostne akademije, ko si je ogledal razstavo njihovih del. Na obeh razstavah je naš vladika izrazil svoje globoko občudovanje nad prizadevanjem in stvaritelisko močjo slovenskih umetnikov.
obrazi in obzorja
I. FRIDERIK BARAGA
Pretakanje iz nadnaravnega sveta v naravnega je najgloblji smisel vsega socialnega in kulturnega dela. To pretakanje morejo poganjati tisti, ki ustvarjajo, tisti, ki sprejemajo, pa tudi dela sama. Ljudje smo v to skrivnostno soustvarja,-nje razvrščeni v nekak stožec. Takih, ki milost naravnost pretakajo v duše in družbo, je malo in še ti so preskusen! in presejani kot Gedeonova vojska. Njihova temeljna lastnost je ponižnost — Baraga je na starost mogel povedati: “V vseh okoliščinah svojega' življenja sem imel prav trdno zaupanje v božjo pomoč.” — in temeljni zakon pri njih delu je skrit v stavku) da božja pota niso človeška. Zdelo bi se, da je malokdo manj primeren za izredne napore in strogo zatajevanje miši j omar j enj a med Indijanci kot graščakov edinec pravnik in umet-
niško nadarjeni Meščan Friderik. Za odločne, mogoče od^e udarce po krivoverskem janzeni^> bi človek pričakoval, da jih zada j Škof ali bogoslovni profesor in ne h1 Ji podeželski kaplan. Ohranitev igrajočega indijanskega jezika v sloV11 in slovniški opis njegovega ogrodja:se prilagal jezikoslovcu Kopitarjeve ali Miklošičevega kova, ne pa neutrufru ribiču daš brez vseh pripomočkov.
Ljudem na vrhii°žca je vse to in še več mogoče prsato, ker se dado kot orodje v vsenf^ao roko Vsevednega, ki daje za neček tisto, čemur mnogi z majhnim ,ehom posvete celo življenje. Prv zato^ Oe Baraga toliko časa “zgubil’’ z	in se daroval
bratom, je mogel	prvega, glav-
nega: vcepitvi in rfJanju božjega kraljestva v sebi in n^h — svojemu na-rodu( dvema plemenia in eni najveojdh držav na svetu pol^i in utrjati temelje kulture in civilW®, povezati vsa ta občestva na svojisk?cin im, končno izoblikovati vsemu člp^n vzor take vrste, da ne le mrz^b marveč deluje in živo ustvarja	ker je pač niai-
stal po najvišjem in dz njega črpa.
Zvestoba Vzoru Spoved vsakemu človeku, geslo vsa^r je: “Le eno je potrebno”. A vsaklttia pri tem .svojo pot in s .svojo Z*0,ko olajšuje bojo drugim. Baraga j-C^očno spoznal klic k vrhu stožca in jFsijanstvu daroval druge možne pok' . Pravno kariero, vodstveni položaj V°Jeai narodu, usta-nov tev družine iB'^°jn.o delo v njej, itd. Z Zvestobo spo^Pm poklicu pa je mnogim pomagal Poznanj a pravega poklica, n. pr. r«®iTl Pircu, Mraku, Školi, Čebulju, Kn-iju; omogočil je številna naročila Rusovih .slik in s tem razširjanje sf^ke umetnosti po A mori ki; piodSotonwf~u®o je napravil ljubljanski tiskarski' > s svojimi nabožnimi knjigami |0zivil verskega duha' svojega Ijudsti01 Prispeval k njegovi omiki, s svoj>1®01'0oili in pismi je
širil njegovo obzorje. Vse to pa ima ne le svojo lastno ceno, ne služi samo pretakanju iz nadnaravnega sveta v naravnega, temveč životvorno sodeluje tudi pri ustvanjanju ljudi, ki so poklicani 'naravnost v kulturno delo v ožjem smislu. Kdor staršem utrjuje vero in poštenje, ta ima saslugo tudi pri vzgojnih, znanstvenih ali umetniških uspehih njihovih otrok. Kakor bi brez Hofbauerja, Dolinarja im toliko drugih ne bilo takega Barage, tako bi brez Barage ne bilo takega Luke Jerana pa najbrž tudi ne takega Valjavca ali Jenka, Groharja ali Župančiča. Pretakanju iz nadnaravnega isveta v naravnega odgovarja v naravnem svetu pretakanje iz ene panoge v drugo, iz ene kulturne plasti v drago.
Živa vernost in cerkveni duh sta Baragovo delo doma namerila v nasprotje s tedaj še močnim jožefinstvom, zlasti pa z janzenizmom, ki je bil in deloma še ostaja nevaren preoblikovanju našega značaja, zel vodnik v našem razmerju do Boga in ljudi in mračnjaški 'svetovalec v kulturnih vprašanjih. Velika je bila njegova posredna krivda: ker se je enačil s pravovernostjo, so se nasprotniki janzenističnih enostranosti in pretiravanj zdeli — drugim in isebi — nasprotniki katolicizma ali Cerkve sploh; janzenizem je na debelo obsojal in se zaletaval v “iveri v očeh” in take sodbe so se uveljavljale tudi pri nepazljivih nejian-zenistih; zato so si kulturne delavce lastili liberalci, pozneje marksisti — opirajoč se tudi na janzenistično zgrajene sodbe, ali vsaj na pritrjevalni molk katoliškega tabora ob obsodbah dragih.
Še ena misel v zvezi z nekako debato med nami o “izvoznem blagu”. Baragovo delo je brez dvoma tako blago. Zvestoba poklicu je kot navrženo dodala še to dobroto za narod, iz katerega je izšel: prav s temi, ko je kot misijonar moral v svet, je ta pobliže lahko ugotovil njegovo veličino. Po njej ceni ves narod. Upravičeno, če je v njem takih osebnosti veliko. ..	A. G.
ŠKOF BARAGA SE JE RODIL PRED l^ETl V ČASU, KO STA SVET PRETRESALI DVE REVOLUCIJI. LETA 1776 SO SE ZDRUŽENE d',AvB SEVERNE AMERIKE ODCEPILE OD ANGLIJE IN NASTOPILE POT SVOBODE IN SUV^EnOSTI. LETA 1789 JE IZBRUHNILA FRANCOSKA REVOLUCIJA IN SPROŽILA PREOBR^0 EVROPE.
V TEH SVOJIH ČASIH JE BARAGA ZALL POSLANSTVO SLOVENSTVA V TIHI SLUŽBI REŠEVANJA DUŠ V ZDRUŽENIH DRŽAVAH l!UsTALlTVI SLOVENSKE KULTURE NA DUHOVNIH TEMELJIH.
ZA NAMI STA V 20. STOLETJU ŽE DV^EV°LUCIJI IN DVE SVETOVNI VOJNI. TISTO, KAR JE PRED 150 LETI POSVETILO BARAGOV|SLužBO SLOVENSTVU, NAJ VODI DANES VSA NAŠA DUHOVNA IN KULTURNA STREMLJE^’
KRONIKA III. ZIMSKE SEZONE KULTURNE AKCIJE
Tretja redna sezona kulturnih večerov Slovenske kulturne akcije v poslovnem letu 1956-57, ki se je zaključila z izredno uspelo razstavo slikarskih gojencev umetnostne akademije, izkazuje lepo število 17 kulturnih večerov, ki so trajali, povečinoma v razdobju po štirinajst dni, od maja do decembra lanskega leta. Ta tretji venec kulturnih večerov, ki je zdaj za nami, je izkazal, da med nami kulturno prizadevanje in ustvarjanje raste, da se globina in izvirnost večata in da zajema zanimanje za kulturne vrednote med Slovenci v zamejstvu čedalje širši krog rojakov. Večere je letos obiskalo precej čez dva tisoč rojakov (povprečna udeležba je bila do osemdeset ljudi na enem večeru), da ne omenjamo koncertov, gledaliških predstav in slikarskih razstav, kjer je bil obisk Še številnejši. Po vsebini so nam letošnji kulturni večeri pokazali, kako ubrati stik s svetovno aktualnostjo, ne zapostavljajoč pri tem tiste vrednote, ki jih slovenska kulturna tvornost po svoji narodni in duhovni samoniklosti sama po sebi izžareva.
Redna sezona lanskih kulturnih večerov se je pričela z uvodnim v soboto 5. maja, ko je prof. A. Geržinič govoril o “Nekaterih problemih naše umetnostne kulture”. Temu je dva tedna pozneje sledil večer “Cankar, Kette, Sardenko — ob osemdesetletnici” s predavanjem Tineta Debeljaka in z bralno uprizoritvijo Cankarjeve “Lepe Vide”. O “Tvorcih zgodovine” je v okviru lani ustanovljenega historičnega odseka predaval France Glavač, medtem ko so na junijskem literarnem večeru nastopili z branjem in recitacijami lastnih del Ruda Jurčec, Ljerka Lavrenčič, Lojze Novak, France Papež in Zorko Simčič. Likovni odsek se je v tej sezoni prvič predstavil z globoko zamišljenim predavanjem, ki ga je o kiparju Goršetu, njega osebnosti in delu imel umetnostni zgodovinar Marijan Marolt. Dvestoletnico rojstva prvega slovenskega dramatika A. T. Linharta je počastil gledališki odsek s krstno predstavo njegove prve tragedije “Miss Jenny Love”. Posebno pozornost je vzbudil v avgustu mesecu večer filozofskega odseka s predavanjem univ. prof. dr. Ivana Ahčina o sodobni temi “Filozofija avto-macije”. Naslednji večer je bil posvečen otvoritvi slikarske razstave Milana Volovska, ki je bila odprta dva tedna in jo je obiskalo lepo število naših rojakov pa fcidi tujcev. O “Filozofiji zdražbe” Je Štirinajst dni pozneje v okviru filozofskega odseka govoril dr. Milan Komar, medtem ko ee je literarni odsek na desetem kulturnem večeru spomnil pesniškega genija Franceta Balantiča. Glasbeni odsek je svoj prvi nastop posvetil spominu dvestoletnice rojstva W. A. Mozarta s koncertom njegove komorne glasbe; koncert je privabil lepo število plemenite glasbe žejnega občinstva. Dogodek zase je bila dvakratna uprizoritev T. S. Eliotove komedije “The Coctail Party — Družba pri koktajlu”, ki jo je z velikim uspehom v prevodu pesnika Franceta Papeža pripravil gledališki odsek. Kritiko sodobnih in starejših eksistencialističnih filozofov je v svojem predavanju dva tedna pozneje podal univ. profesor dr. Ignacij Lenček. Stoletnico Roberta Schumanna smrti se je spomnil glasbeni odsek na svojem drugem koncertu, ko so ustvarjalni člani in gostje izvajali cdlomke iz mojstrove komorne glasbe. Lep odziv je doživelo tudi aktualno predavanje dr. Tineta Debeljaka “Uvod v zgodovino komunistične revolucije v Sloveniji”. Končali pa so se kulturni večeri, kot že omenjeno, s prvo razstavo del gojencev umetnostne akademije Slov. kult. akcije.
Večina večerov je bila lani v prijetnem, intimnem Bullri-chevem salonu, v mestnem središču, skoraj vsi ob sobotah. Linhartov in Mozartov večer sta bila v ramoški farni dvorani, medtem ko je bila Eliotova “Družba pri koktajlu” uprizorjena na pravem gledališkem odru. Volovškova razstava je bila v razstavnih prostorih draguljarne Boyu, razstava umetnostne akademije pa v novih prostorih na Iliriji.
V razdobju od maja do decembra so pri Kulturni akciji izšle naslednje nove publikacije: Dva nova zvezka revije “Med-dobje” (zaključni II. letnika in prvi III. letnika), Vrednote III. knjiga, monumentalna izdaja “France Balantič” z vsem pesniškim bogastvom njegovim. “Glas”, ki je glasilo Kulturne akcije, se je s peto številko iz mesečnika spremenil v Štirinajstdnevnik in je skozi vse leto slovenske rojake po vseh kontinentih nadrobno seznanjal z vsem našim delom in ustvarjanjerri.
Velika kulturna dogodka pa sta tudi obe samostojni razstavi naših ustvarjalnih članov, profesorjev na umetnostni akademiji: akad. slikarice Bare Remec in akad. kiparja Franceta Ahčina. Razstavi nista bili v okviru prireditev Kulturne akcije. Obe pa sta želi tako pri tujcih kot pri rojakih iskreno občudovanje in lepa priznanja. Slovenska likovna umetnost s<* tudi na ameriškem jugu po svojih dveh najvišjih ustvarjalcih odlična predstavlja svetovni javnosti.
naši ustvarjalci
Član historičnega odseka Slov. kult. akcije dr. Rajko Ložar je postal s 1. januarjem t. 1. kustos in ravnatej mestnega muzeja v Manitowocu, Wisc. Izmed 13 kandidatov za to mesto so izbrali dr. Ložarja kot najbolj kvalificiranega.
Slovenski del razstave ob katoliških socialnih dnevih od 18. do 20. novembra 1956, namenjenih za angleško govoreče predele Kanade v Torontu, sta uredila naša člana likovnega odseka akad. kipar France Gorše in slikar Božidar Kramolc. V prvem oddelku so bili razstavljeni leseni izdelki, ljudske vezenine, vse edicije Slovenske kulturne akcije in izdan ja drugih slovenskih založb. Drugi oddelek je obsegal publikacije o komunističnih nasiljih nad Slovenci in zadevne statistične preglednice. V tretjem oddelku sta razstavila svoje umetnine Gorše in Kramolc. Gorše je pokazal dve skupini angelov v lesu, doprsje Barage, Harmonikarja in Gallusa ter pet osnutkov v žgani glini, Kramolc tri olja in dve grafiki, med njima najnovejšo sv. Boštjana, ki jo je napovedal kot zastavljeno rešitev posebne likovne problematike že v Meddobju II|1.
odmevi
Torontska “Slovenska država”, št. 11 (20. novembra 1956) prinaša oceno “Dhau-lagirija”, ki jo je napisal F. T. Navaja vsebino, izraža prepričanje, da bo knjiga bralca zagrabilfi, in ugotavlja, da je “Dhaulagiri” vsekakor lepa pridobitev v slovenski književnosti. — Ista številka poroča o III. knjigi “Vrednot”.
“Katoliški glas” v Gorici z dne 15. novembra 1956, št. 46, je prinesel oceno, ki jo je napisal o “Dhaulagiriju” o-i. Kritik piše med drugim: “Slov. kult. akcija v Buenos Airesu, ki je knjigo izdala, je napravila veliko veselje ljubiteljem gora. Ko človek prebira knjigo, se mu zdi, kot bi sam hodil z Bertoncljem po nevarnih poteh in skrivnostnih deželah... Popisovanje raznih dogodkov se vpleta v ta čarobni svet, da uživaš in trepetaš, se navdušuješ in bojiš kot ekspedicija, ki se je podala na to dolgo pot. — Oprema knjige je res lična. Tisk jasen in poglavja lepo razvrščena. Kar pa da poseben poudarek knjigi, so številne krasne fotografije. Dozdaj seip videl podobne posnetke samo v knjigah dr. Kugyja... Slov. kult. akciji smo iz srca hvaležni za ta knjižni dar, ki bo še bodočim rodovom pričal, da naši ljudje po svetu ne držijo križem rok, ampak se udejstvujejo na vseh poljih ter tako seznanjajo svet z nami in z našo kulturo.”
O “Dhaularigirju” je prinesla tudi tržaška “Demokracija” z dne 23. novembra 1956, št. 47, toplo pisano oceno: “Slov. kult. akcija iz Buenos Airesa nas je zopet presenetila z novo knjigo. To pot nam Bertoncelj kot prvi Slovenec, ki se je podal na Himalajo, popisuje težavno pot... Potopis in vzpenjanje po ledenikih sta tako napeto popisana, da kar vlečeta bralca, ki knjige ne more odložiti, dokler je
ni prebral.. . Knjiga je zelo lepo opremljena in polna fotografij... Morda so najlepši tisti trenutki, ko nam pisatelj prikazuje svojo veliko ljubezen do prijatelj a-p lan inča Tončka Pangerca in do vodje odprave Francisca Ibaneza, katerima je knjiga tudi posvečena... Slika Pangerca je zdaj skupno s slovensko zastavo in misijonskim križem na najvišje doseženi točki. — Vsakemu ljubitejlu planin bo ta knjiga prinesla veliko veselje, saj ob takem prikazovanju tako zaživi, kot da bi se sam vzpenjal po ledenih stenah Himalaje.”
d oma
in po svetu
Gledališka skupina, ki jo vodi filmska igralka Alida Valli, je gostovala dalj časa v Trstu. Član te skupine je tudi Slovenec Andrej I. Božič. V slovenski oddaji tržaške radijske postaje je dvakrat govoril in je smatralo vodstvo postaje obe oddaji za “najzanimivejši v ciklu takih oddaj”. Tržaški radio v slovenski oddaji stalno poroča o njegovih nastopih po Italiji in drugod.
Ciril Kosmač je za četrti letnik Naše sodobnosti (1956) napisal povest Balada o trobenti in oblaku in bi morala izhajati Skozi vse leto. Toda v zvezku 7|8 je nadaljevanje izpadlo in uredništvo je objavilo na platnicah pojasnilo, da bo na-da'jev.anje| izrslo v prihodnjem zvezlku. Toda nadaljevanja ni bilo in v 10. številki je objavilo obvestilo, da je uredništvo “začasno prenehalo z objavljanjem Balade o trobenti in oblaku” in upa, ”da bo svoj dolg do naročnikov in bralcev poravnalo kasneje”.
Sf okenski umetnostni zgodovinarji v domovini so odkrili v cerkvici sv. Ahaca nad Senovim na Dolenjskem čudovito lepe in prav dobro ohranjene freske iz 16. stoletja. Zdaj poročajo, da bo ljubljanski muzej skušal rešiti tudi dragocene freske v znani “lutrovski kapeli” na gradu v Sevnici. Na omenjene freske so že skoraj pozabili.
Oteen^letna francoska pesniba Minou Drouet je izdala svojo prvo javno zbirko poezij pri švicarski založbi Kister. Že poprej je pri založbi Julliard v Parizu izšla zbirka njenih pesmi, vendar v omejenem številu in samo za ozek krog | občinstva. Ko je letos šla na počitnice, so jo vprašali, katero knjigo bo vzela s seboj. Odgovorila je, da ji je najljubša spremljevalka za to pot knjiga matematika Evarista Galoisa “Reševanje enačb z več neznankami”.
V Buenos Airesu je v teh dneh doživel svojo južnoameriško premiero znameniti moderni angleški film “The Prisoner — Jetnik”, ki ga je režiral Peter Glenville in v katerem igra naslovno vlogo, po totalitarnem režimu preganjanega kardinala sloviti angleški igralec Alec Guiness. Film spominja na zločinski proces proti ogrskemu primasu, kardinalu Mindzsen-tyju, vendar je v svoji dramski zgradbi docela neodvisen od resničnih zgodovinskih dogodkov, pa morda prav zato še toliko boj prepričljiv. Alec Guiness, stalni igralec Eliotovih dram, eden izmed vrhov sodobnega angleškega gleda!išČa, se je ob snimanju tega filma tako zaživel v svojo vlogo, da je še pred krstno predstavo prestopil iz anglikanstva v katoliško Cerkev.
Figaro objavlja vsako soboto posebno številko “Figaro Litteraire”. V začetku novembra je razpisal anketo med francoskimi književniki o dogodkih na Madžarskem. Komunizem so med drugimi obsodili Gabriel Marcel, Roger Ni-mier, Pierre Gascar, Louis Martin-Chauf-fier in Albert Camus. Tako pravi v svojem odgovoru Camus, da so nekateri francoski književniki premalo kritično gledali na komunizem, ker “njih filozofija ni biia filozofija, pač pa nihilističen kult izvršenega dejstva”.
Druga knjiga mlade francoske pisateljice Fran<;oise Sagan (stara 21 let) “Un certain sourire” je postala v nekaj dneh v ZDA “bestseller”. Že prva knjiga “Bon-jour tristesse” je zavzela v nekaj tednih prvo mesto, novo knjigo pa kritiki priporočajo ne pod njenim pravim naslovom, ampak podobno s prvo knjigo “Bonjour ennui — Pozdravljen, dolg čas”.
3. UMETNIŠKA LOTERIJA SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE
bo imela širši obseg kot dosedanji tovrstni prired:tyi. Namenjena je članom, naročnikom in prijate’jem po vsem svetu, števdo umetnikov, ki bodo prispevali (umetnine, je podvojeno. Poleg likovnih umetnin so imed dobitki tud: literarne umetnine: pet celotnih izdanj Slovenske kulturne akcije!
Cena srečkam: 10 pesov, % dolarja. 200 lir, četrt funta, 150 fr. frankov. Na razpolago bodo pri poverjenikih Slovenske ku1turne akcije po vseh deželah od 1. februarja naprej.
ŽREBANJE V ZAČETKU MAJA.
Poverjemki, člani, naročniki in prijatelji Slovenske kulturne akcije! S prodalo oziroma odkupom srečk njene umetniške loterije boste pripomogli k čim izdatnejši podnori te naše važne ustanove v slovenskem zamejstvu. Lepo vi3ib1jeni k požrtvovalnemu sodelovanju!
V vsako (slovensko stanovanje —• čim več slovenskih umetnin!
Vsem članom in naročnikom naše ustanove sporočamo, da je Slovenska agencija po svojem uradniku g. Ludviku Štancerju poverjena sprejemati vnlačila članarin, naročnin in vsakršnih drugih vplačil za Slovensko kulturno, akcijo. Uprava in blagajnik lepo pros;ta vse, ki bi se g. Štancer pri njih og'asil. da ga ljubeznivo sprejmejo in se poslužijo prilike, da na lahek način poravnajo svoje zaostale obveznosti.
„GLAS“ je štirinajstdnevnik. Izdaja ga Slovenska kulturna akcija, Alvarado 350, Ramos Mejia, FCNDFS, Bs. Aires, Argentina. Ureja uredniški odbor. Tiska tiskarna ..Federico Grote“. (Ladislav Lenček C.M.), Montes de Oca 320, Buenos Aires.