Naši dopisi. Z Dunaja 28. julija. — Ali pridejo ali ne pridejo? to je še dan za dnevom vprašanje, katero največ prežvekujejo tukajšnji judovski listi. Kdo pa so tisti, ki imajo priti? ^to menda uganejo naši bralci sami, ki ved6, da so Cehi liberalcem še zmirom hud trn v peti, kajti če pride onih 44 poslancev iz Češkega, kateri so dosihmal hrbet kazali dunajski zbornici, zmešali bi jim ustavoversko štreno hud6 in nesrečni dualizem, ki je takraj Litave njim gospodstvo v roke dal, utegne propasti. Zadnji^Čas dela ustavakom pa še posebno to sive lase, da se Cehi razgovarjajo s Poljaki ter se bojijo, da bode ustavaški gloriji konec, če se Cehi porazumejo 8 Poljaki. Zato jim je uže milo slišati, da se je raztrgala nit dogovorov nemških Pemcev s prvaki češkimi. Vendar se o tem motijo, če je res to, kar je v včerajšnjem listu ,,Osten" pisal, rekši, da ,,se nit razprav med Cehi in Nemci, če tudi je le tanjka nitka , vendar še od obeh strani naprej prede" in da je prvomestnik nemškega kluba dr. Schmevkal objavil prvomestniku čeških zaupnih mož dr. Riegerju, da še ta teden bode volitev nemško-pemske komisije gotova, ki se ima konečno pogajati s češko komisijo. Da bi tudi mi Slovani danes raji ko jutri slišali gotovo vest, da Cehi stopijo v državni zbor, tega pač ni treba zagotovljati. Kakor pa je prihod Cehov v državni zbor negotov še danes, tako nejasen je tudi še program Taaffe-ov, in če bi smeli — kar ta hip še nikakor nočemo — verjeti čenčam, ki jih je stara „Presse" podnaslovom: „Ein Interview mit dem Grafen Taaffe" uni dan razkladala, bil bi grof Taaffe o svoji politiki prav to, kar Slovenci imenujemo „šviga švaga čez dva praga", ki misli, da je vse storil, če je pripomogel, da je bilo 10 konservativnih poslancev iz vrste velikega posestva češkega izvoljenih. Avstrija potrebuje radikalnega zdravila, da se reši propada, v katerega so jo tirali ustavoverci. Pri zadnjih volitvah je ljudstvo dosti glasno govorilo, da jim ne zaupa, saj so izgubili 50 poslanstev. Ali ni to, ali niso hude pritožbe o narodno-gospodarskem polomu dosti žive priče, da v Avstriji ne more dalje več tako ostati? Previdnemu biti je pač treba ministru, katerega je zaupanje Nj. veličanstva pozvalo, da iz blata potegne zavoženi državni voz; al če vidi, da velika večina narodov za njim stoji, nima ga biti strah pred kliko, ki se je dosihmal drznila, v dunajskih judovskih listih kol6 merodajne politike goniti. „Audacem fortuna juvat", naj bode njegovo geslo in presukalo se bode kmalu vse na bolje. Ce narodni in konservativni poslanci pridejo v državni zbor, pa ne ved6, kakošne namere ima mini-aterstvo, lahko se primeri, da ti, ki so danes prijatelji njegovi, se vstopijo v opozicijo do njega. — Še drugo, kar radi kvasijo judovski liberalci, da begajo ministra Taaffe-a, je to, kar je nedavno prinesla „Grazer Ta-gespost" in je hipoma ponatisnila nova „Presse", češ, da je grof Ho h en wa rt pisal nekemu odličnemu prijatelju, da „minister Taaffe le, kakor sv. Janez Izve-ličarju, pot pripravlja njemu (Hohenwartu)." Ker pa je Hohenwart „strah(' ustavovercem, je hipoma dunajska Judinja ponatisnila zlagano pismo. Ko je grof Hohenwart to izvedel, poslal je „Pressi" par vrstic, s katerimi na kratko pravi, da je celo pismo od konca do kraja zlagano (erlogen). A kaj stori Judinja? Ne, da bi bila na dobro vidno stran, kakor je ,,Tagespo8tno" laž na čelo svojemu listu natisnila, natisnila je Hohen-wartovo pismo v skriti kot med „Mittheilungen aus dem Publikum"!! — Tako ravnanje, ki je celo prepovedano po tiskovni postavi, kaže nepoštenost dunajskih judov. Glede na tako rokodelstvo ustavaških listov morala bi pač prva skrb konservativnega ministerstva biti, — če pridemo kedaj do tega — da se korenito ustavi rokovnaštvo tacib tukajšnjih časnikov, ki ,,delajo javno mnenje"; če se to zadavi, zadavilo se bode tudi rokovnaštvo pritlikovcev, kakor so ,,Tagespoštau, „Laibacher Tagblatt", „Cillier Zeitg." itd. Iz Ljubljane. {Iz seje deželnega odbora 25. julija) imamo poročati sledeče: Deželni inženir gosp. Wičei dobil je nalog, da ogleda naprave zoper povodnje Unca v planinski dolini, in da preišče, kaj je treba popraviti in kaj še storiti. — Za napravo tehničnih stavb za brambo savskega bregii pri Gorenji Savi nad Bes-nico se je deželni odbor obrnil na deželno vlado. — Vodja deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu gosp. Rih. Dolenec bode po 15. avgustu t. m. šel na Dolenjsko, kjer bode— po dogovoru s kranjsko kmetijsko družbo, katera je za to potovanje si od ministerstva izprosila državne podpore — po več krajih podučeval o pridelovanji vina in sadja. — Sklenilo se je, da se oni najdenci kranjskih mater, kateri so od leta 1877. v dunajski najdenišnici, oziroma iz dunajske najdenišnice na rejo oddani, vzamejo na Kranjsko v rejo. — Deželni odbor je pritrdil, da se pomočnemu učitelju v Cerkljah določi 360 gld. remuneracije na leto, in za šolo v Včlikem Gabru da 100 gold. subvencije iz normalno šolskega zaklada za notranjo opravo. — Skupščina antropologov in prazgodovina rje v, katero smo napovedali o zadnjem našem listu, je, kakor je po programu obravnav bilo določeno, trajala dva dni, v ponedeljek in torek. Sešlo se je precej tujih odličnih učenjakov, ki so razpravljali zanimive reči. Dvorana bila je oba dva dni precej polna občinstva, ki je pozorno poslušalo predavanja in debate o njih. Po predlogu gosp. Dežmana je predsedoval skupščinam pl. Hochstetter, c. kr. dvorni svetnik in načelnik c. kr. dunajskih muzej; zapisnikarja pa sta bila gosp. De ž man in dr. Much. Majhna razstava mnogih starin in narodne nošnje naših Kranjic bila je zanimiva. — Drugi pot kaj več o tem shodu. Ne moremo si kaj, da ne bi omenili, kako breztaktno in — reči moramo naravnost — kako neumno je „Laibacherica" napovedala skupščino „antropologov", ko je dolgem spisu pritaknila „den unseligen nationalen Hader als wenig em-pfehlenswerthea Aushaogescbild fur unser schones Land"! Če je narodni prepir „ein wenig empfehlenswerthes Aushangeschild", vprašamo „Laibacherico": kdo pa so tisti, ki netijo „narodni prepir''? Ali mi, ki v svoji slovenski domačiji zahtevamo pravice, ki nam naravno in postavno gred6, ali pa vi tujci in renegati, ki nam jih jemljete? Naj bi „Laibacberčin" pisec bral Dežmanove „proklete grablje", pa bo lahko sodil, kdo dela prepir. Zato ni bila ,,Laib." modra, da je očitala, kar naj bi bila raje — zamolčala! — Cesar smo tri dolga leta pričakovali, zgodilo se je na veliko radost vsem domoljubom 25. dne t. m. — po prečastitem gosp. knezoškofu dr. Pogačarju je bil namreč gosp. Karol Klun, častiti naš deželni in državni poslanec, vmešČen na baron Ravberjev beneficij. — Občespoštovani vodja tukajšnje c. k. finančne direkcije gosp. Alojzij Christ je prosljavljen za c. k. dvornika svetnika. — Gosp. Janko Pajkje postal profesor v Brnu. ----- 249 ___ — V občnem zboru „narodne tiskarne", ki je bil 27. dne t. m., so bili v upravni odbor voljeni gospodje: dr. Ahačič, dr. Dre, dr. Dominkus, Fr. Hren, Fr. Kol-man, M. Kred, J. Kušar, dr. Mosč, dr. Munda, V. Pfei-fer, dr. Papež, Ferd. Souvan, J. Stfzelba, K. Tekavčič in dr. Zamik. — Slavni nas rojak gosp. Davorin Jenko, skladatelj neumrjoče pesmi „Naprej zastava Slave", je iz Beligrada prišel na počitnice na svoj dom na Gorenjskem. — Dr. Kraus je po dolgem trpljenji vsled roparskega udarca na glavo v Skofji Loki umrl. Hudodel-nika še nimajo; naj bi se bistroumnemu sodniku gosp. L. Ravnikarju posrečilo, kmalu na sled priti morivcu! — Ravnokar nam je došla žalostna vest, da je gospa Marija Bradaska, sopruga kr. gimnazijskega ravnatelja zagrebškega gosp. Fr. Bradaska po kratki a teški bolezni 24. dne t. m. v Lipiku umrla. Bila je rajnka z dušo in telesom Slovanka, zato z njenim soprugom in rodovino njeno vred na grobu domorod-kinje žaluje domovina naša! — Na Vrhniki je v nedeljo zvečer nastal hud^ požar, ki je vpepelil okoli 40 poslopij, med katerimi 26* hiš; tudi stolp cerkve je zgorel, in ječa okrajne sodnije bila je v nevarnosti. Nastal je oginj v neki majhni krčmi, kako, nismo izvedeli. Nesreča je tem veča, ker lani 8. avgusta je bil tudi strašen požar; v novi nesreči je le to še sreča, da so razen 7 pogorelcev, vsi drugi zavarovani. — Ravnokar nam je došla vesela novica, da dobro-znani rodoljub gosp. Ivan D o lin ar iz Trsta pride za poštarja v Škof j o Loko. Narodna stvar v Trstu zgubi veliko po njegovem odhodu, Loka pa pridobi izvrstno narodno moč. — {Vabilo na veselico pod milim nebom na vrtu