VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v avgustu 2013 ............................................................................................................ 3 Razvoj vremena v avgustu 2013 ............................................................................................................... 25 Poletje 2013............................................................................................................................................... 31 Meteorološka postaja Bizeljsko ................................................................................................................. 45 AGROMETEOROLOGIJA 53 HIDROLOGIJA 58 Pretoki rek v avgustu ................................................................................................................................. 58 Temperature rek in jezer v avgustu 2013.................................................................................................. 62 Dinamika in temperatura morja v juniju 2013 ............................................................................................ 65 Dinamika in temperatura morja v juliju 2013 ............................................................................................. 71 Dinamika in temperatura morja v avgustu 2013........................................................................................ 76 Zaloge podzemnih voda avgusta 2013 ..................................................................................................... 81 ONESNAŽENOST ZRAKA 86 Onesnaženost zraka v avgustu 2013 ........................................................................................................ 86 POTRESI 96 Potresi v Sloveniji v avgustu 2013............................................................................................................. 96 Svetovni potresi v avgustu 2013 ............................................................................................................... 99 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM Fotografija z naslovne strani: Avgust so v začetku zaznamovale izjemno visoke temperature in na mnogih merilnih mestih smo izmerili najvišjo temperaturo zraka doslej. Utrinek z morja (foto: Marko Clemenz) Cover photo: At the beginning of August an intense heat wave occurred, on many measuring sites record high temperature was observed (Photo: Marko Clemenz) 100 IZDAJATELJ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Mira Kobold, Stanka Koren, Inga Turk, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V AVGUSTU 2013 Climate in August 2013 Tanja Cegnar V dolgoletnem povprečju spada prva polovica avgusta še k visokemu poletju, nato pa se običajno že pozna vpliv vse daljših noči in šibkejšega sončnega obsevanja. Tokrat je prvo tretjino avgusta zaznamoval izjemen vročinski val in na veliko merilnih mestih smo izmerili doslej najvišjo temperaturo zraka, ponekod je temperatura celo nekoliko presegla 40 °C. Ob pomanjkanju padavin, sončnem vremenu in izjemno visoki temperaturi se je razvila huda suša. 12 12 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) KREDARICA 9 6 3 0 -3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 3 0 -3 1 29 31 12 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 19 21 23 29 31 12 MURSKA SOBOTA NOVO MESTO odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 6 -6 -6 9 6 3 0 -3 -6 9 6 3 0 -3 -6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 25 27 12 12 BILJE 9 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) LJUBLJANA 9 6 3 0 -3 -6 PORTOROŽ 9 6 3 0 -3 -6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka avgusta 2013 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, August 2013 Avgust je bil večinoma 2 do 4 °C toplejši kot v dolgoletnem povprečju, k tako velikemu presežku je najbolj prispevala izjemno vroča prva tretjina meseca. Sončnega vremena je bilo več kot običajno, večina države je imela od 10 do 30 % presežek nad dolgoletnim povprečjem. K nadpovprečni osončenosti je najbolj prispevala zelo sončna prva tretjina meseca. Padavine so bile skromne predvsem Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo v prvi tretjini avgusta, a tudi v osrednjem delu meseca je padavin z redkimi izjemami močno primanjkovalo. Čeprav je bilo v zadnji tretjini večinoma več dežja kot običajno, je bil mesec opazno bolj suh kot v dolgoletnem povprečju. Dolgoletno povprečje so le nekoliko presegli v delu Prekmurja in na manjšem območju Gorenjske. V prvi tretjini meseca je bila povprečna dnevna temperatura visoko nad dolgoletnim povprečjem, največji odkloni so bili po nižinah v notranjosti države, na Obali pa odklon ni presegel 6 °C. V nadaljevanju meseca so topla obdobja za krajši čas prekinjale ohladitve. 35 15 30 25 20 15 KREDARICA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 10 5 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu avgustu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in August and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna avgustovska temperatura 22,5 °C, kar je 3,4 °C nad dolgoletnim povprečjem; kot šesti najtoplejši avgust opazno presega meje običajne spremenljivosti. Daleč najhladnejši je bil avgust 1976 s 16,2 °C, s 17,3 °C mu je sledil avgust 1965, desetino °C višja je bila povprečna avgustovska temperatura v letu 1978 (17,4 °C), leta 1979 in 2006 pa je bilo v povprečju 17,7 °C. Najtoplejši avgust je bil leta 2003 s 24,2 °C, sledili so mu avgusti 1992 (23,7 °C), 2001 (22,9 °C), 2012 (23,3 °C) in 2011 (22,8 °C), nato letošnji avgust, sledi mu avgust 2009 (22,4 °C), pa avgusta 1994 ter 2000 (obakrat po 22,1 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 15,9 °C, kar je 2,1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra avgusta 1965 z 11,6 °C, najtoplejša pa 2003 s 17,7 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 29,5 °C, kar je 4,1 °C nad dolgoletnim povprečjem; avgustovski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 31,7 °C, najhladnejši avgusta 1976 z 21,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot v večjem delu države je bil avgust 2013 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 7,9 °C, kar je 2,1 °C nad dolgoletnim povprečjem in presega meje običajne spremenljivosti. Najhladnejši avgust je bil leta 1976 s povprečno temperaturo 2,5 °C, sledijo mu avgusti 2006 (3,5 °C), 1968 (3,8 °C) in 1969 (4 °C). Doslej najtoplejši je bil avgust 1992 z 10,3 °C, 10,2 °C je bila povprečna temperatura avgusta 2003, 9,2°C je bilo avgusta 2011, naslednje leto 9,0 °C, 8,8 °C avgusta 2009, v avgustih 1994 in 2001 je bilo 8,6 °C, 8,5 °C pa leta 2000. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna avgustovska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Takih dni v avgustu 2013 ni bilo niti na najvišji merilni postaji na Kredarici. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Avgusta so taki dnevi zadnja leta kar pogosti. V Ljubljani so zabeležili 14 vročih dni (slika 3), kar močno presega dolgoletno povprečje, a je 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo podobno kot v lanskem in predlanskem avgustu. Največ vročih dni je bilo avgusta 2003, in sicer 23, brez vročih dni pa je bilo od sredine minulega stoletja kar 11 avgustov. Lahko štejemo tudi dneve s temperaturo nad 35 °C, v Ljubljani jih je bilo 7, od tega je en dan temperatura presegla 40 °C. Na Obali je bilo 16 vročih dni, od tega 6 s temperaturo 35 °C ali več. Na Goriškem je bilo 19 vročih dni, in 6 z vsaj 35 °C. V Mariboru je bilo 14 vročih dni, od tega 7 z vsaj 35 °C. V Murski Soboti je bilo 12 vročih dni, 6 dni je temperatura presegla 35 °C, od tega so en dan zabeležili celo nad 40 °C. V Celju je bilo 14 vročih dni, od tega 7 s temperaturo vsaj 35 °C. Prav toliko vročih dni je bilo tudi v Novem mestu, na vsaj 35 °C se je temperatura povzpela 4 dni. Celo v Ratečah je bilo 8 vročih dni, enkrat pa je temperatura presegla 35 °C. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. V Ratečah jih je bilo 16, 17 v Lescah, v Slovenj Gradcu in Novem mestu po 20. Največ toplih dni je bilo na Obali, kjer so jih zabeležili 30, kar nekajkrat v preteklosti pa so bili topli že vsi avgustovski dnevi. Na Goriškem je bilo 29 toplih dni, na Krasu 27, v Črnomlju 25. V Ljubljani je bilo 24 toplih dni, kar opazno presega dolgoletno povprečje; največ toplih dni je bilo leta 2003, ko je bila najvišja dnevna temperatura le en dan pod 25 °C; najmanj jih je bilo avgusta 1976, ko sta bila topla le 2 dneva. V Novem mestu so zabeležili 20 takih dni, v letih 1992 in 2003 pa so imeli celo po 30 toplih dni. V Celju je bilo 22 toplih dni, največ pa jih je bilo prav tako v avgustih 1992 in 2003, in sicer po 30. 25 30 LJUBLJANA LJUBLJANA število dni število dni 20 15 10 20 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 3. Število vročih dni v avgustu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in August and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število toplih dni v avgustu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C in August and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 5. Izsušen travnik. Šmartno pri Slovenj Gradcu, 8. avgust 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 5. Dried meadow in Šmartno pri Slovenj Gradcu, 8 August 2013 (Photo: Iztok Sinjur) Absolutna najnižja temperatura je bila v Lescah in na Kredarici izmerjena 15. avgusta. V Kočevju in Ljubljani se je najbolj ohladilo 16. avgusta, drugod po državi pa zadnje tri dni meseca. Na Kredarici se 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo je ohladilo na 0,4 °C, v preteklosti pa so avgusta na tem visokogorskem observatoriju že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1972 se je živo srebro spustilo na −6 °C, sledil mu je avgust 1995 z −5,7 °C, temperaturni minimum avgusta 1978 je bil −5,4 °C, leta 1998 pa −5,1 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 11,6 °C, kar je opazno več od najnižje temperature v avgustih 1949 (4,2 °C), 1968 (4,5 °C), 1995 (5,8 °C) in 1980 (6,3 °C). V Ratečah se je ohladilo na 4,8 °C, v Črnomlju na 8,0 °C, v Kočevju pa na 6,5 °C, kar je toliko kot je bila najnižja temperatura tudi v Postojni. V Murski Soboti so izmerili 9,8 °C, v Mariboru pa 12,2 °C. 20 4 KREDARICA KREDARICA 18 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 2 0 -2 -4 14 12 10 -6 -8 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 8 1955 2009 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 42 14 MURSKA SOBOTA 40 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 16 11 8 5 MURSKA SOBOTA 38 36 34 32 30 28 26 2 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 14 42 12 10 8 6 40 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA LJUBLJANA 38 36 34 32 30 28 26 24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 6. Najnižja (levo) in najvišja (desno) avgustovska temperatura in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 6. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in August and the 1961−1990 normals Najvišjo avgustovsko temperaturo so na Kredarici, v Ratečah, Kočevju in Slovenj Gradcu namerili 3. avgusta, naslednji dan je bilo najbolj vroče v Postojni, 7. avgusta je bilo najbolj vroče v Lescah in na Krasu. V pretežnem delu države pas o najvišjo temperaturo izmerili 8. avgusta. Marsikje je bila to tudi najvišja temperatura doslej, kar potekajo meritve. V Mariboru so namerili 40,6 °C, kar je toliko kot doslej najvišja izmerjena temperatura v Sloveniji, ki so jo zabeležili v Črnomlju 5. julija leta 1950. V Črnomlju, kjer pa meritve zdaj potekajo na drugi lokaciji, so namerili 40,3 °C, tudi v Murski Soboti so namerili izredno visoko temperaturo, in sicer 40,1 °C, kar je na tem merilnem mestu največ doslej. V Ljubljani se je ogrelo na 40,2 °C, kar je prav tako najvišja doslej izmerjena temperatura v Ljubljani. V Ljubljani je bilo avgusta vroče tudi v letih 2003 (37,3 °C), 2012 (37,1 °C), 1971 in 1992 (obakrat 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 36,5 °C), 2011 (36,0 °C), 2000 (35,6 °C) in 2001 (35,2 °C). Na Kredarici se je ogrelo na 19,1 °C, topleje (19,6 °C) je bilo avgusta leta 2011. V preteklosti so avgusta na Kredarici že nekajkrat presegli 18 °C, in sicer leta 2003 (18,6 °C), 1956 (18,5 °C), 1960 (18,4 °C), 1971 (18,1 °C) ter v letih 1981 in 2000 (18 °C). Letališče Portorož se je ogrelo na 37,3 °C, v Biljah so dosegli 38,1 °C. 40,6 °C so 8. avgusta izmerili tudi na Letališču Cerklje. To je izenačena najvišja termperatura v Sloveniji. Tako Maribor in Letališče Cerklje skupaj s Črnomljem (5. julij 1950) delijo slovenski temperaturni rekord. Povprečna mesečna temperatura je opazno presegla dolgoletno povprečje. Najmanjši odklon je bil z 1,9 °C v Kočevju, drugod je povsod presegel 2 °C. Največji odklon (nad 3 °C) je bil na območju, ki je segalo od Krasa prek Ljubljanske kotline na Dolenjsko, odklon nad 3 °C je bil tudi na Koroškem in večjem delu severovzhodne Slovenije. 26 12 LJUBLJANA 24 10 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) KREDARICA 8 6 4 22 20 18 16 2 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2009 26 28 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 24 22 20 18 16 26 24 22 20 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 18 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 26 26 CELJE NOVO MESTO 22 20 18 24 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 24 22 20 18 16 16 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v avgustu Figure 7. Mean air temperature in August 7 Agencija Republike Slovenije za okolje 45 Urad za meteorologijo 20 BILJE KREDARICA 40 35 temperatura (°C) temperatura (°C) 15 30 25 20 15 10 5 0 10 -5 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 45 45 LJUBLJANA NOVO MESTO 40 35 temperatura (°C) tem peratura (°C) 40 30 25 20 15 35 30 25 20 15 10 10 5 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 dan dan 45 45 CELJE MARIBOR 40 35 temperatura (°C ) temperatura (°C ) 40 30 25 20 15 35 30 25 20 15 10 10 5 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 45 45 MURSKA SOBOTA 40 PORTOROŽ 40 35 temperatura (°C ) temperatura (°C) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 30 25 20 15 35 30 25 20 15 10 10 5 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), avgust 2013 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), August 2013 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 9. Odklon povprečne temperature zraka avgusta 2013 od povprečja 1961−1990 Figure 9. Mean air temperature anomaly, August 2013 3°C 2°C Avgustovske padavine so prikazane na sliki 11. Največ padavin, nad 140 mm, so namerili v delu Zgornjega Posočja in Gorenjske. V Lescah je padlo 161 mm, v Logu pod Mangartom 152 mm, v Kobaridu 148 mm, na Kredarici 144 mm. Na večini ozemlja so namerili od 60 do 140 mm. Najmanj padavin je bilo na Obali (v Portorožu 53 mm) in delu Štajerske (Maribor 42 mm). Slika 10. Pobiranje krompirja. Žalna pri Grosupljem, 31. avgust 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 10. Potato harvesting, Žalna near Grosuplje, 31 August 2013 (Photo: Iztok Sinjur) Slika 11. Prikaz porazdelitve padavin avgusta 2013 Figure 11. Precipitation amount, August 2013 140 mm 100 mm 60 mm 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 12. Višina padavin avgusta 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 12. Precipitation amount in August 2013 compared with 1961−1990 normals 100% 70% 40% V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin v pretežnem delu države primanjkovalo. Nekoliko so dolgoletno povprečje presegli v večjem delu Prekmurja in v Lescah. V Velikih Dolencih so s 117 mm dosegli 117 % dolgoletnega povprečja, v Murski Soboti so z 112 mm dosegli 110 % običajnih padavin, v Slovenskih Konjicah so s 121 mm izenačili dolgoletno povprečje, v Lescah je 161 mm enako 112 % dolgoletnega povprečja, ki so ga s 139 mm za 13 % presegli tudi v Godnjah. Manj kot polovico običajnih padavin je bilo v Biljah (64 mm je 49 % dolgoletnega povprečja), v Kneških Ravnah je padlo 98 mm, kar je 47 % običajnih padavin, v Mariboru pa so s 42 mm dosegli komaj 32 % dolgoletnega povprečja. 350 500 300 višina padavin (mm) višina padavin (mm) KREDARICA 400 300 200 100 0 1955 200 150 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 350 MURSKA SOBOTA 300 višina padavin (mm) višina padavin (mm) 250 50 350 300 PORTOROŽ 250 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 NOVO MESTO 250 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 13. Padavine v avgustu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 13. Precipitation in August and the mean value of the period 1961−1990 Slika 14. Nevihta nad Sorškim poljem, avgust 2013 (foto: Dejan Košir) Figure 14. Thunderstorm, Sorško polje, August 2013 (Photo: Dejan Košir) 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica 0 50 100 povprečje 1961 - 1990 150 200 250 avgust 2013 Slika 15. Mesečna višina padavin v mm avgusta 2013 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 15. Monthly precipitation amount in August 2013 and the 1961–1990 normals Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Kamniški Bistrici, in sicer 11, večina krajev je imela od 10 do 8 takih dni, najmanj pa jih je bilo v Črnomlju, samo 7. Slika 16. Število padavinskih dni v avgustu. Z modro je obarLJUBLJANA van del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj 15 kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 16. Number of days in 10 August with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but 5 less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with 0 precipitation less than 1 mm 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 (yellow) število dni 25 Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo višino padavin in snežne odeje, ni pa klasičnih meritev temperature. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo in niso vključene v preglednico 2. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki – avgust 2013 Table 1. Monthly meteorological data – August 2013 Postaja NV Kamniška Bistrica Brnik Jezersko Log pod Mangrtom Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci 601 384 740 650 487 263 752 722 515 330 345 195 Padavine in pojavi RR RP 130 70 99 76 109 59 152 74 116 60 148 74 98 47 77 56 120 89 121 100 86 93 117 117 LEGENDA: RR − višina padavin (mm) RP − višina padavin v % od povprečja SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm NV − nadmorska višina (m) SD 11 9 10 9 10 9 9 9 10 8 9 8 LEGEND: RR − precipitation (mm) RP − precipitation compared to the normals SD − number of days with precipitation NV − altitude (m) Avgusta je v Ljubljani padlo 105 mm padavin, kar je 73 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin avgusta 1962, namerili so le 16 mm, sledijo avgusti 2001 (33 mm), 2000 (34 mm), 2011 (42 mm) in 1992 (46 mm). Najobilnejše padavine so bile avgusta 1969 (303 mm), 302 mm sta padla avgusta 1963, 264 mm so namerili avgusta 2005, avgusta 1989 pa 5 mm manj. 350 LJUBLJANA Slika 17. Padavine v avgustu in povprečje obdobja 1961− 1990 Figure 17. Precipitation in August and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) 300 250 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 18 je shematsko prikazano avgustovsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Trajanje sončnega obsevanja je povsod preseglo dolgoletno povprečje. Najmanjši presežek je bil v Celju, kjer so z 254 urami za 8 % presegli dolgoletno povprečje. Na severozahodu in jugu države, ter na Dolenjskem in večjem delu Štajerske ter v Prekmurju je bilo 10 do 20 % več sončnega vremena kot običajno, velik del zahodne polovice države in osrednje Slovenije ter severa Štajerske pa je zabeležil odklon med 20 in 30 %. V Ljubljani je sonce sijalo 293 ur, kar je 27 % več od dolgoletnega povprečja. Najmanj sončni avgusti so bili v letih: 2006 (161 ur), 1976 in 1977 (obakrat 162 ur) in 2005 s 169 urami sončnega vremena. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sončnega vremena avgusta 2011 (333 ur), 2012 (329 ur), 1992 (323 ur), med bolj sončne spadajo še avgusti 2000 (316 ur), 2009 (315 ur), 2001 (314 ur) in 2003 (306 ur). 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja avgusta 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 18. Bright sunshine duration in August 2013 compared with 1961−1990 normals 120% 110% 100% Slika 19. Heliograf v Šmartnem pri Slovenj Gradcu na dan temperaturnih rekordov. 8. avgust 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 19. Heliograph in Šmartno pri Slovenj Gradcu, 8 August 2013 (Photo: Iztok Sinjur) Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Obali, in sicer 18, dan manj je bilo jasno v Beli krajini. Najmanj jasnih dni je bilo na Kredarici, kjer je bilo jasno le 6 dni. Po nižinah je bilo jasno vsaj 10 dni. V Ljubljani je bilo jasno 13 dni (slika 23); od sredine minulega stoletja je bilo brez jasnih dni 6 avgustov, toliko jasnih dni kot letos je pa bilo tudi v avgustih v letih 1990, 1992 in 2000. 400 400 KREDARICA NOVO MESTO 300 število ur število ur 300 200 100 100 0 1956 200 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 0 1961 2010 400 1967 1979 1985 1991 1997 2003 2009 400 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA 300 300 število ur število ur 1973 200 100 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1955 Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja Figure 20. Sunshine duration 13 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 Agencija Republike Slovenije za okolje 50 15 15 LJUBLJANA 12 30 9 20 6 10 3 0 0 5 7 12 30 9 20 6 10 3 0 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 50 15 50 15 NOVO MESTO 40 12 30 9 20 6 3 10 3 0 0 12 30 9 20 6 10 0 1 3 5 7 padavine (m m ) 40 sončno obs. (ure) padavine (mm) CELJE 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 50 dan 50 15 15 PORTOROŽ 12 30 9 20 6 3 10 3 0 0 12 30 9 20 6 10 1 3 5 7 padavine (mm) 40 40 sončno obs. (ure) padavine (mm) MURSKA SOBOTA 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 50 sončno obs. (ure) 3 40 sončno obs. (ure) 1 padavine (mm) 40 sončno obs. (ure) padavine (mm) KREDARICA sončno obs. (ure) 50 Urad za meteorologijo dan 50 15 15 BILJE 30 9 20 6 10 3 0 0 1 3 5 7 40 12 30 9 20 6 10 3 0 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 s onč no obs . (ure) 12 padav ine (m m ) 40 sončno obs. (ure) padavine (mm) MARIBOR 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 21. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) avgust 2013 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 21. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, August 2013 Na sliki 21 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 400 LJUBLJANA število ur 300 Slika 22. Število ur sončnega obsevanja v avgustu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 22. Bright sunshine duration in hours in August and the mean value of the period 1961– 1990 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo v Črnomlju, in sicer 10, dva dni manj je bilo oblačno v Ratečah. Na Obali in na Krasu je bil oblačen le en dan, po trije pa na Goriškem in v Postojni. Tudi v Ljubljani so bili 3 oblačni dnevi (slika 24), kar je opazno manj od dolgoletnega povprečja. Največ oblačnih dni je bilo v avgustih 1976 in 1995, in sicer 11, le po en oblačen dan je bil v letih 1961, 1971, 2001, 2003 in 2009 ter 2011. 15 15 LJUBLJANA LJUBLJANA 12 število dni število dni 10 9 6 5 3 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 23. Število jasnih dni v avgustu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 23. Number of clear days in August and the mean value of the period 1961–1990 Slika 24. Število oblačnih dni v avgustu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 24. Number of cloudy days in August and the mean value of the period 1961–1990 Najmanjšo povprečno mesečno oblačnost so zabeležili na Obali, v Portorožu so oblaki v povprečju pokrivali 2,5 desetin neba, podobno je bilo tudi na Krasu. Največja povprečna oblačnost je bila na Kredarici s 4,8 desetin. Večina države je imela v povprečju z oblaki prekrite 3,0 do 4,5 desetin neba. Slika 25. Zgornje Kriško jezero in Triglav v ozadju, 11. avgust 2013 (foto: Blaž Šter) Figure 25. Zgornje Kriško jezero and Triglav in background, 11 August 2013 (Photo: Blaž Šter) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – avgust 2013 Table 2. Monthly meteorological data – August 2013 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 TS 20,0 7,9 17,4 23,2 23,2 22,7 20,1 18,9 22,5 21,6 22,0 22,0 20,6 22,4 19,8 21,4 TOD 2,8 2,1 2,6 2,7 2,1 3,4 3,2 1,9 3,4 2,9 3,6 2,9 2,5 3,7 3,0 3,1 TX 27,1 10,8 25,5 31,1 30,1 30,0 28,3 28,1 29,5 28,8 28,8 29,4 29,0 29,1 27,5 28,5 TM 13,2 5,8 10,1 16,1 17,2 16,8 12,6 12,3 15,9 15,2 15,4 14,1 13,6 16,4 12,7 15,0 Temperatura TAX DT 36,5 7 19,1 3 35,8 3 38,1 8 37,3 8 37,3 7 36,4 4 37,9 3 40,2 8 39,0 8 39,9 8 40,3 8 39,7 8 40,6 8 37,7 3 40,1 8 TAM 8,5 0,4 4,8 10,9 12,6 12,0 6,5 6,5 11,6 9,2 9,8 8,0 8,2 12,2 7,0 9,8 DT 15 15 29 31 31 29 31 16 16 31 31 16 31 30 31 31 SM 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 17 0 16 29 30 27 22 22 24 23 20 25 22 22 20 22 TD 0 337 32 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Sonce OBS RO 285 213 124 240 107 316 122 333 115 321 292 122 293 127 261 111 254 277 266 276 108 124 120 117 Oblačnost PO SO SJ 3,6 5 15 4,8 5 6 4,4 8 11 3,3 3 13 2,5 1 18 2,4 1 16 3,0 3 15 4,2 5 10 3,8 3 13 3,9 6 13 4,0 5 14 4,0 10 17 4,1 6 11 4,5 7 10 4,2 6 10 4,1 6 12 RR 161 144 106 64 53 139 83 103 105 105 84 79 70 42 79 112 RP 112 63 67 49 52 113 64 72 73 99 66 62 54 32 61 110 Padavine in pojavi SD SN SG SS 10 3 0 0 10 5 10 0 9 3 1 0 9 8 0 0 6 6 0 0 9 2 0 0 10 8 1 0 9 6 2 0 10 6 4 0 9 8 4 0 9 8 4 0 7 7 0 0 9 8 0 0 8 8 0 0 9 5 1 0 10 6 2 0 Tlak SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) SSX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P PP 756,1 921,5 1009,1 1014,9 7,2 12,8 16,8 17,4 982,5 15,6 991,0 15,2 988,9 15,5 995,4 14,8 16,7 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka – avgust 2013 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature – August 2013 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci T Tmax Tmax povp povp abs 26,6 34,1 37,3 35,4 38,1 26,9 23,8 33,7 36,4 34,7 37,9 23,1 21,7 31,3 35,8 24,7 33,4 36,5 24,8 33,7 37,7 25,4 34,9 38,1 36,1 40,2 27,5 35,3 39,9 27,0 26,3 35,2 40,3 26,0 34,8 39,0 25,3 35,3 39,7 35,2 40,0 26,7 27,8 35,8 40,6 26,1 34,8 40,1 26,0 33,3 38,8 I. dekada II. dekada III. dekada Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp povp abs povp abs povp abs povp povp abs povp abs povp abs 20,2 17,9 18,8 16,6 22,7 29,5 31,7 15,7 13,1 13,9 10,7 20,6 27,0 29,9 15,7 12,6 14,0 11,0 18,7 16,3 18,4 15,9 22,6 30,8 34,5 14,6 11,8 14,1 11,2 20,5 27,4 30,7 15,1 10,9 14,3 10,8 13,6 11,5 12,4 10,4 19,5 27,5 31,0 11,9 9,0 10,4 7,5 17,2 24,3 28,7 12,3 6,5 11,0 5,9 14,4 11,9 9,6 7,0 17,7 27,1 32,0 10,5 6,5 6,2 1,9 16,3 23,2 27,3 11,9 6,5 7,5 1,8 12,9 10,2 9,1 6,4 16,5 25,1 29,5 8,5 5,5 4,4 0,7 14,1 20,8 23,8 9,0 4,8 5,5 0,2 16,1 13,5 14,6 12,1 18,9 26,1 29,5 11,6 8,5 10,5 7,5 16,8 22,4 25,0 12,1 8,5 11,1 7,4 14,8 10,2 11,6 6,3 18,5 26,6 30,6 10,9 7,3 8,1 3,0 16,4 22,7 25,7 12,3 7,0 10,6 4,6 15,8 13,1 19,6 27,6 31,7 11,8 9,2 17,5 23,8 26,7 12,7 8,2 19,0 16,5 14,8 11,7 21,4 28,8 32,7 14,5 11,6 11,7 8,9 19,0 24,2 27,2 14,4 11,9 12,1 8,6 18,0 15,0 15,6 13,0 21,0 28,0 33,4 13,9 10,1 12,2 7,7 18,3 23,5 27,1 14,2 9,8 13,5 8,3 15,9 13,0 13,1 10,0 21,5 28,6 35,0 12,4 8,0 9,9 5,5 18,8 23,9 27,2 13,4 8,0 11,9 7,0 17,7 15,0 20,8 28,3 33,2 13,7 9,5 18,3 23,9 27,4 14,4 9,2 16,1 12,5 14,0 10,0 19,4 28,3 32,4 11,8 8,4 10,3 6,6 17,4 23,9 27,7 13,0 8,2 12,0 6,7 17,8 15,0 16,0 13,2 21,0 28,2 33,1 14,3 10,0 12,3 8,5 18,2 23,8 27,5 14,7 12,8 12,7 8,6 19,7 16,9 21,2 28,4 33,3 15,0 12,3 18,5 23,7 27,5 14,6 12,2 17,4 14,3 15,9 12,5 20,3 27,7 31,9 13,8 10,4 12,7 8,4 18,0 23,5 26,5 13,8 9,8 12,5 7,9 18,3 15,0 14,0 11,0 20,5 26,4 30,2 14,4 11,2 10,4 6,6 17,7 22,4 25,8 13,6 11,8 10,1 7,0 LEGENDA: LEGEND: T povp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost T povp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni – avgust 2013 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days – August 2013 Postaja I. LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2013 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2013 p.d. 0 0 2 2 2 1 2 1 1 1 1 1 2 2 1 1 1 1 p.d. 9 11 11 11 12 12 12 11 11 11 10 8 11 10 10 8 12 11 od 1. 1. 2013 RR 671 1056 1059 1030 919 1037 675 878 1008 864 802 1013 670 707 658 529 592 560 − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. avgusta 2013 1200 višina padavin (mm) Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci RR 0,0 0,0 2,7 15,2 0,5 2,5 1,1 6,9 26,0 2,7 2,0 5,2 9,4 5,7 6,4 1,0 37,8 57,2 Padavine in število padavinskih dni II. III. M RR p.d. RR p.d. RR 9,7 2 43,4 7 53,1 20,0 3 44,3 8 64,3 5,7 2 74,3 7 82,7 0,7 1 85,1 8 101,0 27,9 3 77,5 7 105,9 73,4 5 98,7 6 174,6 30,0 3 47,9 7 79,0 36,2 3 55,4 7 98,5 22,9 3 55,7 7 104,6 17,9 2 99,0 8 119,6 15,1 2 66,9 7 84,0 0,7 1 73,4 6 79,3 9,3 2 86,1 7 104,8 14,4 2 50,2 6 70,3 8,0 2 51,8 7 66,2 13,6 3 9,9 4 24,5 15,4 4 58,7 7 111,9 11,6 3 47,7 7 116,5 − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) 1000 800 LJUBLJANA 600 400 200 0 1.jan 18 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul 1.avg Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor 6.7 % 0.8 m/s 3.5 % 1.8 m/s N 4.5 % 1.5 m/s 2.6 % 2.6 m/s N 4.3 % 1.4 m/s 6.9 % 0.8 m/s 2.1 % 2.5 m/s 3.8 % 1.8 m/s 13.3 % 1.2 m/s 9.4 % 1.0 m/s 1.3 % 1.3 m/s Kredarica 8.5 % 1.2 m/s N 5.2 % 3.6 m/s 4.7 % 1.6 m/s 26.8 % 1.4 m/s 0.9 % 1.7 m/s 17.0 % 4.5 m/s 5.0 % 1.3 m/s 1.1 % 1.9 m/s 16.9 % 4.3 m/s 1.5 % 1.6 m/s 12 % 8% 4% 2.6 % 2.5 m/sW 7.7 % E1.3 m/s 4.6 % 1.9 m/sW 5.3 % E1.3 m/s 1.3 % 7.0 m/sW 4.1 % E1.9 m/s 7% 9% 2.8 % 1.9 m/s 11.2 % 1.6 m/s 0.7 % 0.5 m/s 5.5 % 1.4 m/s 0.7 % 4.4 m/s 19.0 % 2.9 m/s 14 % 18 % 21 % 6.0 % 1.8 m/s 0.3 % 0.3 m/s27 % 11.5 % 1.6 m/s 6.9 % 1.5 m/s S 0.5 % 1.1 m/s 6.2 % 1.6 m/s 7.1 % 1.7 m/s S 0.1 % 1.4 m/s28 % 10.4 % 1.9 m/s 27.2 % 4.5 m/s 0.2 % 1.7 m/s S 4.2 % 1.8 m/s 5.2 % 1.6 m/s 2.3 % 2.8 m/s 0.3 % 2.2 m/s brezvetrje: 0.0 % Novo mesto Portorož – letališče 2.4 % 0.9 m/s 1.6 % 3.2 m/s N 1.7 % 0.7 m/s 15 % 5.0 % 1.2 m/s 2.3 % 0.8 m/s 3.2 % 3.3 m/s N 1.0 % 1.0 m/s 3.0 % 5.3 m/s 13.6 % 4.5 m/s 11.6 % 1.7 m/s Bilje 6.7 % 5.5 m/s 1.3 % 1.3 m/s 1.9 % 1.5 m/s 10 % 2.1 % 1.7 m/s 22 % 3.4 % 0.8 m/s 14.4 % 1.8 m/s 6.5 % 4.0 m/s 5.2 % 4.2 m/s 4.0 % 1.9 m/s 6.0 % 1.6 m/s 5% 11 % 7.4 % 0.9 m/sW 5.4 % E1.4 m/s 8.5 % 0.9 m/s 2.0 % 1.1 m/s 6.3 % 0.7 m/s 2.8 % 1.4 m/s 8.3 % 0.8 m/s N 0.9 % 1.1 m/s 33 % S 5.1 % 3.7 m/sW 3.9 % E3.2 m/s 8% 3.9 % 3.8 m/s 16 % 3.5 % 3.7 m/s 2.0 % 3.0 m/s 6.3 % 1.0 m/s 16.4 % 3.3 m/s S 24 % 21.4 % 3.2 m/s 7.1 % 1.9 m/sW 32.5 % E2.1 m/s 7.9 % 1.9 m/s 17.5 % 2.0 m/s 7.9 % 2.2 m/s 2.7 % 3.2 m/s 4.3 % 1.9 m/s 1.3 % 3.5 m/s 11.1 % 0.9 m/s Slika 26. Vetrovne rože, avgust 2013 S 1.9 % 1.1 m/s Figure 26. Wind roses, August 2013 19 2.6 % 0.8 m/s 1.0 % 0.7 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1961–1990, avgust 2013 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1961–1990, August 2013 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M I. 4,4 5,2 5,8 4,9 5,8 6,4 6,8 6,6 7,2 7,4 5,7 6,2 5,9 6,9 7,8 6,5 6,5 Temperatura zraka II. III. M 0,7 0,7 2,1 1,7 1,2 2,7 2,0 1,8 3,2 0,2 0,8 1,9 1,2 0,7 2,6 1,2 1,2 2,8 1,3 1,1 3,0 1,4 1,4 3,0 1,8 1,6 3,4 2,1 1,8 1,6 0,8 1,8 2,0 1,6 1,7 1,5 1,2 1,1 0,8 1,2 1,3 1,2 0,8 3,6 2,9 2,9 2,5 3,3 3,7 3,1 2,9 I. 0 0 7 36 1 5 3 18 63 7 4 14 30 15 17 3 109 183 Padavine II. III. 30 92 53 83 16 137 8 128 67 109 213 143 82 91 115 94 63 83 46 184 47 134 2 124 32 191 35 100 25 112 34 55 50 160 40 122 M 52 49 64 72 67 112 61 76 73 89 66 62 99 54 57 32 110 117 I. 111 122 129 Sončno obsevanje II. III. M 109 125 115 119 125 122 118 119 122 118 112 88 107 137 116 104 120 141 129 110 127 133 114 80 111 120 112 89 108 149 140 125 118 92 88 124 117 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 26) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 38 %, severozahodniku pa 14 % vseh terminov. V Kopru je bilo 7 dni z vetrom nad 10 m/s, 20. avgusta je najmočnejši sunek dosegel 17,6 m/s. V Biljah je vzhodniku s sosednjima smerema skupaj pripadlo 56 % vseh primerov. Najmočnejši sunek je 5. avgusta dosegel 12,7 m/s, bili so 3 dnevi z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema skupno pihal v 25 % vseh terminov, jugovzhodnik in vzhodjugovzhodnik pa v 23 %. Najmočnejši sunek je 9. avgusta dosegel 17,9 m/s; v šestih dneh je veter presegel 10 m/s. Na Kredarici je veter v 25 dneh presegel 10 m/s, od tega v šestih dneh 20 m/s; v sunku je 9. avgusta dosegel hitrost 27,1 m/s. Jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku je pripadlo 46 % vseh primerov, severozahodniku in zahodseverozahodniku pa 34 %. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 45 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa slabih 22 % vseh terminov. Sunek vetra je 9. avgusta dosegel 12,6 m/s; bilo je 5 dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 42 % vseh primerov, severovzhodniku in vzhodseverovzhodniku pa je skupaj pripadlo 26 % vseh terminov; najmočnejši sunek je 9. avgusta dosegel 15,9 m/s, bila sta dva dneva z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 9. avgusta dosegel hitrost 19,4 m/s, bilo je 12 dni z vetrom nad 10 m/s. V Parku Škocjanske jame je najmočnejši sunek 14. avgusta dosegel 18,0 m/s, bilo je 11 dni z vetrom nad 10 m/s. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V prvi tretjini avgusta je povprečna temperatura močno presegla dolgoletno povprečje, odkloni so se večinoma gibali okoli 6 °C, ponekod so presegli tudi 7 °C. V Mariboru je odklon znašal 7,8 °C. Padavin je bilo v večjem delu Slovenije manj kot običajno, na Obali in v Biljah sploh ni bilo padavin, v Ratečah pa je padel 1 % običajnih padavin. Povprečje so presegli le v Velikih Dolencih (za 83 %) in Murski Soboti (9 %). Sonca je bilo po vsej državi več kot običajno, povprečje so najbolj presegli v Mariboru (za 49 %), v Portorožu pa je presežek znašal le 11 %. Slika 27. Čolnarjenje po zgornjem toku reke Kolpe, ki je bila neobičajno topla in nizka, 3. avgust 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 27. On the upper river Kolpa, 3 August 2013 (Photo: Iztok Sinjur) Osrednja tretjina meseca je bila temperaturno nekoliko toplejša kot v dolgoletnem povprečju, večina odklonov ni presegla 2 °C, največjega pa so zabeležili v Novem mestu (2,1 °C). Padavine so v pretežnem delu države opazno zaostajale za dolgoletnim povprečjem, ki so ga presegli le v Lescah (za 113 %) in na Brniku (za 15 %). Najmanj dežja je bilo v Črnomlju, kjer so zabeležili le 2 % dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, najmanjši presežek je bil na Obali (9 % več kot običajno), največji pa v Ljubljani, kjer je sonce sijalo kar 29 % več časa kot v dolgoletnem povprečju. Zadnja tretjina avgusta je bila le malo toplejša kot običajno, večina odklonov je bila do 1,5 °C, večji odklon je bil le v Ljubljani z 1,6 °C. Padavine so bile razporejene neenakomerno, v Mariboru so dosegli le 55 % dolgoletnega povprečja, drugod so bili zaostanki za dolgoletnim povprečjem majhni; večina merilnih mest pa je zabeležila več padavin kot običajno, na Bizeljskem je padlo skoraj dvakrat toliko dežja kot običajno (190 % dolgoletnega povprečja). Na Goriškem in ob morju je sonce sijalo za četrtino več časa kot običajno, v Postojni so imeli za petino več sončnega vremena, v Ljubljani za desetino, v Slovenj Gradcu 4 %. Drugod je bilo sončnega vremena manj kot v dolgoletnem povprečju, v Novem mestu so dosegli le 80 % običajne osončenosti. Na Kredarici avgusta 2013 ni bilo snežne odeje. Od sredine minulega stoletja je bilo največ snega avgusta leta 1969 (30 cm), sledijo mu avgusti 1966 (22 cm), 1954 in 2006 (obakrat 15 cm) ter 1957 (12 cm). Najdlje je snežna odeja obležala avgusta 2006, in sicer 9 dni, v avgustu 1969 pa dan manj (8 dni). Brez snežne odeje je bila Kredarica vključno z letošnjim 30 avgustov. Število dni z nevihto je največje junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja. V večini krajev je bilo število nevihtnih dni podpovprečno, med prikazanimi postajami so dolgoletno povprečje dosegli le v Murski Soboti, kjer je bilo 6 nevihtnih dni. V Ratečah so bili 3 taki dnevi, kar je 3 dni manj kot običajno. Po 8 takih dni je bilo na Goriškem, v Postojni, na Bizeljskem, v Novem mestu, Celju in Mariboru. V Ljubljani je bilo 6 nevihtnih dni; največ takih dni je bilo v Ljubljani 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo avgusta 1969 in 2002, ko jih je bilo po 15, najmanj pa v avgustih 1953 in 1961, po 2 dneva. Letos so najmanj nevihtnih dni našteli na Krasu, v Ratečah in Lescah. 10 KREDARICA število dni 8 6 Slika 28. Število dni s snežno odejo v avgustu in višina snežne odeje v avgustu 2013 Figure 28. Number of day with snow cover in August and daily snow depth in August 2013 4 2 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 20 20 NOVO MESTO LJUBLJANA 15 število dni število dni 15 10 5 5 0 1951 20 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2011 20 MURSKA SOBOTA RATEČE 15 število dni 15 število dni 10 10 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 29. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v avgustu Figure 29. Number of days with thunderstorms in August Slika 30. Štorklja hrani svoj naraščaj. Brezje pri Grosupljem, 2. avgust 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 30. Stork in the nest with offspring, Brezje near Grosuplje, 2 August 2013 (Photo: Iztok Sinjur) 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Kredarici so zabeležili 10 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Novem mestu in na Bizeljskem so bili 4 dnevi z meglo, po 2 pa v Kočevju in Murski Soboti. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so bili 4 dnevi z meglo, kar je šest dni manj kot v dolgoletnem povprečju. Od sredine minulega stoletja je bilo s po enim dnevom z meglo pet avgustov (1988, 1994, 1998, 2000 in 2001), po 21 dni pa je bilo v avgustih 1951 in 1965. 25 LJUBLJANA število dni 20 Slika 31. Število dni z meglo v avgustu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 31. Number of foggy days in August and the mean value of the period 1961–1990 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 32. Zaradi vročine in suše so listi jablane rumeneli, plodovi pa so bili drobni. Šmarno pri Slovenj Gradcu, 8. avgust 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 32. Because of the heat stress became apple leaves yellow, 8 August 2010 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 33 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V začetku meseca je zračni tlak večinoma padal do 9. avgusta, ko se je iztekla tudi najhujša vročina, sledilo je po večini naraščanje vse od 15. dne, ko je bila z 988,0 mb dosežena najvišja vrednost. Sledil je padec na 980,7 mb do 19. avgusta. Po kratkotrajnem porastu na 987,5 mb 21. dne je zračni tlak hitro padal in 25. avgusta dosegel najnižjo vrednost 975,6 mb. Sledil je porast in zadnje tri dni se je zračni tlak ustalil na okoli 986 mb. Na sliki 33 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Povprečen tlak vodne pare je bil najvišji 5. in 6. avgusta, dosegel je 20,8 mb. Sledil je hiter padec in 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo izmenično manjši porasti in padci do 17. dne, ko je bila z 12,5 mb dosežena najnižja vrednost. Le za spoznanje višji je bil delni tlak vodne pare zadnja dva dni v avgustu. 22 990 tlak vodne pare (mb) zračni tlak (mb) LJUBLJANA 985 980 LJUBLJANA 20 18 16 14 12 10 975 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 33. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare avgusta 2013 Figure 33. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in August 2013 SUMMARY The mean air temperature in August was well above the 1961–1990 normals, the anomaly exceeded 2 °C with the exception of Kočevje (1.9 °C). At least 3 °C warmer than on the long-term average was in the area from Kras to Ljubljanska kotlina and Dolenjska. Also in Koroška and most of northeast of Slovenia the anomaly exceeded 3 °C. During the first third of August an extreme heat wave was observed. Many stations registered the absolute maximum temperature and on some stations temperature exceeded 40 °C. The most abundant precipitation was in Zgornje Posočje and part of Gorenjska, where more than 140 mm fell. In Lesce 161 mm was reported, in Log pod Mangartom 152 mm, in Kobarid 148 mm, and on Kredarica 144 mm. Most of Slovenia reported precipitation from 60 to 140 mm. On the Coast only 53 mm fell, and in Maribor 42 mm. The long-term average precipitation was slightly exceeded in part of Prekmurje (in Veliki Dolenci 117 % of the normlas and in Murska Sobota 110 %) and in Lesce (112 %). Elsewhere less precipitation than on the long-term average was observed. Less than half of the normal precipitation was reported in Bilje (49 % of the long-term average), Kneške Ravne (47 %) and Maribor (32 % of the long-term average). Due to the hot and dry weather a severe drought was observed. Sunshine duration was above the long-term average. The anomaly in Celje was 8 %, on northwest and south of Slovenia, in Dolenjska, Prekmurje and part of Štajerska the anomaly was between 10 and 20 %, most of west half of Slovenia and north of Štajerska reported 20 to 30 % more sunny weather as on the long-term average. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 24 − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V AVGUSTU 2013 Weather development in August 2013 Janez Markošek 1.–4. avgust Pretežno jasno, zelo vroče Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je pritekal zelo topel in suh zrak (slike 1–3). Pretežno jasno je bilo in postopno bolj vroče, tretji in četrti dan so bile najvišje dnevne temperature od 34 do 38, 3. avgusta v Črnomlju do 40 °C. 5.–6. avgust Pretežno jasno, popoldne posamezne vročinske nevihte V šibkem območju visokega zračnega tlaka je k nam od jugozahoda pritekal zelo topel in nekoliko bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, popoldne in zvečer so nastale posamezne vročinske nevihte, drugi dan le ponekod v južni Sloveniji. Zelo vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 33 do 39 °C. 7.–8. avgust Pretežno jasno, ponekod južni do jugozahodni veter, zelo vroče Območje visokega zračnega tlaka je nad srednjo Evropo slabelo, od severa se je proti Pirenejskemu polotoku spuščala dolina s hladnim zrakom. Na njenem vzhodnem obrobju je k nam od jugozahoda pritekal zelo topel in še dokaj suh zrak. Pretežno jasno je bilo in zelo vroče, zelo topla so bila jutra predvsem v mestih in nekoliko višjih legah. Najnižje jutranje temperature so bile od 14 do 25, najvišje dnevne pa od 33 do okoli 40 °C. Več kot 40 °C so izmerili v Ljubljani, Murski Soboti in na Letališču Cerklje ter v Črnomlju. 9.–10. avgust Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne padavine, deloma nevihte, ponekod neurja, osvežitev Prek Alp in severnega Sredozemlja se je proti vzhodu pomikala vremenska fronta, ki jo je spremljala višinska dolina z manjšim jedrom hladnega in vlažnega zraka (slike 4–6). Prvi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, že od jutra so se pojavljale krajevne plohe in nevihte, naprej v zahodni Sloveniji, sredi dneva in popoldne tudi drugod. Nevihte so spremljali močni nalivi in močan veter, ponekod v vzhodnih krajih le močan veter. V noči na 10. avgust in nato še zjutraj in dopoldne so bile še padavine, deloma nevihte, popoldne se je jasnilo. Pihala je šibka do zmerna burja, drugod je veter čez dan slabel. Količina padavin ni bila velika, precej škode so povzročili udari strele in močan veter. Osvežilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 22 do 28, na Primorskem do 32 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11.–12. avgust Pretežno jasno, sprva šibka burja Nad Alpami in zahodnim Balkanom se je znova zgradilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, le drugi dan zjutraj v severovzhodni Sloveniji zmerno do pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 33°C. 14.–15. avgust Pooblačitve, dež, plohe, nevihte, burja, osvežitev Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta se je zadrževala na Alpah in je drugi dan prešla Slovenijo. Za njo se je nad Alpami krepilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je dolina s hladnim zrakom segala do Alp in severne Italije in se počasi pomikala proti vzhodu. Nad nami je pihal močan veter zahodnih smeri (slike 7–9). Prvi dan zjutraj in dopoldne je bilo še pretežno jasno, čez dan je oblačnost naraščala, proti večeru in zvečer so bile v zahodni in severni Sloveniji krajevne plohe in nevihte. V vzhodni Sloveniji je popoldne zapihal severni do severovzhodni veter. Tudi v noči na 14. avgust je deževalo predvsem v severni polovici Slovenije, vmes so bile nevihte. Drugi dan se je dež razširil nad večji del države, v južni Sloveniji so bile tudi nevihte. Popoldne so padavine slabele in ponekod že ponehale, na Primorskem je zapihala zmerna burja. Zvečer se je na zahodu delno zjasnilo. Največ dežja, od 20 do 40 mm, je padlo v Ljubljanski kotlini, na Gorenjskem in v hribovju zahodno od Ljubljane. Prvi dan je bilo še vroče, drugi dan pa se je osvežilo in najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 21, na Primorskem od 22 do 25 °C. 15.–19. avgust Pretežno jasno, sprva burja, zadnja dva dni južni do jugozahodni veter Naši kraji so bili v območju visokega zračnega tlaka, ki je segalo od Pirenejskega polotoka prek območja Alp do severovzhodne Evrope. K nam je pritekal postopno toplejši in suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, prvi dan je na Primorskem še pihala šibka do zmerna burja, ki je drugi dan ponehala. 18. in 19. avgusta je zapihal južni do jugozahodni veter. Zadnji dan proti večeru se je postopno pooblačilo. Zadnje tri dni je bilo znova vroče, najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 34 °C. 20. avgust Pretežno oblačno, dež, sprva nevihte, severovzhodnik, burja, sveže Vremenska fronta se je pomikala prek Slovenije, v višinah jo je spremljala dolina s hladnim zrakom. Za njo se je nad Alpe od zahoda širilo območje visokega zračnega tlaka (slike 10–12). Do jutra so padavine z nevihtami zajele zahodno in severno Slovenijo, čez dan so se krajevne padavine pojavljale tudi drugod. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja, drugod severni do severovzhodni veter. Sveže je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 21, na Primorskem do 25 °C. 21.–23. avgust Na zahodu delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno, vzhodnik, šibka burja Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v spodnjih plasteh ozračja je nad naše kraje od vzhoda pritekal vlažen zrak (slike 13–15). Na Primorskem je bilo delno jasno, drugod je prevladovalo spremenljivo do pretežno oblačno vreme. Pihal je vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 30 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 24.–28. avgust Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno krajevne padavine, deloma plohe in nevihte, sveže Nad severnim Sredozemljem, Alpami in zahodnim Balkanom je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa na območju Alp in deloma nad zahodno in srednjo Evropo dolina s hladnim zrakom (slike 16–18). Prevladovalo je spremenljivo do pretežno oblačno vreme z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. V celotnem obdobju je padlo od 30 do 80, na območju Julijskih Alp okoli 100 mm dežja. Sveže je bilo, dnevne temperature so bile prenizke za konec avgusta. Najtopleje je bilo na Primorskem, kjer se je ogrelo do okoli 26 °C. 29. avgust Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, zjutraj megla, popoldne krajevne plohe in nevihte Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe širilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah pa je od severovzhoda do naših krajev še segala dolina s hladnim zrakom. Ozračje je bilo nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Popoldne so nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 27 °C. 30.–31. avgust Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje od severozahoda pritekal malo toplejši in suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, le občasno je bilo ponekod zmerno oblačno. Zjutraj je bilo sveže, čez dan pa so bile najvišje dnevne temperature od 22 do 28 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 3. 8. 2013 Slika 2. Satelitska slika 3. 8. 2013 ob 14. uri rd ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 3 August 2013 at 12 GMT rd Figure 1. Mean sea level pressure on 3 August 2013 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 3. 8. 2013 ob 14. uri rd Figure 3. 500 mb topography on 3 August 2013 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 9. 8. 2013 Slika 5. Satelitska slika 9. 8. 2013 ob 14. uri th ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 9 August 2013 at 12 GMT th Figure 4. Mean sea level pressure on 9 August 2013 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 9. 8. 2013 ob 14. uri th Figure 6. 500 mb topography on 9 August 2013 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 14. 8. Slika 8. Satelitska slika 14. 8. 2013 ob 14. uri th 2013 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 14 August 2013 at 12 GMT th Figure 7. Mean sea level pressure on 14 August 2013 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 14. 8. 2013 ob 14. uri th Figure 9. 500 mb topography on 14 August 2013 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 20. 8. Slika 11. Satelitska slika 20. 8. 2013 ob 14. uri th 2013 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 20 August 2013 at 12 GMT th Figure 10. Mean sea level pressure on 20 August 2013 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 20. 8. 2013 ob 14. uri th Figure 12. 500 mb topography on 20 August 2013 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23. 8. Slika 14. Satelitska slika 23. 8. 2013 ob 14. uri rd 2013 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 23 August 2013 at 12 GMT rd Figure 13. Mean sea level pressure on 23 August 2013 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23. 8. 2013 ob 14. uri rd Figure 15. 500 mb topography on 23 August 2013 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28. 8. Slika 17. Satelitska slika 28. 8. 2013 ob 14. uri th 2013 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 28 August 2013 at 12 GMT th Figure 16. Mean sea level pressure on 28 August 2013 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 28. 8. 2013 ob 14. uri th Figure 18. 500 mb topography on 28 August 2013 at 12 GMT 30 POLETJE 2013 Climate in summer 2013 Tamara Gorup, Tanja Cegnar M eseci meteorološkega poletja so junij, julij in avgust. Vrh poletja običajno predstavlja julij, ki je v dolgoletnem povprečju tudi najtoplejši mesec, k visokemu poletju pa prištevamo tudi še prvo polovico avgusta. Letošnje poletje so zaznamovali trije vročinski valovi, najbolj izjemen med njimi je bil rekordno vroč tretji, ki nas je zajel v začetku avgusta. 8. avgusta so na veliko merilnih mestih izmerili najvišjo temperaturo doslej. V Novem mestu in Ljubljani je bilo letošnje poletje tretje najtoplejše, v Ratečah izenačeno drugo, v Prekmurju pa četrto. Na Obali in v osrednji Sloveniji je bilo drugo najbolj sončno poletje doslej. Na Kredarici, v Ratečah in Novem mestu pa najbolj suho doslej. Junija je bilo povsod po državi topleje kot v dolgoletnem povprečju, z redkimi izjemami je bil temperaturni odklon med 1 in 2 °C, največji je bil v Ljubljani in Mariboru. Na Obali, Kredarici, Kočevskem in Trnovski planoti temperaturni odklon ni dosegel 1 °C, najmanjši je bil na Letališču Portorož (0,4 °C). Prvi vročinski val v tem poletju se je začel 15. junija. Največji odkloni so bili med 17. in 21. junijem. Z izjemo Primorske je odklon povprečne dneve temperature v posameznih dnevih presegel 10 °C. Zadnji teden junija je bil opazno hladnejši kot običajno. Nad 90 mm padavin je bilo na območju od Ljubljane proti severu do meje z Avstrijo in v večjem delu Primorske z izjemo Obale. Največ padavin so namerili na Krasu (140 mm). Na vzhodu Bele krajine, v večjem delu Dolenjske in Štajerske ter v delu Prekmurja so bile padavine skromne, padlo je le od 30 do 60 mm. Z izjemo manjšega območja na Krasu je padavin primanjkovalo. Na večini ozemlja so dosegli od 40 do 70 % dolgoletnega povprečja. V delu Julijcev, Ratečah ter delu Dolenjske in Štajerske niso dosegli niti dveh petin običajnih padavin. Povsod je bilo nadpovprečno sončno. Odklon ni presegel desetine dolgoletnega povprečja v Novem mestu. V Portorožu, na območju med Goriško proti osrednji Sloveniji in od tam proti jugu do meje s Hrvaško ter v precejšnjem delu severoSlika 1. Strela na Dravskem polju, poletje 2013 (foto Dejan vzhodne Slovenije je sonce sijalo 20 do 30 % Košir) več časa kot običajno. Figure 1. Lightening on Dravsko polje, summer 2013 (Photo: Dejan Košir) 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna julijska temperatura je bila med nekaj najvišjimi, rekordno visoka pa v Murski Soboti in Novem mestu. V prestolnici je bil julij drugi najtoplejši, povprečna popoldanska temperatura pa je bila tretja najvišja doslej. Drugod se je uvrstil med pet najtoplejših doslej, na Obali pa na šesto mesto. Temperaturni odklon je bil v pretežnem delu Slovenije od 3 do 4 °C, manjši je bil v visokogorju, na Trnovski planoti, v delu Štajerske, na skrajnem vzhodu Prekmurja, v Cerkljah in na jugu države, kjer ni presegel 3 °C. Najmanjši presežek so imeli v Portorožu in na Kočevskem, kjer je bil julij 1 do 2 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Letošnji julij je zaznamoval drugi vročinski val tega poletja, v katerem je po nižinah temperatura kar nekaj dni zapored presegla 35 ºC, toplotne razmere so bile zelo obremenilne, še posebej smo to čutili v mestih. Sočnega vremena je bilo več kot običajno. V prestolnici in na severovzhodu države je sonce sijalo vsaj tretjino več časa kot v dolgoletnem povprečju in to je bil najbolj sončen julij doslej. V večjem delu južne Slovenije, na Celjskem in severozahodu države so dolgoletno povprečje presegli za 10 do 20 %. Največ padavin je bilo v Zgornjem Posočju, kjer je padlo nad 120 mm. Na večini ozemlja so namerili med 30 in 60 mm, najmanj padavin (pod 30 mm) pa je bilo v Biljah, na Obali, delu osrednje Slovenije proti Notranjski in delu Dolenjske ter na severovzhodu države. Dolgoletno povprečje ni bilo doseženo, še najbolj so se mu približali v Kobaridu s 160 mm, kar ustreza 91 % dolgoletnega povprečja. Malo krajev je doseglo polovico dolgoletnega povprečja. Daleč najbolj skromne so bile padavine v Portorožu, kjer je padlo le 5 mm, kar je 7 % dolgoletnega povprečja. 13 % so dosegli v Novem mestu (15 mm), kar je najmanj od sredine minulega stoletja, in v Lendavi (13 mm), odstotek več pa v Murski Soboti (15 mm), kar je prav tako najmanj do zdaj. Suho in sončno vreme ter visoka temperatura zraka so pospešili izhlapevanje s površine tal, kar je vodilo v razvoj kmetijske suše. Ob koncu vročinskega vala, 29. julija, so Slovenijo zajele nevihte, ki so jih spremljali močni sunki vetra, ki so povzročili znatno škodo. Prvo tretjino avgusta je zaznamoval izjemen vročinski val in na veliko merilnih mestih smo izmerili doslej najvišjo temperaturo zraka, ponekod se je živo srebro dvignilo celo nad znamkico 40 °C. Povprečna mesečna temperatura je opazno presegla dolgoletno povprečje. Najmanjši odklon je bil z 1,9 °C v Kočevju, drugod je presegel 2 °C, nad 3 °C pa je bil na območju, ki je segalo od Krasa prek Ljubljanske kotline na Dolenjsko, odklon nad 3 °C je bil tudi na Koroškem in večjem delu severovzhodne Slovenije. Padavine so večinoma zaostajale za dolgoletnim povprečjem, nekoliko so ga presegli v večjem delu Prekmurja in v Lescah. Manj kot polovico običajnih padavin je bilo v Biljah (64 mm je 49 % dolgoletnega povprečja), v Kneških Ravnah je padlo 98 mm, kar je 47 % običajnih padavin, v Mariboru pa so s 42 mm dosegli komaj 32 % dolgoletnega povprečja. Trajanje sončnega obsevanja je povsod preseglo dolgoletno povprečje. Najmanjši presežek je bil v Celju, kjer so z 254 urami za 8 % presegli dolgoletno povprečje. Na severozahodu in jugu države, na Dolenjskem in večjem delu Štajerske ter v Prekmurju je bilo 10 do 20 % več sončnega vremena kot običajno, velik del zahodne polovice države in osrednje Slovenije ter severa Štajerske pa je zabeležil odklon med 20 in 30 %. Povprečna poletna temperatura zraka je opazno presegla dolgoletno povprečje, v pretežnem delu države je bil odklon med 2 in 3 °C, le na manjšem delu severne Štajerske je bil odklon večji; odklon med 1 in 2 °C pa so zabeležili v visokogorju, na Obali in Kočevskem. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3°C Slika 2. Odklon povprečne temperature zraka poleti 2013 od povprečja 1961−1990 Figure 2. Mean air temperature anomaly, summer 2013 2°C 1°C V preglednici 1 so zbrani podatki o najvišji izmerjeni temperaturi poleti 2013 ter številu toplih in vročih dni. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C, vroči pa, ko temperatura doseže ali preseže 30 °C. Poleti 2013 je bilo dolgoletno povprečje toplih in vročih dni opazno preseženo po vsej državi. V Ljubljani je bilo 35 vročih dni, največ več so jih zabeležili leta 2003, in sicer 52, lani pa 39. Toplih dni je bilo 69, največ jih je bilo v letih 2003 (83) in 1994 (74). V Ratečah so zabeležili 16 vročih in 51 toplih dni, le poleti 2003 jih je bilo več. V Murski Soboti so zabeležili 29 vročih dni, največ jih je bilo leta 2003, ko so jih našteli 51. Toplih dni je bilo 66, največ pa leta 2003, in sicer 84. V Novem mestu je bilo 31 vročih (le dvakrat jih je bilo več) in 64 toplih dni. Med izbranimi postajami je bil absolutni temperaturni maksimum najvišji v Mariboru, kjer je znašal kar 40,6 °C, kar je toliko kot leta 1950 izmerjena najvišja temperatura v Črnomlju. Preglednica 1. Absolutni maksimum, število toplih dni in število vročih dni poleti 2013 Table 1. Absolute maximum, number of days with maximum daily temperature at least 25 °C and 30 °C in summer 2013 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje pri N. Gorici Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Absolutni maksimum Št. toplih dni Št. vročih dni 36,5 19,1 35,8 38,1 37,3 37,3 36,4 37,9 58 0 51 79 77 76 64 61 18 0 16 55 44 43 26 30 Postaja Ljubljana Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lendava 33 Absolutni maksimum Št. toplih dni 40,2 39,9 40,3 39,7 40,6 37,7 40,1 38,2 69 64 68 66 67 61 66 66 Št. vročih dni 35 31 30 32 34 23 29 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Dolgoletno povprečje je presegla tudi povprečna najnižja dnevna temperatura (slika 3). Odklon od povprečja se je večinoma gibal med 1 in 2 °C, največjega pa so izmerili v Godnjah, kjer je znašal kar 2,6 °C. Odkloni povprečne najvišje dnevne temperature so z izjemo Kredarice presegli 2 °C, večinoma tudi 3 °C, v Postojni je odklon dosegel 4,0 °C. Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce -1 0 1 2 3 -1 Slika 3. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature zraka v °C poleti 2013 od povprečja obdobja 1961−1990 Figure 3. Mean daily minimum air temperature anomaly in °C in summer 2013 0 1 2 3 4 5 Slika 4. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature zraka v °C poleti 2013 od povprečja obdobja 1961−1990 Figure 4. Mean daily maximum air temperature anomaly in °C in summer 2013 Največ padavin so zabeležili v delu Zgornjega Posočja, kjer so padavine presegle 390 mm. Najmanj dežja je padlo na Obali, manjšem delu Notranjske, delu Dolenjske in delu Štajerske, namerili so od 110 do 180 mm. Padavine so bile pod dolgoletnim povprečjem, na veliki večini ozemlja niso dosegli 70 % dolgoletnega povprečja, kar nekaj merilnih mest pa ni doseglo niti polovice običajnih padavin. Slika 5. Padavine poleti 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 v % Figure 5. Precipitation amount in summer 2013 compared to the 1961−1990 normals in % Veliki Dolenjci Lendav a Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Sl. Konjice Celje Črnomelj Nov o mesto Lisca Bizeljsko Sev no Ljubljana Kočev je Nov a v as Postojna Godnje Portorož Bilje Podljubelj Jezersko Kam. Bistrica Rateče Kredarica Lesce Kneške rav ne Kobarid Soča Log pod Mangr. 20% 40% 60% 80% 100% 120% Sončnega vremena je bilo povsod vsaj za desetino več kot običajno, približno polovica Slovenije pa je bila obsijana vsaj za petino bolj kot v dolgoletnem povprečju. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 390 mm 70% 320 mm 250 mm 50% 180 mm 110 mm 30% Slika 6. Prikaz porazdelitve padavin poleti 2013 Figure 6. Precipitation amount, summer 2013 Slika 7. Višina padavin poleti 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 7. Precipitation amount in summer 2013 compared with 1961−1990 normals Lavrovec Sv. Florjan Šmarata Lisca Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana 120% Postojna Portorož Bilje 110% Rateče Kredarica 90% Slika 8. Trajanje sončnega obsevanja poleti 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 8. Bright sunshine duration in summer 2013 compared with 1961−1990 normals 100% 110% 120% 130% 140% Slika 9. Sončno obsevanje poleti 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 v % Figure 9. Bright sunshine duration compared to the 1961−1990 normals, summer 2013 in % Štiri slike prikazujejo poletje 2013 v primerjavi s poletji od sredine minulega stoletja v Ljubljani. Povprečna temperatura je znašala 22,0 °C, kar je 3,0 °C nad dolgoletnim povprečjem; letošnje poletje je tretje najtoplejše od začetka meritev. Leta 2003 je povprečna temperatura dosegla 23,4 °C, leta 2012 pa 22,5 °C. Od sredine minulega stoletja je bilo najhladnejše poletje 1978 s povprečno temperaturo 17,4 °C. Do začetka osemdesetih let minulega stoletja so bile temperaturne razmere dokaj stabilne, nato pa je opazen trend naraščanja, izstopa izjemna povprečna temperatura zraka poleti 2003. 24 temperatura (ºC) LJUBLJANA 22 Slika 10. Povprečna poletna temperatura zraka od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 10. Mean air temperature in summer from the year 1951 on and the 1961−1990 normals 20 18 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 80 LJUBLJANA število dni Slika 11. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 25 in 30 °C od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 11. Number of days with maximum air temperature above 25 and 30° C (yellow bar only) and the 1961−1990 normals 60 40 20 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Letošnje poletje je bilo že štiriindvajseto zaporedno s povprečno temperaturo nad dolgoletnim povprečjem. Absolutna maksimalna temperatura je bila 40,2 °C; od sredine minulega stoletja je bila najvišja izmerjena temperatura v poletju 2003 (37,3 °C). Glede na neprestano širjenja mesta gre del tega izrazito naraščajočega trenda pripisati vse večji urbanizaciji okolice merilne postaje. Tako podatki iz Ljubljane dobro opisujejo spremembe podnebnih razmer, ki smo jim izpostavljeni prebivalci prestolnice, težje pa izluščimo, kolikšen delež opaženih sprememb je posledica globalnega oziroma regionalnega spreminjanja podnebja. 1000 700 LJUBLJANA 600 LJUBLJANA 500 padavine (mm) trajanje (ure) 800 600 400 200 400 300 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 12. Trajanje sončnega obsevanja poleti od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 12. Bright sunshine duration in summer from 1951 on and the 1961−1990 normals Slika 13. Višina padavin poleti od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 13. Precipitation in summer from 1951 on and the 1961−1990 normals Zelo nazoren pokazatelj temperaturnih razmer je število dni s temperaturo nad izbranim pragom. Podatki kažejo, da je število vročih in toplih dni po državi v zadnjih petindvajsetih letih močno naraslo. Število vročih dni je bilo letos v Ljubljani tretje največje. Število toplih dni je bilo četrto največje doslej, kar kaže, da smo prebivalci prestolnice v zadnjih treh desetletjih izpostavljeni pogostejšemu in močnejšemu toplotnemu stresu, ki se bo, kot lahko sklepamo iz podnebnih projekcij, v prihodnje še stopnjeval. V prestolnici smo izmerili 232 mm padavin, kar je 55 % dolgoletnega povprečja in drugo najbolj suho poletje od sredine minulega stoletja. Največ dežja je v Ljubljani padlo leta 1975 (541 mm), najmanj pa leta 2001 (228 mm). Prikazan je tudi potek trajanja sončnega obsevanja v Ljubljani od leta 1951 dalje. Sonce je sijalo kar 922 ur, kar je druga najvišja vrednost, poletje 2012 je z 898 urami le malo zaostajalo; več sončnega vremena kot letos je bilo le še poleti 2000 z 933 urami sončnega vremena, najbolj sivo pa poletje 1954 s 583 urami sončnega vremena. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 24 80 MURSKA SOBOTA 22 število dni temperatura (ºC) MURSKA SOBOTA 20 18 60 40 20 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 14. Povprečna poletna temperatura zraka od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 14. Mean air temperature in summer from the year 1951 on and the 1961−1990 normals Slika 15. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 25 in 30 °C od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 15. Number of days with maximum air temperature above 25 and 30° C in summer (yellow bar only) and the 1961−1990 normals V Murski Soboti je bila povprečna poletna temperatura 21,2 °C; toplejše kot letos je bilo poletje 2003 (23,0 °C), druga najvišja povprečna poletna temperatura je bila leta 1992 in 2012 (21,6 °C), sledi pa letošnje poletje. Zelo topla so bila tudi poletja 2007 (21,1 °C), 1994 (20,7 °C) in 2006 (20,6 °C). Najhladnejše poletje je bilo leta 1978, ko je bila povprečna temperatura 16,8 °C. Absolutni maksimum je znašal 40,1 °C, kar je največ doslej, v preteklosti so bile najvišje temperature temperatura v poletjih 2007 (39,1 °C), 2003 (38,4 °C) in 2000 (37,9 °C). Število vročih dni je bilo nad dolgoletnim povprečjem, našteli so jih 29; največ jih je bilo poleti 2003 (51). Toplih dni je bilo 66, največ pa so jih zabeležili leta 2003 (84). Sonce je sijalo 899 ur, kar je 24 % več kot običajno. Bolj sončno je bilo z 908 urami poletje 2000, poletje 2003 pa je bilo tako sončno kot letošnje. Najbolj sivo je bilo poletje 1955 s komaj 607 urami sončnega vremena, le malo več sonca je bilo poleti 1975 (612 ur) in 1966 (620 ur). V poletju 2013 je padlo 192 mm dežja, kar je 63 % dolgoletnega povprečja; najbolj je bila Murska Sobota namočena v poletjih 1965 (450 mm), 2005 (446 mm), 1972 (443 mm) in 1966 (411 mm). Najbolj sušno je bilo poletje 1952 s 128 mm, poleti 1992 je padlo nekoliko več dežja, 137 mm, poleti 2000 146 mm in poleti 2003 151 mm. 600 1000 MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 500 600 400 padavine (mm) trajanje (ure) 800 200 400 300 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja poleti od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 16. Bright sunshine duration in summer from 1951 on and the 1961−1990 normals Slika 17. Višina padavin poleti od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 17. Precipitation in summer from 1951 on and the 1961−1990 normals Slike v nadaljevanju prikazujejo razmere na meteorološki postaji na Kredarici, naši najvišji merilni postaji. V visokogorju je bilo poletje že štiriindvajseto leto zapored toplejše kot v dolgoletnem povprečju (slika 18). Povprečna temperatura je znašala 6,7 °C, najtopleje je bilo leta 2003 z 9,0 °C. Najhladnejše 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo je bilo poletje 1978 s povprečno temperaturo 3,6 °C. Najvišja absolutna temperatura je bila zabeležena poleti 1983, in sicer 21,6 °C. 10 800 KREDARICA 8 600 trajanje (ure) temperatura (ºC) KREDARICA 6 4 400 200 2 1955 1961 1967 1973 0 1956 1979 1985 1991 1997 2003 2009 Slika 18. Povprečna poletna temperatura od leta 1955 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 18. Mean air temperature in summer from the year 1955 on and the 1961−1990 normals 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja poleti v letih od 1956 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 19. Bright sunshine duration in summer from 1956 on and the 1961−1990 normals Sončnega vremena je bilo na Kredarici 623 ur, kar je 18 % več od dolgoletnega povprečja. Najbolj sončno je bilo poletje 2003 s 675 urami, najmanj pa poletje 1999 s komaj 413 urami sončnega vremena. Poletje 2013 je s 354 mm padavin oz. 55 % dolgoletnega povprečja najbolj skromno odkar deluje meteorološka postaja na Kredarici. Največ padavin so namerili poleti 1987, ko je padlo kar 1012 mm, drugo najbolj sušno poletje pa je bilo s 405 mm leta 1983. 1250 60 KREDARICA KREDARICA 50 število dni padavine (mm) 1000 750 500 40 30 20 250 10 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 0 2003 2009 Slika 20. Višina padavin poleti v letih od 1955 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 20. Precipitation in summer from the year 1955 on and the 1961−1990 normals 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 Slika 21. Število dni s padavinami vsaj 1 mm poleti v letih od 1955 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 21. Number of days with precipitation at least 1 mm in summer from the year 1955 on and the 1961−1990 normals Na Obali je bila povprečna temperatura 22,7 °C, kar je 1,5 °C več kot običajno. Najvišjo povprečno temperaturo so zabeležili leta 2003, ko je dosegla 25,0 °C. Sonce je sijalo 1019 ur, kar je 17 % več od dolgoletnega povprečja in druga najvišja vrednost doslej. V poletju 2012 je bilo 1042 ur sončnega vremena, poleti 2000 pa 1012 ur. Ker so padavine poleti razporejene zelo neenakomerno, smo poletne padavine od sredine minulega stoletja prikazali tudi za Novo mesto, Rateče, Bilje in Portorož (slika 22). V Portorožu so izmerili 122 mm padavin, kar je le 46 % dolgoletnega povprečja. Najmanj padavin je bilo poleti 2012, ko je padlo le 78 mm. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Porazdelitev padavin čez poletje je razvidna s slike 24; prikazane so vsote dnevnih padavin poleti 2013 v Ljubljani, Portorožu, Ratečah, Novem mestu, Murski Soboti in Biljah ter dolgoletno povprečje vsote dnevnih padavin. V Ljubljani, Ratečah in Novem mestu so padavine vse poletje zaostajale za dolgoletnim povprečjem dnevnih vsot padavin. Na Primorskem in v Prekmurju je bilo v začetku junija dolgoletno povprečje za nekaj časa preseženo, a že v zadnji tretjini junija je vsota zaostajala za dolgoletnim povprečjem. Julija se je zaostanek povečeval in tudi avgust se je končal z velikim primanjkljajem padavin. 800 600 NOVO MESTO 700 500 RATEČE padavine (mm) padavine (mm) 600 400 300 200 500 400 300 200 100 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 700 700 PORTOROŽ 600 600 500 500 padavine (mm) padavine (mm) BILJE 400 300 200 300 200 100 100 0 1962 400 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 0 1960 2010 1966 1972 1978 1984 1990 1996 2002 Slika 22. Višina padavin poleti v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 22. Precipitation in summer from the year 1951 on and the mean value of the period 1961–1990 Slika 23. Posledice udara strele na drevesu (foto: Boris Zupančič) Figure 23. Damage caused by lightening on a tree (Photo: Boris Zupančič) 39 2008 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 500 500 NOVO MESTO 400 višina padavin (mm)aaaa višina padavin (mm)aaaa LJUBLJANA 300 200 100 0 1.6.2013 1.7.2013 400 300 200 100 0 1.6.2013 1.8.2013 500 1.8.2013 MURSKA SOBOTA 400 višina padavin (mm)aaaa višina padavin (mm)aaaa PORTOROŽ 300 200 100 0 1.6.2013 1.7.2013 400 300 200 100 0 1.6.2013 1.8.2013 1.7.2013 1.8.2013 1.7.2013 1.8.2013 500 500 BILJE RATEČE višina padavin (mm)aaaa višina padavin (mm)aaaa 1.7.2013 500 400 300 200 100 0 1.6.2013 1.7.2013 400 300 200 100 0 1.6.2013 1.8.2013 Slika 24. Vsota dnevnih padavin od začetka do konca poletja 2013 (modro) in dolgoletno povprečje (črno) Figure 24. Sum of daily precipitation from beginning to the end of summer 2013 (blue) and the average of the reference period (black) 20 KREDARICA temperatura (ºC) 15 10 5 0 -5 JUNIJ JULIJ AVGUST Slika 25. Povprečni potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (debela črta) in potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature poleti 2013 (tanka črta) na Kredarici. Z modro barvo je označena minimalna dnevna temperatura, s črno povprečna dnevna in z rdečo maksimalna dnevna temperatura Figure 25. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during the summer 2013 (thin line) and the average in the reference period 1961–1990 (bold line) 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperaturne razmere poleti 2013 so podrobneje prikazane na slikah 25 in 26. 40 Temperatura je v poletju 2013 izrazito nihala. Imeli smo tri vročinske valove. Začetek in konec junija sta bila hladna; julija ni bilo izrazitih ohladitev, hladen pa se nam je zdel zadnji teden avgusta, ker je prej prevladovalo nadpovprečno toplo vreme. LJUBLJANA temperatura (ºC) 35 30 25 20 15 10 5 1.6.2013 1.7.2013 1.8.2013 40 MURSKA SOBOTA 35 temperatura (ºC) Slika 26. Povprečni potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (debela črta) in potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature poleti 2013 (tanka črta) v Ljubljani, Murski Soboti in Biljah. Z modro barvo je označena minimalna dnevna temperatura, s črno povprečna dnevna in z rdečo maksimalna dnevna temperatura 30 25 20 15 10 5 1.6.2013 1.7.2013 1.8.2013 40 BILJE temperatura (ºC) 35 Figure 26. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during summer 2013 (thin line) and the average in the reference period 1961–1990 (bold line) 30 25 20 15 10 5 1.6.2013 1.7.2013 1.8.2013 Prodori hladnega zraka, pa tudi dotok toplejšega zraka so bolj očitni v visokogorju, med našimi merilnimi postajami je to najbolj očitno na Kredarici, tudi zato, ker so tam dnevni razponi temperature precej manjši kot v nižinskem svetu (slika 25). Na sliki 26 je prikazan potek zračnega tlaka za Ljubljano. Najnižji je bil zračni tlak 1. junija, in sicer 972 mb. Sledil je hiter porast do 6. dne, ko je bil dosežen zračni tlak 984 mb. Nato se je 10. junija zračni tlak spet spustil opazno pod dolgoletno povprečje, a nato spet hitro narasel. Večino poletnih dni je bil zračni tlak nad dolgoletnim povprečjem. Najvišja vrednost je bila dosežena 7. julija z 990 mb. Proti koncu avgusta se je zračni tlak spet opazno znižal in se 25. avgusta spustil na 976 mb. Poletje se je končalo z nadpovprečno visokim zračnim tlakom. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Meteorološki podatki, poletje 2013 Table 2. Meteorological data, summer 2013 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Veliki Dolenci NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 308 TS 19,8 6,7 17,4 22,9 22,7 21,8 19,5 18,5 22,0 21,1 21,4 21,3 20,4 21,9 19,4 21,2 21,0 TOD 2,7 1,8 2,6 2,5 1,5 2,9 2,8 1,6 3,0 2,5 3,0 2,1 2,1 3,1 2,6 2,9 2,7 Temperatura TX TM TAX 26,3 13,0 36,5 9,4 4,7 19,1 25,1 10,1 35,8 30,1 16,1 38,1 29,1 16,8 37,3 28,7 16,0 37,3 27,0 12,4 36,4 27,2 12,0 37,9 28,5 15,5 40,2 28,1 14,5 39,0 27,9 14,8 39,9 28,2 13,6 40,3 28,1 13,3 39,7 28,2 15,7 40,6 26,6 12,1 37,7 27,9 14,4 40,1 26,6 14,8 38,8 TAM 6,6 −3,9 2,8 8,9 10,8 8,5 6,5 4,9 8,9 8,0 7,6 6,5 6,6 9,1 5,0 7,4 7,5 SM 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 58 0 51 79 77 74 64 61 69 69 64 69 66 67 61 66 58 Sonce OBS RO 851 623 118 745 112 953 123 1019 117 963 835 117 922 130 833 115 807 890 822 899 111 130 121 124 Oblačnost PO SO SJ 4,2 12 32 5,8 25 10 4,1 11 27 3,6 6 32 2,9 3 40 3,7 4,8 4,1 3,8 4,0 4,1 4,5 4,6 4,3 4,3 4,0 4 15 7 12 10 20 12 14 9 11 11 28 18 26 34 31 36 22 19 26 25 26 RR 302 354 214 192 122 333 185 227 232 170 139 211 190 124 210 192 198 RP 72 55 47 51 46 94 48 55 55 52 37 59 47 34 51 63 67 Padavine in pojavi SD SN SG 25 17 0 36 23 36 25 13 3 24 29 0 13 27 0 26 11 0 24 26 6 28 17 10 23 23 10 21 13 10 19 29 9 21 27 0 23 26 1 18 17 0 26 18 4 20 10 3 21 7 1 Tlak SS 0 34 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SSX 0 260 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P PP 755,4 921,2 1009,3 1015,4 7,5 12,9 16,9 17,7 982,5 15,7 990,9 15,6 988,7 15,5 995,2 16,4 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX OBS RO PO SO SJ RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin v % od povprečja 42 SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje Slika 27. Vetrovne rože, poletje 2013 Figure 27. Wind roses, summer 2013 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 992 LJUBLJANA tlak (mb) 987 982 977 972 967 JUNIJ JULIJ AVGUST Slika 28. Potek zračnega tlaka poleti 2013 in dolgoletno povprečje Figure 28. Mean daily air pressure in summer 2013 and long-term average SUMMARY The average air temperature noticeably exceeded the long-term average, in most of the country the anomaly was between 2 and 3 °C, only in a small part of northern Štajerska the anomaly exceeded 3 °C, the anomaly between 1 and 2 °C was recorded in the mountains, on the Coast, and in Kočevje. This summer was marked by three heat waves; the most remarkable of these was a record hot third that occurred in early August. On 8 August on many monitoring sites the highest temperature ever was observed, and on some measuring sites temperature slightly exceeded 40 °C. In Novo mesto and Ljubljana this was the third warmest summer, in Rateče the second together with summer 2012, and the fourth in Prekmurje. The highest precipitation was recorded in the Upper Soča valley where rainfall exceeded 390 mm. Less than 180 mm were observed on the Coast, part of Notranjska, east of Dolenjska and part of Štajerska. Over most of Slovenia from 180 to 320 mm fell. On Kredarica, in Rateče and Novo mesto this was the driest summer ever. Precipitation was below the long-term average, the vast majority of the territory got less than 70 % of the normals, some monitoring sites did not reach even half of the normal precipitation. Sunshine duration exceeded the normals by 10 to 30 %. On the Coast and in central Slovenia summer 2013 was the second sunniest summer so far. Lack of precipitation, sunny weather and extremely high temperature resulted in severe drought. 44 METEOROLOŠKA POSTAJA BIZELJSKO Meteorological station Bizeljsko Mateja Nadbath N a območju občine Brežice je pet postaj državne meteorološke mreže: poleg podnebne postaje na Bizeljskem so postaje še na letališču Cerklje, ki je glavna in samodejna meteorološka postaja, v Brežicah in Jesenicah sta samodejni postaji ter padavinska postaja na Sromljah. 1 2 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje (vir: Atlas okolja ; Interaktivni atlas Slovenije ) in opazovalni prostor januarja 2013 1 2 Figure 1. Geographical position of meteorological station (from: Atlas okolja ; Interaktivni atlas Slovenije ) and observing site photo taken in January 2013 Meteorološka postaja Bizeljsko je v manjšem naselju, v dolinici, na nadmorski višini 174 m. V širši okolici so griči z vinogradi. Meteorološka hišica je postavljena na opazovalčevem vrtu; v bližnji okolici so posamezne stanovanjske hiše z vrtovi, potok in lokalna cesta (slika 1). Večje premestitve opazovalnega prostora po letu 1947 so bile: maja 1954, maja 1979 in januarja 2013 na današnje mesto (slika 1, zgoraj desno; s črno je označena lokacija iz obdobja maj 1954–maj 1979, s temno rdečo pa iz obdobja maj 1979–december 2012). Viktor Karničnik je prostovoljni meteorološki opazovalec na meteorološki postaji Bizeljsko od januarja 2013. Pred njim so bi meteorološki opazovalci še Anica in Vladimir Žnidarič, v obdobju maj 1979–december 2012, ter Viktor Strmecky od maja 1954 do maja 1979. V obdobju november 1947– maj 1954 je bila meteorološka postaja na državnem posestvu Stara vas, kjer se je zvrstilo veliko opa1 2 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2011 / ortofoto from 2011 Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo zovalcev: Valentin Kajo, Janez Zalokar, Tone Jensterle, Tončka Čulk, Maks Podgornik, Maks Štebih, Dragica Živkovič, in Škof Ivan. Avgust Pečnik je opravljal meteorološke meritve in opazovanja na Bizeljskem že v času od decembra 1926 do konca leta 1928. Slika 2. Fotografija Bizeljskega iz leta 1954 (levo) in meteorološki opazovalni prostor na Bizeljskem po letu 1979 Figure 2. Old photo of Bizeljsko from 1954 and observing site of meteorological station from 1979 Od julija 1949 do danes je postaja Bizeljsko podnebna, v prvih štirih letih so nekatere meritve potekale s prekinitvami. Tako danes merimo na postaji temperaturo zraka po suhem in mokrem termometru ter po ekstremnih termometrih na višini dveh metrov v vremenski hišici ter temperaturo zraka na minimalnem termometru 5 cm nad tlemi, relativno vlago zraka, smer in hitrost vetra, višino padavin in skupne ter nove snežne odeje; opazujemo vremenske pojave, oblačnost in stanje tal. V obdobjih december 1926–december 1928 in november 1947–julij 1949 je bila postaja padavinska, merili smo višino padavin in nove ter skupne snežne odeje in opazovali vremenske pojave. Od januarja 2000 dalje na postaji opazujemo tudi fenološke faze rastlin. Na Bizeljskem je letna povprečna temperatura zraka v referenčnem obdobju3 9,7 °C (slika 3). Letna povprečna temperatura zraka v obdobju 1971–2000 je 10,0 °C in 10,4 °C v obdobju 1981–2010. Sodeč po omenjenih podatkih letna povprečna temperatura zraka na Bizeljskem narašča. To je nazorno tudi na sliki 3, kjer se krivulja 5-letnega drsečega povprečja po letu 1987 dvigne nad referenčno povprečno vrednost in ne pade več pod njo. V obdobju 1988–2012 je bila letna povprečna temperatura zraka kar v 23-ih letih višja od referenčnega povprečja; najbolj je odstopala leta 2000, ko je bila višja za 2,1 °C od referenčnega. V omenjenem obdobju je bila letna povprečna temperatura zraka le 2-krat pod referenčnim povprečjem, leta 1991 in 1996, za 0,2 oz 0,4 °C. V obdobju 1952–1987 je od 39-ih let letna povprečna temperatura zraka 18-krat višja in 21-krat nižja od referenčne. V omenjenem obdobju je bilo najtoplejše leto 1953, ko je letna povprečna temperatura zraka odstopala od referenčne za 1,1 °C; leti 1962 in 1985 pa sta bili najhladnejši, povprečje v omenjenih letih je bilo za 0,9 °C nižje od referenčnega. Poletna povprečna temperatura zraka referenčnega obdobja je 18,6 °C, zimska 0,1 °C in 10,1 °C je povprečje tako za jesen kot pomlad (4). V obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 so povprečja za vse letne čase vsaj blizu (jesen 1971–2000), v glavnem pa so višja od referenčne vrednosti. V omenjenih obdobjih je postala pomlad v povprečju toplejša od jeseni. 3 Referenčno obdobje je 1961–1990, referenčno povprečje je izračunano iz podatkov tega obdobja V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so v digitalni bazi Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period. Meteorological data used in the article are measured and already digitized 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13 pomlad Spring 26 jesen Autumn 12 22 11 18 °C 14 °C 10 18.6 19.0 19.8 10.1 10.4 10.9 10.1 10.0 10.4 0.1 0.7 0.6 21.0 10.5 10 6 9 poletje Summer zima Winter 2 0.6 8 1952 1957 1962 1967 1972 1977 1982 1987 1992 1997 2002 2007 2012 -2 Slika 3. Letna povprečna temperatura zraka (rdeča) in 5-letno drseče povprečje (temno rdeča) v obdobju 1952–2012 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) na Bizeljskem Figure 3. Mean annual air temperature (red) and fiveyear moving average (dark red) in period 1952–2012 and mean reference value (1961–1990, green line) in Bizeljsko 61–1990 71–2000 81–2010 2013 4 Slika 4. Povprečna temperatura zraka po letnih časih in po obdobjih ter leta 2013 na Bizeljskem; zima 2012/13 4 Figure 4. Mean seasonal air temperature per periods and in 2013 in Bizeljsko; Winter 2012/13 Poletje 2013 je s povprečjem 21,0 °C peto najtoplejše v obdobju 1952–2013 in je za 2,4 °C toplejše od referenčnega povprečja (sliki 4 in 5). Toplejša od letošnjega so bila poletja: 1952, 2003, 2011 in 2012. Vsa poletna povprečja po letu 1990 so bila višja od referenčnega za omenjen letni čas. Daleč najtoplejše poletje je bilo leta 2003, ko je bila povprečna temperatura 23,3 °C. 24 23 22 21 °C 20 19 Pomlad 2013 in zima 2012/13 sta bili v povprečju tudi toplejši od referenčnega povprečja (slika 4). 18 1952 1957 1962 1967 1972 1977 1982 1987 1992 1997 2002 2007 2012 19,4 °C je referenčno povprečje najtoplejšega 17 meseca v letu, to je julija, in −1,3 °C je povprečje najhladnejšega meseca, januarja (slika 6). Julijsko povprečje obdobja 1971–2000 je 19,8 °C in 20,6 °C obdobja 1981–2010. Januarsko povprečje Slika 5. Poletna povprečna temperatura zraka (rdeča) in 5-letno drseče povprečje v obdobju 1952–2013 ter obdobij 1971–2000 in 1981–2010 je −0,3 °C. referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) Figure 5. Mean air temperature in summer (red) and Leta 2013 je bilo šest mesecev toplejših od five-year moving average in period 1952–2013 and pripadajočih povprečnih vrednosti, najbolj je v mean reference value (1961–1990, green line) tem pogledu odstopal julij, ko je bil kar za 3 °C toplejši od referenčnega povprečja. Februar je bil za 0,4 °C hladnejši od pripadajočega povprečja, za 1,6 ° pa je bil hladnejši tudi marec. 4 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, October, November; Winter = December, January, February 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 150 25 150 25 120 20 120 20 90 mm 60 15 °C 10 90 15 60 10 mm °C 30 5 30 5 0 0 0 0 -5 -30 J F MAM J J A S ON D -30 J F MAM J J A S O N D Slika 6. Mesečna povprečna temperatura zraka (rdeča krivulja) in višina padavin (modri stolpci) v referenčnem obdobju 1961–1990 na Bizeljskem Figure 6. Mean monthly air temperature (red line) and mean precipitation (blue columns) in reference period 1961–1990 in Bizeljsko -5 Slika 7. Mesečna povprečna temperatura zraka (rdeča krivulja) in višina padavin (modri stolpci) v osmih mesecih leta 2013 na Bizeljskem Figure 7. Mean monthly air temperature (red line) and mean precipitation (blue columns) in eight month of 2013 in Bizeljsko Avgusta 2013 je bila povprečna temperatura zraka 21,5 °C (sliki 7 in 8), od referenčnega povprečja je bila višja za 2,8 °C; avgustovsko povprečje obdobja 1971–2000 je 19,3 °C in 20.0 °C obdobja 1981–2010. V obdobju 1952– 2013 je bilo osem avgustov toplejših od letošnjega: 1952, 1992, 2000, 2001, 2003, 2009, 2011 in 2012. 25 24 23 22 21 °C 20 19 18 17 16 15 1952 1957 1962 1967 1972 1977 1982 1987 1992 1997 2002 2007 2012 Avgusta 2013 je bila dnevna najvišja temperatura zraka izmerjena 8. dne v mesecu in sicer 39,0 °C, kar je za 0,4 °C manj od do sedaj dnevne najvišje izmerjene temperature zraka na Bizeljskem, izmerjene 13. avgusta 2003. Dnevna najnižja temperatura zraka letošnjega avgusta je bila Slika 8. Avgustovska povprečna temperature zraka izmerjena zadnjega dne meseca, 9,2 °C; le 4,0 °C (rdeča) in 5-letno drseče povprečje (temno rdeča) v je avgustovska dnevna najnižja temperatura zraka obdobju 1952–2013 ter referenčno povprečje (1961– obdobja 1952–2013, izmerjena 25. avgusta 1980. 1990, zelena črta) na Bizeljskem Figure 8. Mean air temperature in August (red) and five-year moving average in period 1952–2013 and mean reference value (1961–1990, green line) Avgusta 2013 je bilo na Bizeljskem 14 vročih5 in 23 toplih dni ter ena topla noč. Avgustovsko referenčno povprečje toplih dni je 17, v povprečju obdobja 1971–2000 je toplih dni že 20 in 23 dni v obdobju 1981–2010. Avgustovsko referenčno povprečje je pet vročih dni, osem je povprečje obdobja 1971–2000 in devet obdobja 1981–2010. 5 Dan je vroč, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 30 °C topel, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 25 °C, hladen, ko je najnižja temperatura zraka enaka ali nižja od 0 °C in leden, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali nižja od 0 °C; tropska ali topla noč je, ko najnižja temperatura zraka ne pade pod 20 °C. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Letno povprečje vročih dni referenčnega obdobja je 13, toplih je 65, hladnih je 98 in 21 ledenih (sliki 9 in 10). Tople noči, ko je temperatura zraka nad 20 °C, so bile v referenčnem obdobju po en dan le v letih 1963, 1974 in 1990. Leta 1998 jih je bilo prvič več, tri. Potem so se zvrstila leta 2001, 2003, 2005, 2006, 2008, 2010, 2012, ko je bilo v vsakem več ko le ena sama topla noč, največ jih je bilo leta 2012, osem. 120 . 100 100 80 60 40 80 60 40 20 0 0 1953 1958 1963 1968 1973 1978 1983 1988 1993 1998 2003 2008 20 Slika 9. Letno število toplih (oranžni stolpci) in vročih dni (rdeči stolpci) ter pripadajoči 5-letni drseči povprečji (krivulji) v obdobju 1953–2012 in referenčni povprečji (1961–1990, zeleni črti) na Bizeljskem Figure 9. Annual number of days with max. temperature above 25 °C (orange columns) and days with max. temperature above 30 °C (red columns) and fiveyear moving averages (curves) in 1953–2012 and mean reference values (1961–1990, green lines) 1952 1957 1962 1967 1972 1977 1982 1987 1992 1997 2002 2007 2012 dnevi / Days . 120 dnevi / Days Število toplih in vročih dni narašča, petletno drseče povprečje enih in drugih dni po letu 1979 ne pade več pod referenčno povprečje (slika 9). Po drugi strani se število hladnih in ledenih dni zmanjšuje, po letu 1987 petletno drseče povprečje ne preseže referenčne povprečne vrednosti (slika 10). Slika 10. Letno število hladnih (svetli stolpci) in ledenih dni (temni stolpci), pripadajoči 5-letni drseči povprečji (krivulji) v obdobju 1952–2012 in pripadajoči referenčni povprečji (1961–1990, zeleni črti) Figure 10. Annual number of days with min. temperature below 0 °C (light blue columns) and days with max. temperature below 0 °C (dark columns) with fiveyear moving averages (curves) in 1952–2012 and mean reference values (1961–1990, green lines) 1061 mm padavin je povprečna višina na Bizeljskem v referenčnem obdobju, v obdobju 1971–2000 je letno povprečje 1044 mm padavin in 1023 mm je povprečje obdobja 1981–2010 (slika 11). Od letnih časov je najbolj namočeno poletje, referenčno povprečje je 328 mm; poletno povprečje obdobja 1971–2000 je 316 mm in 307 mm obdobja 1981–2010. Najmanj padavin pade v povprečju pozimi, 184 mm je referenčno povprečje, 181 mm je povprečje obdobja 1971–2000 in 180 mm obdobja 1981–2010 (slika 12). Poleti 2013 smo namerili 170 mm padavin, kar je le 52 % referenčnega povprečja za omenjen letni čas. Manj padavin kot v letošnjem smo namerili poleti 2003, le 100 mm, in poleti 1952, 159 mm. Junij je v referenčnem obdobju mesec z najvišjim povprečjem padavin, 121 mm (slika 6), najmanj padavin pa v povprečju pade februarja, 55 mm. V obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 ostajata omenjena meseca kot najbolj in najmanj namočena; februarsko povprečje je 53 mm v obeh omenjenih obdobjih in 123 oz. 120 mm sta junijski povprečji za obdobje 1971–2000 oz. 1981–2010. Septembrsko, oktobrsko in decembrsko povprečja padavin so v obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 višja od pripadajočih referenčnih, v ostalih mesecih pa so povprečne vrednosti omenjenih obdobij nižje od referenčnih. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1400 1200 mm 1000 800 600 400 0 1952 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 200 Slika 11. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1952–2012 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) na Bizeljskem Figure 11. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1952–2012 and mean reference value (1961–1990, green line) in Bizeljsko 400 350 1961–1990 1981–2010 1971–2000 2013 140 1961–1990 1981–2010 2013 120 300 100 250 mm mm 1971–2000 200 80 60 150 100 40 50 20 0 0 J F M A M J J A S O N D mesec / month pomlad poletje jesen zima Spring Summer Autumn Winter Slika 12. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih na Bizeljskem, zima 2012/13 Figure 12. Mean seasonal precipitation per periods in Bizeljsko; Winter 2012/13 Slika 13. Mesečna povprečna višina padavin po obdobjih in v prvih osmih mesecih leta 2013 Figure 13. Mean monthly precipitation per periods and precipitation in first eight months in 2013 Avgustovsko referenčno povprečje padavin znaša 106 mm (sliki 6 in 13), povprečje obdobja 1971– 2000 je 100 mm in 98 mm obdobja 1981–2010. Avgusta 2013 smo namerili 105 mm padavin (sliki 7 in 13). Najmanj avgustovskih padavin smo namerili leta 2000, 4 mm, največ pa leta 1963, 196 mm (slika 14). 110 mm padavin je do sedaj dnevna najvišja višina padavin6 na Bizeljskem, izmerjena 4. julija 1989 (slika 15). To je edini dnevni izmerek padavin nad 100 mm na postaji do sedaj. Avgustovska dnevna najvišja višina padavin je bila v obdobju 1952–2013 izmerjena 5. avgusta 1987, 59 mm. Avgusta 2013 je bila dnevna najvišja višina padavin izmerjena 24. dne v mesecu, 33 mm. 6 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock AM and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 289 300 120 196 200 mm mm 110 100 250 87 90 80 150 60 100 40 50 20 0 0 73 72 63 54 56 45 68 59 49 J F M A M J J A S O N D mesec / Month J F M A M J J A S O N D mesec / Month Slika 14. Mesečna najvišja in najnižja višina padavin v obdobju 1952–avgust 2013 na Bizeljskem Figure 14. Maximum and minimum monthly precipitation in 1952–August 2013 in Bizeljsko Slika 15. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih v obdobju 1952–avgust 2013 na Bizeljskem Figure 15. Maximum daily precipitation per month in 1952–July 2013 in Bizeljsko 60 cm dnevi / Days . 80 40 20 2012 2009 2006 2003 2000 1997 1994 1991 1988 1985 1982 1979 1976 1973 1970 1967 1964 1961 1958 1955 1952 0 7 Slika 16. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1952–2012 7 Figure 16. Annual snow cover duration (curve) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1952–2012 Na Bizeljskem je v povprečju referenčnega obdobja 42 dni na leto s snežno odejo, v obdobju 1971– 2000 je takšnih dni v povprečju 39 in še en dan več je povprečje obdobja 1981–2010. Leta 2012 je bilo 33 dni s snežno odejo, v prvi polovici leta 2013 pa kar 52. V obdobju 1952–2012 je snežna odeja najdlje vztrajala leta 1996, kar 87 dni, le dva dneva je sneg obležal leta 1975. Do sedaj je bila najvišja snežna odeja 59 cm, izmerjena 8. marca 1955 in 12. februarja 1986, le 2 cm debela snežna odeja je bila najvišja snežna odeja leta 1989. Leta 2012 je bila najvišja snežna odeja debela 30 cm, izmerjena 13. februarja in 10. decembra; v prvi polovici leta 2013 pa 44 cm, 15. januarja. 7 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na Bizeljskem v obdobju 1952–avgust 2013 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Bizeljsko in 1952–August 2013 največ maximum letna povprečna temperatura zraka (°C) mean annual air temperature (°C) pomladna povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in Spring (°C) poletna povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in Summer (°C) jesenska povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in Autumn (°C) zimska povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in Winter (°C) dnevna najvišja temperatura zraka (°C) maximum daily air temperature (°C) dnevna najnižja temperatura zraka (°C) minimum daily air temperature (°C) letno število hladnih dni annual number of days with min. temperature ≤ 0 °C letno število ledenih dni annual number of days with max. temperature ≤ 0 °C letno število toplih dni annual number of days with max. temperature ≥ 25 °C letno število vročih dni annual number of days with max. temperature ≥ 30 °C letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in Spring (mm) leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 11,8 2000 8,8 1962, 1985 12,9 2007, 2009 8,2 1955 23,3 2003 17,4 1978 14,5 1953 8,4 1978 4,6 2006 −4,4 1962 39,4 13. avg. 2003 30,7 15. jul. 1975 −7,7 16. dec. 1974 −26,5 8. jan. 1985 124 1956 55 2002 54 1963 2 1974 126 2011 43 1965 74 2003 1 1955, 1975 1336 1965 602 2003 415 1965 83 2003 poletna višina padavin (mm) precipitation in Summer (mm) 551 1989 100 2003 jesenska višina padavin (mm) precipitation in Autumn (mm) 525 1974 144 2011 329 1983 60 1988 289 1992 0 2012 110 4. jun. 1989 — — 59 8. mar. 1955 12. feb. 1986 2 23. nov. 1989 38 28.jan.1952 — — 87 1996 2 1975 99 1962/63 3 2000/01 zimska višina padavin (mm) precipitation in Winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja višina snežne odeje (cm) maximum snow cover depth (cm) višina novozapadlega snega (cm) fresh snow depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover število dni s snežno odejo v sezoni* number of days with snow cover in season* * sezona: od julija do konca junija naslednjega leta * season: from July to the end of June in the following year SUMMARY In Bizeljsko is climatological meteorological station. It is located in eastern Slovenia; on elevation of 174 m. Station was established in November 1947, but meteorological data without gaps are available from 1952 on. Measured parameters are: air temperature on 2 m above the ground, maximum and minimum temperature, minimum air temperature 5 cm above the ground, humidity, wind direction and speed, precipitation, total snow cover and new snow cover. Meteorological phenomena, cloudiness and phenological phases of the plants are observed. Viktor Karničnik has been meteorological observer since January 2013. 52 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust P rvo dekado avgusta je bila vsa Slovenija pod vplivom vročinskega vala, z izjemno visokimi temperaturami zraka. Najvišje vrednosti so ponekod presegle 40 °C. Mesečna akumulacija temperature zraka je bila nadpovprečna, presežki nad povprečjem so se približali 100 °C, ponekod so bili celo večji od 100 °C. Izjema je bilo obalno območje, kjer je bila akumulacija temperature zraka bližje povprečnim vrednostim. (preglednica 5). V dneh ko so temperature zraka dosegale rekordno visoke vrednosti je izhlapevanje ponekod preseglo 7 mm na dan. Pregrete razmere so se nekoliko umirile šele v zadnji dekadi avgusta, ko je Slovenijo prešla deževna fronta. V severozahodni Sloveniji in na Kočevskem je padlo nad 70 mm, v okolici Bovca in Rudnega Polja nad 100 mm, na Dolenjskem, Notranjskem, Gorenjskem in v manjšem delu Štajerskega in na Goriškem med 40 in 70 mm, drugod le 10 do 40 mm. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, avgust 2013 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, August 2013 Postaja Portorož-letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče-Planica Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor-letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci Murska Sobota Veliki Dolenci pov. 6,9 5,9 3,9 4,2 4,4 4,1 4,3 5,2 4,7 5,6 4,3 4,3 5,2 4,8 5,2 4,8 5,1 4,6 4,8 5,3 5,3 5,5 5,7 5,1 4,6 4,3 6,0 5,5 I. dekada max. Σ 7,8 69 7,5 59 4,4 39 5,0 42 6,0 44 4,9 41 5,2 43 6,4 52 5,9 47 7,7 56 5,0 43 4,9 43 5,8 52 6,1 48 6,7 52 6,3 48 6,0 51 5,0 46 5,9 48 6,5 53 6,8 53 7,0 55 6,6 57 5,7 51 5,3 46 5,0 43 7,5 60 6,7 55 pov. 5,9 5,0 3,6 3,3 3,4 3,2 3,4 3,9 3,7 4,3 3,3 3,4 4,3 3,7 4,0 4,0 3,9 3,6 3,5 3,6 4,3 4,1 4,4 3,7 3,4 3,0 4,3 4,0 II. dekada max. 7,5 6,3 5,0 4,1 4,6 4,1 4,6 4,8 4,6 5,6 4,1 4,0 5,3 4,9 5,3 5,5 4,7 5,2 4,5 4,5 5,3 5,6 5,4 4,5 4,3 3,9 5,0 4,8 Σ 59 50 36 33 34 32 34 39 37 43 33 34 43 37 40 40 39 36 35 36 43 41 44 37 34 30 43 40 III. dekada pov. max. Σ 4,7 6,7 52 3,9 6,2 43 3,0 4,5 33 2,4 3,2 26 2,4 3,4 27 2,3 3,2 26 2,6 3,4 29 2,7 3,8 30 2,5 3,4 27 2,9 3,8 32 2,4 3,5 27 2,4 3,1 27 3,4 4,6 37 2,4 3,2 27 2,7 4,1 29 2,2 3,2 25 2,4 2,9 26 2,1 2,9 23 2,3 3,0 25 2,7 3,8 29 2,9 4,1 32 2,6 3,7 29 2,9 4,8 32 2,7 3,8 29 2,2 2,9 25 2,0 2,8 23 3,0 4,8 33 2,8 4,1 31 mesec (M) pov. max. Σ 5,8 7,8 180 4,9 7,5 151 3,5 5,0 108 3,3 5,0 102 3,4 6,0 105 3,2 4,9 99 3,4 5,2 106 3,9 6,4 122 3,6 5,9 110 4,3 7,7 131 3,3 5,0 103 3,4 4,9 104 4,3 5,8 132 3,6 6,1 112 4,0 6,7 122 3,7 6,3 113 3,8 6,0 116 3,4 5,2 104 3,5 5,9 108 3,9 6,5 118 4,2 6,8 128 4,1 7,0 125 4,3 6,6 133 3,8 5,7 117 3,4 5,3 105 3,1 5,0 96 4,4 7,5 136 4,1 6,7 126 Pomanjkanje vode v tleh je bila stalnica poletja leta 2013. Kmetijsko pridelavo je ponovno prizadela poletna kmetijska suša. Po letu 1990 je kmetijska suša vse pogostejša, v večjem ali manjšem obsegu je kmetijsko pridelavo prizadela 9-krat, po letu 1950 pa 15-krat. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Od junija do konca druge dekade avgusta je v večjem delu Slovenije padlo manj kot 50 %, ponekod okoli 50 % dolgoletnih padavin, le na severozahodu države nekoliko več. Padavine v zadnji dekadi avgusta so začasno popravile namočenost površinskega sloja tal, primanjkljaj vode za celo vegetacijsko obdobje pa se ni bistveno popravil. Na Obali je bila vodna bilanca neprekinjeno negativna od 10. junija. Podobno je tudi v severovzhodni Sloveniji negativna vodna bilanca vztrajala vso poletje, čeprav so stanje tam občasno izboljševale manjše lokalne padavine. Ob koncu meseca avgusta je bil na Obali vegetacijski vodni primanjkljaj večji od 400 mm, v severovzhodni Sloveniji pa večji do 300 mm. Okoli 200 mm je primanjkljaj velik tudi na Dolenjskem in celjskem (preglednica 2). V primerjavi s preteklimi leti s kmetijskimi sušami še vedno ostaja leto 2003 kot leto najhujše suše. Primerjava z letom 2012 pa kaže, da je bilo stanje meteorološke vodne bilance ob koncu avgusta 2013 na severovzhodu države celo slabše. Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za avgust in vegetacijsko obdobje od aprila do septembra 2013 Table 2. Ten days and monthly water balance and for the vegetation period from April to September 2013 Vodna bilanca [mm] v avgustu Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec v vegetacijskem obdobju (1. april–31. avgust) Bilje −58,7 −29,8 1,6 −86,9 −143,6 Ljubljana Bežigrad −30,3 −20,8 23,7 −26,7 −74,3 Novo mesto −50,1 −20,1 37,5 −37,7 −198,6 Celje −47,6 −28,7 18,7 −57,6 −225,6 Maribor – letališče −55,6 −32,9 2,8 −85,7 −304,6 Murska Sobota −22,0 −27,0 25,8 −23,2 −330,3 Portorož – letališče −68,8 −49,6 −8,1 −126,5 −424,2 Slika 1. Posledice suše in vročinskega stresa na plodovih mirabolane (levo) in paradižnika (desno). Figure 1. Effects of drought recorded on myrobalan plum (left) and sun burns on tomato fruits (right). Poleg sušnih so nastale tudi posledice izjemnega vročinskega stresa, ki so se kazale v sončnih ožigih na plodovkah in na plodovih sadnega drevja (slika 1) in na grozdnih jagodah. Posušeno koruzo je bilo potrebno predčasno silirati. Hmeljarji so poročali, da je bila letina hmelja zaradi suše ena slabših v zadnjih desetih letih. Tudi pridelek krompirja je bil precej manjši od pričakovanj. Razmere so se 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, avgust 2013 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, August 2013 Postaja Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 29,2 31,4 27,7 26,4 27,7 28,2 30,8 30,2 28,1 29,0 31,5 26,9 26,1 28,1 27,7 28,3 29,8 28,0 40,8 39,3 40,0 35,0 38,0 35,7 50,0 40,0 35,4 35,2 37,7 35,6 33,4 35,1 33,0 37,9 35,2 35,2 23,2 24,3 17,2 18,7 20,0 22,0 18,8 21,6 20,2 23,6 24,4 18,0 19,3 21,2 22,7 20,2 23,4 20,5 24,8 26,2 21,8 21,5 21,9 23,0 23,2 24,0 21,8 25,0 26,7 21,5 21,2 22,0 23,3 22,8 24,4 21,6 38,0 36,3 35,6 32,0 33,0 32,1 42,2 36,2 31,6 33,7 34,8 32,0 29,8 30,7 30,7 34,3 32,0 30,4 17,4 19,0 13,0 14,2 14,6 15,6 14,2 16,3 15,4 18,8 19,4 13,9 14,7 16,0 16,9 15,2 17,1 15,4 22,1 22,3 19,2 19,1 20,5 20,3 20,2 20,1 19,9 22,6 22,6 19,2 19,0 20,8 20,5 20,2 20,6 19,8 30,0 32,5 29,7 27,0 31,8 29,2 35,0 33,3 29,4 29,0 30,6 26,8 26,0 29,6 28,2 29,4 29,4 28,7 17,1 16,3 12,5 13,4 14,2 14,2 13,0 13,1 14,5 17,9 17,3 13,4 13,8 15,5 15,4 14,1 14,9 14,6 25,3 26,5 22,8 22,2 23,3 23,7 24,6 24,6 23,2 25,5 26,8 22,4 22,0 23,6 23,7 23,6 24,8 23,0 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, avgust 2013 Figure 2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, August 2013 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, avgust 2013 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, August 2013 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota Veliki Dolenci I. 266 269 238 231 217 247 248 254 275 270 263 260 253 267 278 269 261 260 II. 227 226 195 177 165 189 185 196 214 210 215 208 194 210 212 205 203 206 Tef > 0 °C III. 226 225 189 179 156 185 181 193 209 201 206 201 192 201 203 196 198 195 M 720 721 622 587 538 621 613 642 699 682 684 669 639 678 694 669 663 661 Vm 30 84 99 60 79 89 93 94 108 112 94 90 77 102 113 89 96 92 I. 216 219 188 181 167 197 198 204 225 220 213 210 203 217 228 219 211 210 II. 177 176 145 127 115 139 135 146 164 160 165 158 144 160 162 155 153 156 Tef > 5 °C III. 172 170 134 124 101 130 126 138 154 146 152 146 137 146 148 141 143 140 M 565 566 467 432 383 466 458 488 544 527 529 514 484 523 538 514 508 506 Vm 30 84 99 60 79 89 93 94 108 112 94 90 77 102 113 89 96 92 I. 166 169 138 131 117 147 148 154 175 170 163 160 153 167 178 169 161 160 II. 127 126 95 77 65 89 85 96 114 110 115 108 94 110 112 105 103 106 Tef > 10 °C III. 116 115 79 69 46 75 71 83 99 91 96 91 82 91 93 86 88 85 M 410 411 312 277 228 311 303 332 389 372 374 359 329 368 384 359 353 351 Vm 30 84 99 60 77 89 93 94 108 112 94 90 77 102 113 89 96 92 Tef od 1. 1. 2013 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 3534 2372 1481 3422 2304 1465 2680 1751 1021 2500 1648 939 2155 1381 731 2623 1765 1050 2624 1770 1049 2717 1852 1129 3087 2123 1364 2987 2061 1312 2985 2080 1332 2992 2054 1292 2844 1940 1189 3027 2108 1348 3048 2128 1372 2950 2043 1290 2992 2089 1328 2926 2023 1263 LEGENDA: I., II., III., M −dekade in mesec Tef > 0 °C Vm −odstopanje od mesečnega povprečja (1961–1990) Tef > 5 °C * −ni podatka Tef > 10 °C 56 −vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo popravile le na območjih, kjer je bila poškodovanost manjša, predvsem na tleh z boljšo zadrževalno sposobnostjo in večjo vsebnostjo humusa.Posledice suše so ostale vidne tudi v trajnih nasadih, kjer se plodovi niso razvili oziroma so odpadli. Ponekod se je izsušeno koščičasto sadje po dežju ob koncu meseca spet napelo, vendar je bilo dozorevanje moteno in je močno odstopalo od normalne dinamike zorenja. Po dežju je od suše in vročine ožgano travinje ponovno ozelenelo. Vzkalili so tudi strniščni posevki, ki pa jih marsikje zaradi vročine in suše niso uspeli pravočasno posejati. Ocena škode po suši je presegla tri promile državnega proračuna, zato je vlada RS sušo 2013 razglasila za naravno nesrečo. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h, VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp); Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1st January to the end of the current month Vm LTA I., II., III., M declines of monthly values from the averages (°C) long-term average decades, month SUMMARY Slovenia experienced several hot spells between mid-June and the beginning of August. During the heat wave recorded in August the average daily temperatures were up to 10 °C above the long-term average. The highest recorded air temperature exceeded 40 °C. Temperature accumulation (threshold 0 °C) exceeded the long-term average by about 100 °C. The exception was the Littoral where the temperature accumulation was a bit closer to the normal. The majority of August was drier than usual. Summer crops growing conditions were seriously constrained by water and heat stress. Precipitation recorded in the last decade temporary improved the soil water reservoir but the soil water balance persisted in negative values. The situation was the most concerned on the Littoral and in the northeast of Slovenia. 57 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V AVGUSTU Discharges of Slovenian rivers in August Igor Strojan A vgusta so bile razmere na rekah podobne kot v predhodnem mesecu. Vodnatost je bila majhna, v celoti je po rekah preteklo polovico običajne količine vode. Najbolj vodnate so ostajale večje reke, alpske reke in reke v zahodnem delu države. Najmanjši pretoki so bili trideset odstotkov manjši od dolgoletnega avgustovskega povprečja malih pretokov. Sredi avgusta je zaradi vegetacije in suhih tal le manjši del padavin odtekel po rekah. Ob koncu meseca so bila tla že bolj namočena in nekaj večja količina padavin kot v predhodnem primeru je pretoke povečala iz malih na srednje pretoke. GORNJA RADGONA 0,60 VIDEM RADOVLJICA 0,29 0,45 BORL+FORMIN 0,89 SUHA 0,49 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,72 0,76 VELIKO ŠIRJE 0,26 SOLKAN 0,51 4 PODROTEJA DOLENJE 0,69 RAKOVEC 0,58 MOSTE 0,35 PODBOČJE 0,38 ČATEŽ 0,47 0,53 CERKVENIKOV MLIN 0,40 RADENCI 0,38 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek avgusta 2013 in povprečnimi srednjimi avgustovskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the August 2013 mean discharges of Slovenian rivers compared to the August mean discharges of the long-term period SUMMARY August was hydrological dry month. Discharges on Slovenian rivers in August were fifty percents lower compared to the long term period. 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 350 16 300 14 12 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 250 200 150 100 10 8 6 4 50 2 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 BORL+FORMIN 21 23 25 27 29 1 3 5 GORNJA RADGONA 7 9 11 13 15 17 19 RAKOVEC 140 21 23 25 27 29 27 29 27 29 VELIKO ŠIRJE 20 18 120 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 16 100 80 60 40 14 12 10 8 6 4 20 2 0 0 1 3 5 7 9 11 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 HRASTNIK 27 1 29 3 5 7 120 30 100 25 80 60 40 20 9 11 13 15 17 19 SUHA ČATEŽ PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) RADOVLJICA 13 21 23 25 PODBOČJE 20 15 10 5 0 0 1 3 5 7 SOLKAN 9 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Pretoki slovenskih rek v avgustu 2013 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in August 2013 59 15 17 19 MOSTE 21 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 Qvk avgust 2013 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 9,0 Qvk avgust 1971 - 2000 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 Qsr avgust 2013 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 7,0 Qsr avgust 1971 - 2000 2,0 Qnp avgust 2013 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 3,0 Qnp avgust 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki avgusta 2013 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in August 2013 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki avgusta 2013 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in August 2013 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION Qnp Avgust 2013 m3/s dan nQnp sQnp vQnp Avgust 1971–2000 m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA DRAVA BORL+FORMIN DRAVINJA VIDEM SAVINJA VELIKO ŠIRJE SOTLA RAKOVEC SAVA RADOVLJICA SAVA ŠENTJAKOB SAVA HRASTNIK SAVA ČATEŽ SORA SUHA KRKA PODBOČJE KOLPA RADENCI LJUBLJANICA MOSTE SOČA SOLKAN VIPAVA DOLENJE IDRIJCA PODROTEJA REKA C. MLIN 61,0 172 0,76 5,1 0,96 7,5 37,0 45 59 2,80 7,0 3,5 5,9 19 1,60 1,6 0,6 Qs 59,4 71,9 0,6 6,5 0 8,7 19,1 32,8 50,8 2,1 7,0 3,9 5,7 17,4 1,5 1,2 0,2 nQs 107 165 3,1 12,1 1,1 14,7 35,2 53,0 91,0 4,7 13,3 6,5 10,3 25,3 2,0 1,7 0,8 sQs 180 328 8,1 21,6 2,1 32,3 62,7 71,3 139 9,1 25,8 11,0 21,1 49,8 2,0 2,4 1,7 vQs MURA G. RADGONA DRAVA BORL+FORMIN DRAVINJA VIDEM SAVINJA VELIKO ŠIRJE SOTLA RAKOVEC SAVA RADOVLJICA SAVA ŠENTJAKOB SAVA HRASTNIK SAVA ČATEŽ SORA SUHA KRKA PODBOČJE KOLPA RADENCI LJUBLJANICA MOSTE SOČA SOLKAN VIPAVA DOLENJE IDRIJCA PODROTEJA REKA C. MLIN 94,1 246 2,0 7,6 2,3 14,0 40,7 60,8 73,9 4,4 9,9 6,8 7,8 24,3 2,0 2,5 0,7 Qvk 82,2 185 1,4 11,7 0,8 15,5 26,5 43,2 59,2 3,1 9,7 5,8 8,3 27,0 2,0 1,8 0,4 nQvk 157 277 7,1 28,8 4,1 30,9 56,4 79,9 156 9,0 26,2 17,7 22,8 47,6 3,8 3,7 1,7 sQvk 300 464 26,1 80,5 19,0 74,2 133 96,5 319 32,2 56,4 48,6 74,0 168 7,2 16,1 11,3 vQvk 120 272 2,3 20,3 1,1 35,4 59,1 103 78,6 11,7 21,5 8,2 20,6 62,7 6,0 2,3 0,8 370 609 41,8 230 28,6 120 242 264 578 69,7 99,6 183 107 298 29,1 36,3 14,2 896 1285 193 868 142 561 915 627 1993 269 257 720 240 1844 103 154 118 MURA G. RADGONA DRAVA BORL+FORMIN DRAVINJA VIDEM SAVINJA VELIKO ŠIRJE SOTLA RAKOVEC SAVA RADOVLJICA SAVA ŠENTJAKOB SAVA HRASTNIK SAVA ČATEŽ KRKA PODBOČJE SORA SUHA KOLPA RADENCI LJUBLJANICA MOSTE SOČA SOLKAN VIPAVA DOLENJE IDRIJCA PODROTEJA REKA C. MLIN 158 329 6,8 15,0 8,8 56,0 56,0 126 121 6,9 18,0 24,0 17,0 103 5,6 12,0 1,1 8 12 14 9 23 17 9 21 22 1 22 3 21 1 9 22 21 28 26 28 27 29 26 26 27 27 26 27 29 29 26 27 26 27 61 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica - Qvk the highest monthly charge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju dis- sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period srednji pretok vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period discharge in a vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period TEMPERATURE REK IN JEZER V AVGUSTU 2013 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in August 2013 Peter Frantar T emperatura vode avgusta 2013 je bila v primerjavi z obdobnim mesečnim povprečjem na vseh rekah višja kot v obdobju 1981–2010. Največje odstopanje je imela Savinja v Laškem, ki je bila višja za kar 3,8 °C. Tudi jezeri sta bili toplejši od obdobnega povprečja, Blejsko za 1,3 °C, Bohinjsko pa za 0,9 °C. Temperatura vode rek v tem mesecu je bila najnižja na koncu meseca, najvišja pa v prvem tednu avgusta. Po dosegu najvišjih vrednosti je temperatura enakomerno upadala proti koncu meseca. Temperatura vode jezer je sledila poteku rek, vendar sta bila nihanje in zmanjšanje temperature ob koncu meseca precej manjše kot pri rekah. Obe jezeri sta imeli najvišjo temperaturo v prvih tednih meseca, večjih ohladitev pa na jezerih ni bilo. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura v °C vode avgusta 2013 in v obdobju Table 1. Average August 2013 and longterm temperature in °C POSTAJA / LOCATION Mura G, Radgona V,Krka Hodoš Drava Ptuj Bohinjka Sv, Janez Sava Radovljica Sava Šentjakob Sava Jesenice na Dol, Ljubljanica Moste Savinja Laško Krka Podbočje Soča Solkan Vipava Dolenje Reka Cerkvenikov mlin Bohinjsko jezero / Lake Bohinj Blejsko jezero / Lake Bled AVGUST 2013 OBDOBJE / PERIOD 1981–2010 RAZLIKA / DIFFERENCE 20.1 18.5 20.7 21.4 14.3 17.9 23.8 18.6 21.7 23.1 17.7 14.0 19.5 17.0 3.1 13.0 15.0 1.3 2.9 16.9 17.9 20.4 15.8 1.7 3.8 2.7 1.9 19.5 0.0 23.5 22.6 0.9 20.7 19.4 1.3 62 Urad za hidrologijo in stanje okolja 30 30 28 28 26 26 24 24 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 22 20 18 16 22 20 18 16 14 14 12 12 10 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust V. Krka Hodoš avgust Drav a Ptuj Sav a Radov lj ica 30 30 28 28 26 26 24 24 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 22 20 18 16 Sav a Jesenice na Dol. 22 20 18 16 14 14 12 12 10 Sav a Šentj akob 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust avgust Sav inj a Laško Lj ublj anica Moste Krka Podbočj e Soča Solkan Vipav a Dolenj e Reka Cerkv enikov mlin 30 28 Temperatura (°C) 26 24 22 20 18 16 14 12 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust Bohinj sko j ezero Blej sko j ezero Slika 1. Temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v avgustu 2013 Figure 1. The temperatures of main Slovenian rivers and lakes in August 2013 SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in August were higher on all rivers as compared to long term average. The temperature of Bled lake was also higher for 1.3 °C and the temperature of the lake Bohinj was higher for 0.9 °C as in the the long term average. All the water temperatures were rising for the first week of the month followed by steady cool down until the end of August. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes Slika 3. Reka Idrijca (Foto: Peter Frantar) Figure 3. The Idrijca River (Photo: Peter Frantar) 64 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V JUNIJU 2013 Sea dynamics and temperature in June 2013 Igor Strojan J unija se je do druge dekade morje ogrevalo, nato pa se je v naslednjih dneh hitro ohladilo. Temperaturne spremembe so se odvijale predvsem v zgornjem sloju morja. Višina morja je bila v večjem delu meseca nekoliko povišana, valovanje morja ni bilo izrazito, valovi so prihajali večinoma iz tretjega kvadranta oziroma iz jugozahodne in zahodne smeri. 40 360 30 300 20 0 180 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Vv dP Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v juniju 2013 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in June 2013 400 28 Temperatura (°C) 300 22 20 200 18 16 100 14 12 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Temperatura zraka Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v juniju 2013 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in June 2013 65 2 24 Globalno sevanje (W/m ) 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Večji del junija je bila višina morja nekoliko povišana. V celoti je bila srednja višina morja junija 10 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (preglednica 1). Morje junija ni poplavljalo. 320 30 20 280 10 240 Odkloni višin morja (cm) Višina (cm) 160 120 80 40 0 10 -10 0 -20 Odkloni zračnih pritiskov (mb) 20 200 0 -10 -40 1 3 5 7 9 Hmer 11 13 15 17 Ha 19 21 23 25 27 -30 1 29 3 5 9 11 13 15 17 Odkloni višin morja Hres Slika 3. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja junija 2013 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm Figure 3. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in June 2013 and the difference between them (Hres) 19 21 23 25 27 29 Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v juniju 2013 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in June 2013 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v juniju 2013 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristic sea levels of Juniju 2013 and the reference period Legenda/Explanations: SMV Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Junij 2013 7 min Junij 1960–1990 sr cm cm cm cm SMV 225 206 215 224 NVVV NNNV A 291 144 147 260 105 155 282 137 145 320 154 166 NVVV max 66 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v avgustu 2013 Figure 5. Prognostic sea levels in August 2013 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja 4 350 3,5 300 3 250 2,5 200 2 150 1,5 100 1 50 0,5 0 0 Višina valov (m), Perioda valov (s) 400 1. 6. 2. 6. 3. 6. 4. 6. 5. 6. 6. 6. 7. 6. 8. 6. 9. 6. 10 .6 . 11 .6 . 12 .6 . 13 .6 . 14 .6 . 15 .6 . 16 .6 . 17 .6 . 18 .6 . 19 .6 . 20 .6 . 21 .6 . 22 .6 . 23 .6 . 24 .6 . 25 .6 . 26 .6 . 27 .6 . 28 .6 . 29 .6 . 30 .6 . 1. 7. Smer valov (stopinje) Podobno kot maja je tudi junija morje ob slovenski obali valovalo predvsem iz jugozahodne in zahodne smeri. V povprečju so bili valovi junija visoki 22 cm. Najvišji izmerjeni val 1,5 metra je bil izmerjen 25. junija ob 18. uri. Smer valov Srednja višina valov Perioda valov Slika 6. Valovanje morja v juniju 2013. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 6. Sea waves in June 2013. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran Slika 7. Roža valovanja morja v juniju 2013. Podan je odstotek pogostosti in povprečna višina valov v določeni smeri. Višine valov so barvno porazdeljene vsake 0,2 metra. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 7. Sea waves in June 2013. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja Morje je bilo najbolj hladno v začetku junija 17,2 °C, nato se je segrevalo vse 21. junija, ko je bilo morje najtopleje 28,9 °C. Ob spremembi vremena in večji dinamiki morja se je zgornja plast morja v naslednjih dneh hitro ohladila. Temperatura se je zadnje dni junija gibala okoli 20 °C. Srednja mesečna temperatura morja 22,3 °C je bila 0,5 °C višja kot v primerjalnem obdobju 1981–2010. Najvišja temperatura je bila med najvišjimi v primerjalnem obdobju. 30 28 Temperatura morja (°C) 26 24 22 20 18 16 14 12 10 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Temperatura morja na merilni postaji Koper (globina 1 m) Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v juniju 2013. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini enega metra na merilni postaji Koper Figure 8. Mean daily sea temperatures in June 2013 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v juniju 2013 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen Table 2. Temperatures in June 2013 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Junij 2013 Junij 1981–2010 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 17,2 14,7 19,3 22,2 Tsr 22,3 18,2 21,8 24,9 Tmax 28,9 21,8 25,8 29,8 Srednja mesečna temperatura morja v severnem delu Jadrana je bila junija med 22 °C in 26 °C. Morje je bilo najbolj toplo v osrednjem delu, v južnem delu in ob izlivih rek je bilo morje manj toplo (slika 9). 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 9. Srednje mesečne temperature morja v severnem delu Jadranskega morja v juniju 2013, izračunane na osnovi podatkov satelitskih meritev Figure 9. Mean daily sea temperature at the northern Adriatic in June 2013 SUMMARY In the first two decades of the June the sea temperature rose. The highest temperature 28.9 °C was one of the highest in long term period 1981–2010. Following days the temperature of sea quickly decreased. The mean sea level was 10 cm higher if compared to the long-term period. The mean sea waves were 22 cm high. 70 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V JULIJU 2013 Sea dynamics and temperature in July 2013 Igor Strojan D inamika morja julija ni bila izrazita. Srednja mesečna višina morja je bila 6 cm višja kot običajno, v povprečju so bili valovi visoki 23 cm. Morje se je v začetku julija v času burje hitro ohladilo nato pa do konca meseca večinoma segrevalo. Srednja temperatura morja 22,4 °C ni odstopala od dolgoletnega povprečja. 40 360 30 300 20 0 180 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Vv dP Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v juliju 2013 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in July 2013 31 400 Temperatura (°C) 27 300 25 23 200 21 19 100 17 15 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Temperatura zraka 19 21 23 25 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v juliju 2013 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in July 2013 71 27 29 31 Globalno sevanje (W/m2) 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja V prvem delu julija je bila višina morja ob burji nekoliko znižana. V nadaljevanju meseca so bile višine nekoliko višje. V celoti je bila višina morja 6 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Morje julija ni poplavljalo, najvišja višina je bila 283 cm (preglednica 1). 320 20 20 280 Odkloni višin morja (cm) Višina morja (cm) 200 160 120 80 40 10 0 -10 0 -20 Odkloni zračnih pritiskov (mb) 10 240 0 -10 -40 1 3 5 7 9 11 Hmer 13 15 17 Ha 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 Odkloni višin morja Hres Slika 3. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja julija 2013 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm Figure 3. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in July 2013 and the difference between them (Hres) 19 21 23 25 27 29 31 Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v juliju 2013 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in July 2013 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v juliju 2013 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristic sea levels of July 2013 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Julij 2013 -30 1 Legenda/Explanations: SMV NVVV Julij 1960–1990 Min Sr Max cm cm cm cm SMV 221 205 215 228 NVVV NNNV A 283 139 144 256 107 149 279 135 144 314 147 167 72 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v septembru 2013 Figure 5. Prognostic sea levels in September 2013 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Morje julija ni mnogo valovalo. Večina valov je prihajala iz jugozahodne in zahodne smeri (slika 7). Srednja višina valov je bila julija 23 cm. Večjih odstopanj od srednje višine valov je bilo malo. Valovanje je bilo močnejše le 29. julija med 15. in 16. uro, ko so bili srednji polurni valovi iz zahodne smeri visoki 1,5 metra in je najvišji val meril 2,5 metra. 400 4,5 3,5 Smer valov (stopinje) 300 3 250 2,5 200 2 150 1,5 100 1 50 0,5 .7 . .7 . .7 . .7 . 31 30 29 28 .7 . .7 . .7 . 27 26 25 .7 . .7 . .7 . 24 23 .7 . 22 .7 . .7 . Srednja višina valov 21 20 19 .7 . .7 . 18 .7 . 17 16 .7 . .7 . 15 .7 . Smer valov 14 .7 . .7 . .7 . 13 12 11 9. 7. 10 8. 7. 7. 7. 6. 7. 5. 7. 4. 7. 3. 7. 0 2. 7. 0 1. 7. Višina valov (m), Perioda valov (s) 4 350 Perioda valov Slika 6. Valovanje morja v juliju 2013. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 6. Sea waves in July 2013. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Slika 7. Roža valovanja morja v juliju 2013. Podan je odstotek pogostosti in povprečna višina valov v določeni smeri. Višine valov so barvno porazdeljene vsake 0,2 metra. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 7. Sea waves in July 2013. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja Od 5. do 8. julija se je morje ob burji ohladilo iz 24 °C na nekaj manj kot 19 °C. V nadaljevanju se je morje hitro ogrevalo, sredi meseca je temperatura morja presegala 25 °C. 29. julija je bilo morje ob temperaturi 28,6 °C najtopleje (slika 8 in preglednica 2). Srednja mesečna temperatura 24,4 °C ni odstopala od dolgoletnega povprečja (preglednica 2). 29 27 Temperatura morja (°C) 25 23 21 19 17 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura morja na merilni postaji Koper (globina 1 m) Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v juliju 2013. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini enega metra na merilni postaji Koper Figure 8. Mean daily sea temperatures in July 2013 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v juliju 2013 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen Table 2. Temperatures in July 2013 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Julij 2013 Julij 1981–2010 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 18,3 14,1 22,3 24,2 Tsr 24,4 20,5 24,4 27,5 Tmax 28,6 23,7 27,0 32,1 SUMMARY In July the mean monthly sea level was 6 cm higher compared to the long-term period. The average waves were 23 cm high. The average sea temperature 22,4 °C did not differ from average long term temperature. 75 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V AVGUSTU 2013 Sea dynamics and temperature in August 2013 Igor Strojan V prvi tretjini avgusta se je ob stabilnem vremenu postopno povečevala temperatura morja, višina morja je bila le nekoliko povišana in valovanja je bilo malo. V nadaljevanju so tri vremenske spremembe, ob katerih se je ohladil zrak, povečala oblačnost in je zapihala burja, morje ohladile in ga ob tem tudi močneje vzvalovale. Proti koncu meseca je znižan zračni tlak zviševal plimovanje, morje se je ogrelo do običajne avgustovske temperature. 40 360 30 300 240 10 0 180 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 20 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Vv dP Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v avgustu 2013 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in August 2013 31 400 Temperatura (°C) 300 25 23 200 21 19 100 17 15 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Temperatura zraka 19 21 23 25 27 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v avgustu 2013 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in August 2013 76 29 31 2 27 Globalno sevanje (W/m ) 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Srednja višina morja je bila avgusta 12 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Morje ni poplavljalo. Najvišja višina morja je bila 290 cm, najnižja pa 134 cm (preglednica 1). 320 30 20,0 280 10,0 240 Odkloni višin morja (cm) Višina (cm) 160 120 80 40 0,0 10 -10,0 0 -20,0 Odkloni zračnih pritiskov (mb) 20 200 0 -10 -40 1 3 5 7 9 11 Hmer 13 15 17 Ha 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Odkloni višin morja Hres Slika 3. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja avgusta 2013 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm Figure 3. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in August 2013 and the difference between them (Hres) Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v avgustu 2013 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in August 2013 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v avgustu 2013 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristic sea levels of August 2013 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Avgust 2013 -30,0 1 31 Legenda/Explanations: SMV NVVV Avgust 1960–1990 Min Sr Max cm cm cm cm SMV 225 202 214 226 NVVV NNNV A 290 134 148 263 110 153 278 134 144 297 154 143 77 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v oktobru 2013 Figure 5. Prognostic sea levels in October 2013 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Srednja višina valov .8 . Višina valov (m), Perioda valov (s) .8 . 31 30 .8 . .8 . .8 . 29 28 27 .8 . .8 . .8 . 26 25 24 .8 . .8 . 23 .8 . 22 21 20 19 18 17 16 15 14 13 .8 . 12 11 10 Smer valov .8 . 0 .8 . 0 .8 . 0,5 .8 . 50 .8 . 1 .8 . 100 .8 . 1,5 .8 . 150 .8 . 2 .8 . 200 9. 8. 2,5 8. 8. 250 7. 8. 3 6. 8. 300 5. 8. 3,5 4. 8. 350 3. 8. 4 2. 8. 400 1. 8. Smer valov (stopinje) Po dveh preteklih mesecih, ko je valovanje prihajalo predvsem iz jugozahodne in zahodne smeri, je avgusta morje v treh primerih ponovno močneje vzvalovilo iz severovzhodne smeri. V povprečju so bili valovi avgusta visoki 28 cm. Valovanje je bilo najvišje 14. avgusta, ko je bila povprečna polurna višina valovanja 1,3 metra najvišja in je najvišji val presegel višino 2 metra. Perioda valov Slika 6. Valovanje morja v avgustu 2013. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 6. Sea waves in August 2013. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran Slika 7. Roža valovanja morja v avgustu 2013. Podan je odstotek pogostosti in povprečna višina valov v določeni smeri. Višine valov so barvno porazdeljene vsake 0,2 metra. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 7. Sea waves in August 2013. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja V prvi tretjini avgusta se je morje še dodatno postopoma segrevalo in bilo 8. avgusta s 28,5 °C najtopleje v mesecu. V nadaljevanju so ohladitve in burja v treh primerih 11., 15. ter 21. in 22. avgusta morje ohladile tudi pod 20 °C. Najbolj hladno 18,8 °C je bilo morje 15. avgusta (slika 8 in preglednica 2). Srednja mesečna temperatura 24,0 °C je bila 0,8 °C nižja kot v dolgoletnem obdobju 1981–2010 (preglednica 2). 31 29 Temperatura (°C) 27 25 23 21 19 17 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura morja Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v avgustu 2013. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini enega metra na merilni postaji Koper Figure 8. Mean daily sea temperatures in August 2013 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v avgustu 2013 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen Table 2. Temperatures in August 2013 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Avgust Avgust 1981–2010 2013 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 18,8 19,1 22,9 23,8 Tsr 24,0 22,1 24,8 26,8 Tmax 28,5 25,8 27,4 29,6 SUMMARY In August the mean monthly sea level was 12 cm higher if compared to the long-term period. The highest waves between 1.3 and 2 meters appeared on 14 August. The monthly mean sea temperature was 24 °C, the highest daily sea temperature was 28.5 °C. 80 ZALOGE PODZEMNIH VODA AVGUSTA 2013 Groundwater reserves in August 2013 Urška Pavlič A vgusta je bfilo stanje vodnih zalog v medzrnskih vodonosnikih različno. Na eni strani smo v vodonosnikih Vipavske doline, spodnje Savinjske doline, Čateškega polja ter mestoma v vodonosnikih Ljubljanske kotline spremljali zelo nizke vodne gladine, mestoma na Prekmurskem, Dravskem in Krškem polju pa so bile gladine nadpovprečno visoke. V prvih dveh dekadah avgusta smo na območju kraških vodonosnikov spremljali podpovprečne zaloge podzemnih voda, ob padavinah v zadnji dekadi meseca pa se je podzemna voda v teh vodonosnikih začasno dvignila nad dolgoletno povprečje. Napajanje vodonosnikov z infiltracijo padavin je bilo v avgustu večinoma manjše od dolgoletnega povprečja. Izjema je bilo območje vodonosnikov Murske kotline, kjer je padlo približno eno desetino padavin več, kot znaša dolgoletno povprečje. Na območju medzrnskih vodonosnikov je bilo obnavljanje vodonosnikov iz padavin najmanjše v Dravski kotlini, kjer so zabeležili le nekaj več kot eno tretjino normalnih avgustovskih padavin. Napajanje kraških vodonosnikov je bilo z infiltracijo padavin najmanjše v zaledju izvira Velikega Obrha, kjer je padla le ena polovica običajnih avgustovskih količin. Padavine so bile časovno razmeroma neenakomerno porazdeljene, največ so jih zabeležili v zadnji dekadi meseca. Slika 1. Izvirno območje Temenice v Zijalu, avgust 2013 Figure 1. Temenica spring area in Zijalo, August 2013 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Tudi avgusta so, kot že več mesecev pred njim, v aluvialnih vodonosnikih prevladovali upadi podzemne vode. Največja znižanja smo v primerjavi s preteklim mesecem avgusta zabeležili na Kranjskem in Sorškem polju. Za 303 centimetre se je gladina zmanjšala v Cerkljah na Kranjskem polju, kjer je režim nihanja gladin odvisen od dotokov iz zaledja Kamniških Alp. Glede na relativni upad podzemne vode se je vodna gladina s 17 % razpona nihanja najizraziteje znižala v Bregu na Sorškem polju, kjer je vodni režim v vodonosniku pogojen z nihanjem vodostaja reke Save. Zvišanje vodne gladine je bilo avgusta zabeleženo izjemoma. Največji dvig je bil s 136 centimetri oziroma 22 % razpona nihanja zabeležen v Krški vasi na Krškem polju, kjer režim nihanja podzemne vode pogojuje reka Krka. Slika 2. Ponor Temenice pod Goriško vasjo, avgust 2013 Figure 2. Temenica ponor at Goriška vas in August 2013 Kraški izviri so bili zaradi podpovprečnih padavin in povečane stopnje evapotranspiracije v prvi polovici avgusta podpovprečno vodnati – pretoki izvirov so se gibali v območju med 10. in 25. percentilom dolgoletnega niza meritev. V zadnji dekadi meseca so se izdatnosti izvirov povečale in se za krajši čas povzpele nad povprečno raven, nato pa kmalu zopet nekoliko upadle in se ustalile med 25. in 50. percentilom dolgoletnega niza meritev. Avgusta je bilo stanje zalog podzemnih voda v večini aluvialnih vodonosnikov bolj ugodno kot v istem mesecu pred enim letom. V avgustu 2012 je večji del vodonosnikov Dravske in Krške kotline ter dele Ljubljanske kotline zajela suša v vodonosnikih, ki je lokalno presegla intenzivnost podobnega ekstremnega dogodka iz leta 2003. 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Lipovci - Prekmursko polje 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 80 % 100 80 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Tezno - Dravsko polje Trgovišče - Ptujsko polje 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Levec - sp. Savinjska dolina 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Skopice - Krško polje 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Preserje - d. Kam. Bistrice Kleče - Ljubljansko polje 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Britof - Kranjsko polje 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 SOV Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % % 0 -20 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 % Zgornje Krapje - Mursko polje 100 % % % Žepovci - Apaško polje Urad za hidrologijo in stanje okolja 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v avgustu glede na maksimalni avgustovski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in August in relation to maximal August amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 83 0 0 100 100 Sp. Savinska dolina - Levec AMP 247 200 300 400 176 500 300 140 139 400 138 500 Jul/13 600 Oct/13 Apr/13 Jan/13 Jul/12 Oct/12 Apr/12 Jan/12 Jul/11 Oct/11 Apr/11 Oct/10 Jan/11 Jul/10 137 Jan/10 Apr/10 Jul/10 Oct/10 Jan/11 Apr/11 Jul/11 Oct/11 Jan/12 Apr/12 Jul/12 Oct/12 Jan/13 Apr/13 Jul/13 Oct/13 0 100 276 200 300 275 400 500 274 600 700 273 Jan/10 Apr/10 Jul/10 Oct/10 Jan/11 Apr/11 Jul/11 Oct/11 Jan/12 Apr/12 Jul/12 Oct/12 Jan/13 Apr/13 Jul/13 Oct/13 Padavine (mm) 141 241 Ljubljansko polje - Hrastje AMP 200 Apr/10 500 Nivo podzemne vode (m n. m.) 142 Jan/10 243 277 100 143 Nivo podzemne vode (m n. m.) 400 0 144 136 300 600 Čateško polje - Čatež 145 245 600 Jan/10 Apr/10 Jul/10 Oct/10 Jan/11 Apr/11 Jul/11 Oct/11 Jan/12 Apr/12 Jul/12 Oct/12 Jan/13 Apr/13 Jul/13 Oct/13 175 200 Padavine (mm) 177 Padavine (mm) 178 Padavine (mm) Mursko polje - Zgornje Krapje 179 Nivo podzemne vode (m n. m.) Urad za hidrologijo in stanje okolja Nivo podzemne vode (m n. m.) Agencija Republike Slovenije za okolje 800 0 100 300 400 51 500 600 46 Padavine (mm) 200 56 Jan/10 Apr/10 Jul/10 Oct/10 Jan/11 Apr/11 Jul/11 Oct/11 Jan/12 Apr/12 Jul/12 Oct/12 Jan/13 Apr/13 Jul/13 Oct/13 Nivo podzemne vode (m n. m.) Vipavska dolina - Šempeter 61 700 Slika 4. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2010, 2011, 2012 in 2013 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2010, 2011, 2012 and 2013 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 SUMMARY Groundwater levels were decreasing in August, although drought in aquifers was not observed. Karstic aquifers discharged below longterm average in first two decades of August. In last third of the month, groundwater reserves renewed and stabilized with discharges between 25th and 50th percentile of longterm observation at the end of the month. 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Kranj Celje P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Ljubljana Nova Gorica Postojna Krško P 90 P 75 Novo mesto P 25 P 10 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. th (N percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu avgustu 2013 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in August 2013 85 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V AVGUSTU 2013 Air pollution in August 2013 Tanja Koleša, Anton Planinšek O nesnaženost zraka z izjemo ozona, katerega koncentracije so bile v prvi tretjini meseca avgusta zelo visoke, je bila v mesecu avgustu nizka. Prva tretjina avgusta je bila izjemno vroča, bilo je jasno in brez padavin. Po 10. avgustu je vročino prekinilo nekaj prodorov hladnega zraka z občasnimi plohami in nevihtami. Dnevne koncentracije delcev PM10 so ostale pod mejno vrednostjo povsod, razen na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana Center in v Mariboru na Vrbanskem platoju, kar je posledica prehoda saharskega peska čez Slovenijo v začetku meseca avgusta. Do konca avgusta je bilo na račun prvih treh mesecev leta že več kot 35 prekoračitev, kolikor jih je dovoljenih v celem letu, le na merilnem mestu Ljubljana Center. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom. Najvišje koncentracije dušikovih oksidov so bile izmerjene na prometnem merilnem mestu Maribor Center. Koncentracije ozona so v avgustu večkrat prekoračile urno opozorilno vrednost. Največ, 18 prekoračitev opozorilne urne vrednosti je bilo zabeleženih v Kopru in Novi Gorici, 13 na Otlici in po ena v Ljubljani Bežigrad in v Mariboru na Vrbanskem platoju. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, Lafarge Cement MO Maribor EIS Anhovo Občina Medvode Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – Inštitut za varstvo okolja Služba za ekologijo podjetja Anhovo Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, Lafarge cement, MO Maribor OMS Ljubljana in EIS Anhovo Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila nizka. Do kratkotrajnih povišanj koncentracij na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje pride zaradi neposrednega prenosa dimnih plinov iz dimnikov TE do merilnih mest ob močnejšem vetru ali ob premešanju zraka po jutranjih temperaturnih inverzijah, ko se lahko za krajši čas pojavijo povišane koncentracije tudi v nižjih legah. V avgustu je bila najvišja urna koncentracija 216 µg/m3 in najvišja dnevna koncentracija 41 µg/m3 izmerjena v Šoštanju (vpliv TE Šoštanj). Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile na vseh merilnih mestih pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa – posebej izstopata lokaciji Ljubljana Center in Maribor Center. Koncentracija NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je dosegla največ tretjino mejne letne vrednosti. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod, kot običajno, precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Ozon Zaradi visokih temperatur in sončnega vremena so koncentracije ozona (preglednica 4 in slika 3) večkrat prekoračile opozorilno vrednost med 2. in 6. avgustom v Novi Gorici, Kopru in Otlici. 7. avgusta pa je bila enkrat prekoračena opozorilna vrednost v Ljubljani Bežigrad in v Mariboru na Vrbanskem platoju. Največ 18 prekoračitev urne opozorilne vrednosti je bilo zabeleženih v Novi Gorici in v Kopru. Najvišje 8-urne koncentracije pa so povsod prekoračile ciljno 8-urno vrednost. V tem času je bilo nad našimi kraji polje visokega zračnega tlaka s šibkimi vetrovi, ki je 5. in 6. avgusta ob dotoku zraka od jugozahoda nekoliko oslabelo. V tem času so se pojavljale zelo visoke temperature, kar so ugodni pogoji za nastanek visokih koncentracij ozona. Za merilno mesto Vnajnarje podatkov za mesec avgust ne objavljamo zaradi težav z merilnikom. Delci PM 10 in PM 2,5 V avgustu so bile koncentracije delcev PM10 še naprej razmeroma nizke. Mejno dnevno vrednost so sicer prekoračile trikrat na prometni lokaciji Ljubljana Center, ki je med vsemi merilnimi mesti ves čas najbolj onesnaženo z delci in enkrat na merilnem mestu Maribor Vrbanski plato. V prvi tretjini meseca avgusta so bile koncentracije delcev PM10 višje zaradi prehoda saharskega peska čez Slovenijo. Koncentracije delcev PM2,5 so bile v avgustu tako kot v prejšnjih mesecih pod vrednostjo, ki je dovoljena kot letno povprečje. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 5 in 6 ter na slikah 5 in 6. Ogljikovodiki Najvišja povprečna koncentracija benzena je bila izmerjena na mestni prometni lokaciji Maribor Center. Koncentracije so prikazane v tabeli 7. 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 350 (MV) 1 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 40 (CV) 120 (CV) 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 1 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 2 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 5 40 (MV) 26 (MV) 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – cilj za leto 2012 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m v avgustu 2013 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m in August 2013 Mesec / Month MERILNA MREŽA Postaja DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS TEB Ljubljana Bežigrad Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Ljubljana Center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Zelena trava Sv. Mohor 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 96 92 93 92 92 94 95 100 100 98 100 100 100 98 99 100 100 99 99 88 95 5 3 3 6 7 2 4 6 4 5 7 1 3 5 7 3 7 3 14 12 4 18 23 31 30 25 13 21 216 92 163 58 60 33 96 67 41 183 22 157 98 46 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 5 8 10 12 5 8 41 10 22 18 5 8 18 20 9 19 9 30 24 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v avgustu 2013 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in August 2013 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana MO Maribor TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS TEB 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours NOx Mesec / Month Postaja podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. >AV Cp Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica Koper Ljubljana Center Maribor Vrbanski p. Vnajnarje Zavodnje Škale Kovk Dobovec Zelena trava Sv. Mohor UB UT UB SB UT UB UB UT UB RB RB RB RB RB RB RB 95 95 94 93 96 96 95 99 95 95 96 96 100 98 95 95 21 32 18 10 21 17 15 38 5 4 7 4 11 10 23 4 80 95 64 42 71 72 68 115 26 33 89 64 44 53 108 16 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 26 50 24 24 31 23 17 57 5 4 10 5 14 11 35 4 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m v avgustu 2013 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in August 2013 MERILNA MREŽA DMKZ Postaja Ljubljana Bežigrad Maribor Center Trbovlje Krvavec Podr UB UT UB RB Mesec / Month % pod Cp 93 0,1 96 0,4 96 0,2 96 0,1 89 8 ur / 8 hours Cmax >MV 0,6 0 0,7 0 0,4 0 0,2 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m v avgustu 2013 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m in August 2013 MERILNA MREŽA postaja podr mesec/ month od 1. maja 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 152 159 185 151 165 147 133 153 141 199 189 152 —* 155 159 158 156 136 16 15 16 14 15 10 5 12 8 15 17 12 0* 12 14 15 15 10 115 33 53* 28 27* 21 11 24 13 46 62 26 38* 24 39 42 43 20 AOT40 Krvavec Iskrba Otlica Ljubljana Bežigrad Maribor Vrbanski p. DKMZ Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper M. Sobota Rakičan TE-TO Ljubljana Vnajnarje MO Maribor Maribor Pohorje Zavodnje EIS TEŠ Velenje EIS TET Kovk EIS TEB Sv. Mohor RB RB RB UB UB UB UB SB UT UB UB RB RB RB RB UB RB RB % pod Cp Cmax >OV >AV 96 96 89 96 95 96 96 96 96 96 96 96 0 93 95 100 100 100 110 65 112 73 81 68 57 71 64 85 106 70 —* 80 103 102 78 85 158 171 194 182 184 155 140 162 149 210 210 163 —* 174 173 172 170 153 0 0 13 1 1 0 0 0 0 18 18 0 —* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 —* 0 0 0 0 0 35601 17616 30050* 17467 23238* 15722 8567 14959 11155 26000 32070 18904 13055 28857 30930 22298 22152 6632 *Okvara merilnika 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v avgustu 2013 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m in August 2013 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Maribor EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS Anhovo (R) (TF) (T) Postaja Ljubljana Bežigrad (R) Ljubljana BF (R) Maribor Center (R) Kranj (R) Novo mesto (R) Celje (R) Trbovlje (R) Zagorje (R) Hrastnik (R) M. Sobota Rakičan (R) Nova Gorica (R) Koper (R) Žerjav (R) Iskrba (R) Ljubljana Center (TF) Vnajnarje (T) Maribor Vrbanski p.(R) Velenje (R) Pesje (TF) Škale (T) Kovk (R) Dobovec (R) Prapretno (T) Zelena trava (R) Morsko (R) Gorenje Polje (R) Podr % pod UB 74 UB 100 UT 100 UB 94 UB 100 UB 100 SB 100 UT 100 SB 97 RB 100 UB 100 UB 100 RI 90 RB 100 UT 94 RB 95 UB 100 UB 100 RB 99 RB 92 RB 100 RB 90 RB 91 RB 100 RI 100 RI 100 Cp 16* 20 24 17 16 19 20 17 18 19 16 18 19 14 33 30 19 18 23 19 16 14 25 19 12 14 Dan / 24 hours Cmax 30* 45 45 34 35 39 37 32 33 38 29 33 37 28 55 37 53 35 42 41 32 5 48 37 21 27 >MV 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 12 11 26 15 31 31 28 26 7 24 3 4 29 0 45 3 8 5 5 0 1 1 6 0 0 0 - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM/ concentrations measured with TEOM Meritve koncentracije delcev PM10 na merilnem mestu Velenje izvaja ARSO. 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v avgustu 2013 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m in August 2013 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja Podr. Ljubljana BF UB Maribor Center UT Maribor Vrbanski plato UB Iskrba RB % pod 100 100 100 90 Cmax 24 ur 24 23 22 25 Cp 13 14 13 11 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v avgustu 2013 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in August 2013 MERILNA MREŽA DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Lafarge Cement % Podr. pod Postaja benzen toluen etilm,pobenzen ksilen ksilen nheksan heptan isooktan noktan Ljubljana Bežigrad UB 96 0,3 2,8 0,2 1,2 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1 Maribor Center UT 89 0,7 2,0 0,6 1,8 0,5 0,1 0,2 0,1 0,1 Ljubljana Center UT —* —* —* —* —* —* Medvode SB 99 0,5 2,3 1,2 3,5 0,4 Zelena trava RB 97 0,4 0,3 — 0,2 — 150 200 *Okvara merilnika Ljubljana Bežigrad Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Ljubljana center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor Zelena trava 0 50 100 cp (µg/m3) Cmax 24 ur (µg/m3) 250 300 350 Cmax 1 ura (µg/m3) Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v avgustu 2013 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in August 2013 91 400 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana Center Ljubljana Bežigrad Maribor Center MESTNO Maribor Vrbanski p. Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica Koper Vnajnarje PODEŽELSKO Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor Zelena trava 0 20 40 60 Cp (µg/m3) 80 100 Cmax ur. (µg/m3) 120 140 160 180 200 220 št.prekoračitev urne MV od začetka leta Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v avgustu 2013 Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in August 2013 with the number of 1-hr limit value exceedences Ljubljana Bežigrad Celje Velenje MESTNO Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Vnajnarje Maribor Vrbanski p. PODEŽELSKO Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Otlica Zavodnje Kovk Sv. Mohor 0 20 Cp(µg/m3) 40 60 80 št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta 100 120 140 št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v avgustu 2013 Figure 3. Mean O3 concentrations in August 2013 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 60 40 35 50 40 25 30 20 15 20 10 10 5 0 0 Maribor Center Nova Gorica Novo mesto 31/avg 30/avg 29/avg 28/avg 27/avg 26/avg 25/avg Ljubljana Bež. Koper Kranj Velenje 24/avg 23/avg 22/avg 93 21/avg 3 Slika 4. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v avgustu 2013 3 Figure 4. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in August 2013 20/avg Murska S. Rakičan Zagorje Hrastnik Žerjav 19/avg 18/avg 17/avg 16/avg 15/avg 14/avg 13/avg Bilje Trbovlje Iskrba Gorenje Polje 12/avg 11/avg 10/avg 9/avg 8/avg 7/avg 6/avg 5/avg 4/avg 3/avg 2/avg 1/avg Ljubljana Bež. Celje Murska S. Rakičan Ljubljana Center padavine (mm) dnevne konc. (µg/m3) 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja MESTNO Ljubljana Bežigrad Ljubljana BF Ljubljana Center Maribor Center Maribor Vrbanski p. Celje Velenje Trbovlje Zagorje Hrastnik Kranj Novo mesto Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Žerjav Iskrba Vnajnarje Pesje Škale Kovk Dobovec Prapretno Morsko Gorenje Polje Zelena trava PODEŽELSKO 0 5 10 cp (µg/m3) 15 20 25 št. prekoračitev 24-urne MV 30 35 40 45 50 št. prekoračitev 24-urne MV od začetka leta Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v avgustu 2013 Figure 5. Mean PM10 concentrations in August 2013 with the number of 24-hrs limit value exceedences 30 dnevne konc. (µg/m3) 25 20 15 10 5 0 Ljubljana BF Maribor Center Maribor Vrbanski p. 3 Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v avgustu 2013 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in August 2013 94 Iskrba Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja SUMMARY Air pollution level in August was low with exception of ozone. In the first ten days of the month August was very dry and hot weather, after that became the quite changeable weather with local thunderstorms. Concentrations of PM10 and PM2.5 were low. Daily PM10 concentrations exceeded three times the limit value at the urban traffic spot Ljubljana Center and one time in Maribor Vrbanski plato because of transition Saharan dust over Slovenia. At the monitoring site Ljubljana Center the total number of exceedances has already surpassed the annual limit number. Ozone concentrations exceeded the information threshold in Koper, Nova Gorica, Otlica, Ljubljana Bežigrad and Maribor Vrbanski plato, while the 8-hours target value was exceeded at all stations. SO2, NO2, NOx, CO, PM2,5 and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The stations with highest nitrogen oxides was as usually that of Ljubljana Center traffic spot and Maribor Center traffic spot. 95 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V AVGUSTU 2013 Earthquakes in Slovenia in August 2013 Tamara Jesenko, Barbara Šket-Motnikar S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so avgusta 2013 zapisali 212 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih podatkov za 47 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v avgustu 2013 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, avgust 2013 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, August 2013 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Avgusta 2013 so prebivalci Slovenije čutili sedem potresov. Dva sta bila na začetku, pet pa na koncu meseca. 1. avgusta ob 20.54 UTC so potres z lokalno magnitudo 1,8 čutili v Novem mestu, Šentjerneju, Otočcu, Mirni Peči in v manjših okoliških naseljih. Ocenjena intenziteta je III EMS-98. Naslednjega dne je bil potres magnitude 2,3 ob 4.00 UTC v bližini Vinice, čutili so ga tudi v okolici Gradca, Šmarjeških Toplice in Črnomlja. Nekateri prebivalci so navajali več sunkov, intenziteta pa ni presegla IV EMS-98. Novo mesto je bilo nadžarišče še enega potresa (magnitude 2,2), in sicer 30. avgusta ob 9.02 UTC. Na podlagi poročil prebivalcev (Novo mesto, Šentjernej, Suhor, Šmarješke Toplice) ocenjena intenziteta ni presegla IV EMS. Tega dne sta se zgodila še dva potresna sunka v okolici Ribnice: ob 13.13 UTC magnitude 1,6, ob 17.22 UTC pa magnitude 2,3. Močnejši sunek so čutili v Hinjah, Kočevju, Dolenji vasi, Stari Cerkvi ter v Dolenjskih Toplicah, tudi ta potres pa ni presegel intenzitete IV EMS-98. V okolici Vrhnike pa je 31. avgusta ob 19.04 UTC nastal potres magnitude 3,2. Zaznali so ga v dobršnem delu Slovenije (Vrhnika, Horjul, Logatec, Idrija, Cerknica, Škofja Loka, Železniki, Ljubljana, Gorenja vas in okoliška naselja). Ocenjujemo, da učinki potresa niso presegli IV EMS-98. Šibkejši popotres je bil istega večera ob 19.29 UTC, čutili so ga prebivalci nadžariščnega območja. 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, avgust 2013 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, August 2013 m 54 0 0 39 38 59 14 22 24 13 2 42 22 23 Zem. širina °N 45,87 45,87 45,41 46,56 45,89 45,75 46,54 45,75 45,75 46,32 46,04 46,06 45,58 45,45 Zem. dolžina °E 15,15 15,14 15,30 15,29 14,73 14,86 16,83 14,86 14,87 13,73 14,25 14,76 14,23 15,76 23 22 46,47 14,65 7 1,0 11 11 18 19 45,48 45,48 14,35 14,36 15 12 2,2 1,7 25 22 39 45,88 15,89 12 2,8 8 25 23 36 45,89 15,88 7 1,0 2013 8 26 0 39 45,89 15,87 7 1,2 2013 2013 2013 2013 8 8 8 8 26 26 26 27 8 8 17 13 3 6 37 13 46,11 46,11 45,93 45,78 14,39 14,38 15,87 14,81 18 16 8 0 1,3 1,0 1,0 1,0 2013 8 27 15 6 45,89 15,89 10 2,4 2013 8 27 16 48 45,88 15,87 5 1,0 2013 8 27 16 53 45,88 15,87 4 1,1 2013 8 27 17 16 45,89 15,89 12 2,6 2013 8 27 17 40 45,87 15,88 7 1,0 2013 8 28 11 10 45,86 15,89 7 1,1 2013 8 28 11 17 45,88 15,87 10 1,8 2013 8 28 17 12 45,90 15,88 11 1,7 2013 8 29 0 28 45,89 15,90 10 1,8 2013 8 29 15 24 45,88 15,88 11 2,3 2013 8 29 21 46 45,88 15,88 8 1,1 2013 8 29 22 56 45,89 15,90 9 1,3 2013 8 30 9 2 45,86 15,19 12 2013 8 30 12 21 45,88 15,90 12 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 8 8 8 8 8 8 8 30 30 30 31 31 31 31 13 17 17 15 19 19 19 13 18 22 55 4 28 29 45,75 45,75 45,75 46,26 46,03 46,03 46,02 14,86 14,86 14,86 13,53 14,25 14,25 14,25 5 1 6 15 7 7 7 2013 8 31 20 30 45,89 15,86 8 1,3 2013 8 31 23 18 45,49 14,34 11 1,0 Leto Mesec Dan Žariščni čas 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 1 1 2 2 7 8 12 12 13 16 18 20 21 22 h UTC 20 21 4 9 22 10 1 5 1 13 4 11 14 0 2013 8 23 2013 2013 8 8 25 25 2013 8 2013 Globina Intenziteta Magnituda km 10 9 7 12 8 2 25 4 4 7 11 8 13 18 EMS-98 III ML 1,8 1,0 2,3 1,2 1,0 1,2 1,9 1,1 1,0 1,1 1,2 1,0 1,2 1,4 98 IV IV 2,2 2,0 čutili IV IV čutili 1,6 1,0 2,3 1,1 3,1 1,1 1,2 Področje Gorenje Karteljevo Gorenje Karteljevo Bosiljevo Zgornji Janževski Vrh Gabrje pri Ilovi Gori Polom Oltárc, Madžarska Seč Seč Komna Samotorica Mala Štanga Rečica Skakavac, Hrvaška Remschenig (Slov. Remšenik), Avstrija Lisac, Hrvaška Lisac, Hrvaška Poljanica Bistranska, Hrvaška Poljanica Bistranska, Hrvaška Poljanica Bistranska, Hrvaška Žlebe Brezovica pri Medvodah Jakovlje, Hrvaška Rapljevo Poljanica Bistranska, Hrvaška Poljanica Bistranska, Hrvaška Poljanica Bistranska, Hrvaška Poljanica Bistranska, Hrvaška Poljanica Bistranska, Hrvaška Poljanica Bistranska, Hrvaška Poljanica Bistranska, Hrvaška Poljanica Bistranska, Hrvaška Poljanica Bistranska, Hrvaška Poljanica Bistranska, Hrvaška Poljanica Bistranska, Hrvaška Koti Poljanica Bistranska, Hrvaška Polom Seč Seč Kred Samotorica Samotorica Samotorica Poljanica Bistranska, Hrvaška Lisac, Hrvaška SVETOVNI POTRESI V AVGUSTU 2013 World earthquakes in August 2013 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, avgust 2013 Table 1. The world strongest earthquakes, August 2013 Datum Čas (UTC) ura min Koordinati Magnituda Globina širina dolžina Mw (km) Št. žrtev Območje 13. 8. 17:43 5,78 N 78,20 W 6,6 12 Mutis, Kolumbija 16. 8. 04:07 41,77 S 174,06 E 6,5 10 Blenheim, Nova Zelandija 30. 8. 18:25 51,61 N 175,36 W 7,0 33 Adak, Aljaska V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v avgustu 2013. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, avgust 2013 Figure 1. The world strongest earthquakes, Avgust 2013 99 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION 1 Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V letu 2013 nadaljujemo z merjenjem obremenjenosti zraka s cvetnim prahom v Ljubljani, Izoli in Mariboru. Avgusta smo zabeležili cvetni prah 20 različnih skupin rastlin, največ je bilo v zraku cvetnega prahu koprivovk, in sicer kar 40 %, dobro petino je prispevala ambrozija, desetino pa konopljevke (hmelj in konoplja), preostanek pa so prispevale trave, pelin, metlikovke in trpotec. Največ cvetnega prahu smo avgusta zabeležili v Mariboru, in sicer 2.008 zrn, v Ljubljani smo našteli 1.209 zrn in v Izoli 923 zrn, kar je opazno manj kot avgusta 2012. Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku avgusta 2013 na vseh treh merilnih mestih. 140 Izola Ljubljana Maribor 120 Število zrn/m3 100 80 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, avgust 2013 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, August 2013 Prvih osem dni avgusta je bilo sončnih in izjemno vročih. 9. dne se je pooblačilo in predvsem v Ljubljani so bile tudi padavine, huda vročina je povsod popustila, a temperatura je bila še vedno dokaj visoka. Naslednji dan je še bilo precej oblačno, od 11. do 13. pa je bilo ponovno sončno, najvišje dnevne temperature pa so se še vedno vrtele okoli 30 °C. V tem obdobju je v zraku prevladoval cvetni prah koprivovk, največ ga je bilo v Mariboru. Poleg tega je bil v zraku še cvetni prah trav, trpotca, pelina, metlikovk, konopljevk in ambrozije. Pelin je dosegel v tem obdobju svoje najvišje vrednosti v sezoni. Sezona pojavljanja cvetnega prahu ambrozije se je začela v začetku meseca, na vseh merilnih mestih je bila obremenitev zraka nizka, pod 20 zrn/m3 zraka, zato se pri večini ljudi preobčitljivih na to vrsto cvetnega prahu niso razvili simptomi alergijske bolezni. Oblačno in deževno je bilo 14. avgusta, ko se je tudi temperatura opazno znižala, v Ljubljani in Mariboru ta dan zrak ni bil obremenjen s cvetnim prahom. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 100 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Nato je bilo od 15. do 19. avgusta ponovno sončno in iz dneva v dan topleje, vsebnost cvetnega prahu v zraku je ponovno narasla. Obremenitev zraka s cvetnim prahom ambrozije se je povečevala in 17. avgusta na vseh treh merilnih mestih presegla 20 zrn/m3 zraka; tako visoka obremenitev je bila v Ljubljani še naslednji dan, na ostalih dveh merilnih mestih pa se je že znižala. Količina cvetnega prahu trav, koprivovk in pelina se je zmanjševala, saj se je zaključevala njihova sezona pojavljanja. Cvetni prah konopljevk je dosegel višek v sezoni. 35 Izola Ljubljana Maribor 30 KONOPLJEVKE Število zrn/m3 25 20 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hmelja, avgust 2013 Figure 2. Average daily concentration of Hemp family (Cannabaceae) pollen, August 2013 20. avgust je bil ponovno oblačen z nekaj dežja, v Izoli in Ljubljani so mu sledili štirje sončni dnevi, v Mariboru pa je sončna obdobja v teh dnevih pogosto prekinjala oblačnost. Ponoven porast obremenitve s cvetnim prahom ambrozije se je začel po deževnem 20. avgustu, 23. avgusta so bile zabeležene najvišje vrednosti v mesecu na vseh treh merilnih postajah. V Mariboru je visoka obremenitev vztrajala še naslednja dva dneva do 25. avgusta. Slika 3. Zlata rozga, ki rase med ambrozijo Figure 3. Goldenrod and Ragweed Avgusta cvetita tudi povsod razširjeni tujerodni vrsti zlate rozge: kanadska in orjaška zlata rozga. Ker cvetenje rozge sovpada s cvetenjem ambrozije, ljudje pogosto rozgo proglasijo za ambrozijo. Rastlini si nista podobni. Ker je zlata rozga žužkocvetna, so v zraku le posamezna zrna te vrste cvetnega prahu. V stik z večjo količino rozginega cvetnega prahu pridemo ob sprehodih po zemljiščih poraslih z rozgo in ob nabiranju cvetoče rastline za šopke. 101 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Od 25. do 28. avgusta je bilo razmeroma hladno, v Ljubljani in Mariboru je prevladovalo oblačno vreme z občasnim dežjem. Padavine so ponovno zmanjšale obremenjenost zraka s cvetnim prahom. V Mariboru so se oblaki 27. nekoliko odprli in dan je minil brez padavin, kar se je odrazilo s povišano vsebnostjo cvetnega prahu v zraku. Deževalo je tudi na Obali, a so bila vmes tudi daljša sončna obdobja. V Mariboru sta bila 27. in 28 avgust visoko obremenjena s cvetnim prahom ambrozije, na ostalih dveh merilnih postajah so bile obremenitve nizke. Tako je bilo tudi zadnje tri dni avgusta čeprav je bilo ponovno iz dneva v dan bolj sončno in nekoliko topleje, vendar ni bilo več vroče. V avgustu se v zraku pojavlja cvetni prah konopljevk. To je majhna družina rastlin pri nas zastopana z dvema rodovoma, hmeljem in konopljo. Cvetni prah obeh rodov je po obliki in velikosti zelo podoben, zato ga pri aerobioloških analizah določimo do kategorije družine. 16 Izola Ljubljana Maribor 14 12 Število zrn/m3 TRAVE 10 8 6 4 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, avgust 2013 Figure 4. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, August 2013 70 Izola Ljubljana Maribor 60 KOPRIVOVKE Število zrn/m3 50 40 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, avgust 2013 Figure 5. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, August 2013 Ambrozija je tujerodna invazivna vrsta, ki se v zadnjih dvajsetih letih hitro širi po Evropi. Je vir enega izmed najpomembnejših vrst alergogenega cvetnega prahu pri nas. Avgusta 2010 je stopila v veljavo odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, ki določa, da morajo lastniki zemljišč, na katerih raste ambrozija, škodljive rastline odstraniti in preprečiti njihovo ponovno razrast. V Ljubljani smo cvetni prah ambrozije v zraku začeli meriti leta 1996. 102 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Ljubljani, Mariboru in Izoli, avgust 2013 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Ljubljana, Maribor and Izola in %, August 2013 Ambrozija Pelin 22,2 23,7 22,2 7,5 7,5 3,7 Ljubljana Maribor Izola Metlikovke/ Ščirovke 1,7 2,7 2,5 Konopljevke Trpotec Trave Koprivovke 9,1 11,1 10,9 2,8 1,6 1,8 9,3 8,3 10,5 40,3 39,3 40,8 1400 1200 Število zrn 1000 800 600 400 200 0 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 Slika 6. Avgustovski indeks obremenjenost zraka s cvetnim prahom ambrozije v obdobju 1996–2013 v Ljubljani Figure 6. Total counts of Ragweed pollen grains in August in the period 1996–2013 in Ljubljana 100 Izola Ljubljana Maribor 80 Število zrn/m3 AMBROZIJA 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije, avgust 2013 Figure 7. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, August 2013 Na področjih celinske Slovenije in v Primorju, kjer je rastlina razširjena na manjših površinah, predvsem ob prometnicah, je obremenitev zraka najvišja v drugi polovici avgusta in v prvi polovici septembra. V predelih Slovenije, kjer so z ambrozijo porasle večje površine ali na območjih, ki mejijo na taka območja v sosednjih državah pa obremenitev zraka že konec julija in ves avgust presega vrednost 20 zrn/m3 zraka. Ta obremenitev pri večini oseb preobčutljivih na ambrozijo izzove 103 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo simptome bolezni. V letošnjem avgustu je bilo v Mariboru šest takih dni, v Ljubljani so bili štirje in v Izoli trije. 14 12 Število dni 10 8 6 4 2 0 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 Slika 8. Število dni z znatno obremenjenostjo zraka s cvetnim prahom ambrozije v obdobju 1996–2013 v Ljubljani Figure 8. Number of days with significant counts of Ragweed pollen grains in August in the period 1996–2013 Prikazali smo število dni, ko je obremenitev zraka v avgustu presegla 20 zrn/m3 zraka od začetka meritev leta 1996. V Ljubljani je bilo v letih 2000, 2003 in 2009 dvanajst takih dni, leta 2004 pa nobenega dneva. Mesečni indeks cvetnega prahu ambrozije za Ljubljano (246 zrn) je bil nižji od lanskega (414 zrn) in nižji od povprečne vrednosti v obdobju 1996−2012, ki znaša 500 zrn. 24 Izola Ljubljana Maribor 20 Število zrn/m3 PELIN 16 12 8 4 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pelina, avgust 2013 Figure 9. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen, August 2013 Prepoznavanje vrst cvetnega prahu v zraku ima omejitve, ki izvirajo iz metode dela. Najpogosteje je v analizah določen rod rastline, kateremu pripada cvetni prah, oziroma družina rastline, redkeje točno določena vrsta. Natančna določitev vrste rastline je možna v primerih, ko nastopajo dovolj velike razlike v strukturi zrn cvetnega prahu, ali če cvetijo vrste rastlin istega rodu ob različnem času, oziroma je rastlina v merilnem območju zastopana samo z eno vrsto. Tako lahko govorimo o cvetnem 104 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo prahu pelinolistne ambrozije, ker je le ta splošno razširjena, populacije ostalih vrst so zanemarljivo majhne in o cvetnem prahu pelina ter trpotca, ker sta rodova zastopana z več vrstami, ki cvetijo istočasno. 8 Izola Ljubljana Maribor 6 Število zrn/m3 METLIKOVKE 4 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu metlikovk/ščirovk, avgust 2013 Figure 10. Average daily concentration of Amaranth/Goosefoot family (Chenopodiaceae/Amaranthaceae) pollen, August 2013 Družine rastlin združujejo več sorodnih rodov. Koprivovke so zastopane z dvema rodovoma, kopriva in krišina, od katerih močno alergogena razrasla krišina uspeva le v območjih s toplejšim podnebjem. Konopljevke so v poletnem času zastopane s hmeljem in konopljo; trave, metlikovke in amarantovke pa s celo vrsto rodov.Ta način analiziranja prisotnosti cvetnega prahu se je izkazal za zadovoljivega za obveščanje javnosti o začetku, jakosti in poteku sezone pojavljanja cvetnega prahu. Preobčutljivost na alergene v cvetnem prahu pri bolnikih določijo specialisti alergologi z laboratorijskimi testi. Sledenje informacijam o okolju pa omogoča povezovanje prisotnih simptomov alergijske bolezni z okoljem in s prilagajanjem življenjskih navad ter dnevnih aktivnosti omiliti simptome bolezni. SUMMARY The pollen measurement has been performed in the central part of the country in Ljubljana, in Izola on the Coast, and in the Štajerska region, in Maribor. The article presents the most abundant airborne pollen types in August: Ragweed, Grass family, Plantain, Amaranth/Goosefoot family, Mugwort, Hemp family and Nettle family. 105 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2012 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku. Podnebna spremenljivost Slovenije: Glavne značilnosti gibanja temperature zraka v obdobju 1961–2011 V okviru projekta Podnebna spremenljivost Slovenije smo septembra 2013 izdali publikacijo z naslovom Glavne značilnosti gibanja temperature zraka v obdobju 1961–2011. Na 23-ih straneh so predstavljeni: proces kontrole in homogenizacije meteoroloških podatkov ter rezultati – glavne značilnosti temperature zraka v obdobju 51-ih let – predstavljeni s časovnim trendom, prostorsko sliko spremenljivosti, dnevnim hodom in oceno negotovosti. Publikacija je bogata s slikovnim gradivom. Tiskano publikacijo lahko dobite na Agenciji RS za okolje; objavljena je tudi na spletni strani, na naslovu http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/pss-project/