Razstava higiensko-lehnične zaščitne službe v Cel/a Veliki človekoljub in eden najvpliv- nejših angleških pisateljev, Dickens je sredi prejšnjega stoletja zapisal grenko besedo: »Niti najmanjšega žarka upanja ne vidim... Človek nima ničesar več pričakovati.« Ni malo dobrosrčnih do- brodušnežev, ki Dickensu kajkrat pri- trjujejo, ko to berejo. Toda isti pisatelj je h koncu svojega znamenitega romana o Oliwerju Twistu, s katerim je ošibal surovost angleških šol za revne otroke, tudi zapisal, da brez vdane ljubezni in brez človekoljubja ni mogoče doseči resnične sreče. Tudi tej trditvi moramo pritrditi in se pomiriti s pisano mrežo protislovij, v katerih migota to prokleto in ljubo življenje. Toda to, bi rekli, je poezija. Poezija pa bi ne veljala nič, če bi ne bila odraz stvarnosti in resnice. Tako je tudi klob- čič nasprotij, ki ga predstavlja današnja mednarodna situacija, kos realnega od- raza današnjega človeštva. Izberimo v njem nekaj potez in potezic: Evropska fasada še vedno ni pobelje- na tako, kakor si želi mogočni režiser od onstran Atlantika. V Zap. Nemčiji so sicer spravili pod streho ratifika- cijo pariških pogodb, toda zato je od- stopil vicekancler liberalec Bliicher, ker se ni mogel sporazumeti s svojo stranko glede posaarskega statuta. Posaarje ostaja problem, ki utegne vsak hip mi- nirati kuliserijo Zahodno-evropske zve- ze. Adenauer je francosko-nemškemu zbližanju storil slabo uslugo, ker je go- voril, da bo Posaarje priključeno Nem- čiji, če bo ustreženo Amerikancem. Zato Moskva še vedno upa, da bodo v zad- njem trenutku pariški sporazumi pro- padli tako, kakor je pozabljena EOS. Sovjetski veljak Mikojan je na vele- sejmu v Leipzigu to upanje izrazil s trditvijo, da združitev obeh Nemčij ni tako huda reč, toda le pod pogojem, če se Zap. Nemčija ne bo oborožila in če se ne bo vezala z vojaškimi pogodbami na zahodni blok. Predsednik vzhodno- nemške vlade pa je napihnil plebiscitni balon, češ Nemci naj se pod mednarod- nim nadzorstvom izjavijo, ali so za obo- rožitev ali za združitev. Grottewohlov predlog je res tako demokratičen, da se nam zdi, kakor da sam ne verjame v njegovo izvedljivost. Sicer pa je brez plebiscita jasno, da je večina Nemcev za združitev, saj niso prespali zadnjih sto petdeset let. — Režija tudi v Ita- liji ne gre povsem gladko od rok, kajti levičarske stranke so obstruirale delo parlamenta ob ratifikaciji in odločitev se je odložila z Martinovim govorom vred. —' SZ je povrh tega še Vel. Bri- taniji poslala noto, da bo razdrla anglo- sovietsko prijateljsko pogodbo, če bo ZEZ stopila v veljavo. Kaj bi se potem čudili, če je konfe- renca o razorožitvi spet postala prava farsa diplomatskega dela, razodeJo pa se je kljub vsem frazam, da nikomur ni resno do razorožitve in da tudi SZ več ne terja uničenja atomskega orožja niti noben partner več ne sanjari o mednarodnem nadzorstvu nad razoro- žitvijo. Sirenski glasovi o miru, ki jih je nekaj časa spuščal Malenkov, se torej tudi na razorožitveni konferenci prelivajo v grmeče tone prežečega Marsa. Churchill sicer pravi, da hudič ni tako črn, kakor ga slikamo, toda njegova odločitev za »obrambo z za- straševanjem« vomeni, da se je tekma z jedrsko energijo in atomskim orožjem razbesn^^la prav v teh časih. Churchill je seveda še vedno za četverno konfe- renco, toda nobeden več ne verjame, da tako četverno konferenco veže kako vrtino tovarištvo ali enake namere: v SZ že pišejo, da je konferenca nemo- goča, Eisenhower se je podobno izrazil, čeprav je naredil na Žukova prozoren kompliment, obenem pa poudaril, da ameriška premoč v atomski oborožitvi za prihodnje dni ni zagotovljena, s či- mer je prav tako intoniral tekmo kakor Churchill. Da ne govorimo o novici, v kateri je bilo svetu sporočeno, da imajo danes ameriške pehotne divizije 80% več pehotnega orožja kot v drugi sve- tovni vojni, ne glede na atomsko orožje. Vse to vzbuja strah in glad po tekmi. Oglasil se je spet senator Knowland s krvoločno zahtevo, naj se LR Kitajska blokira, če do tega in tega ne izpusti 13 ameriških letalcev. Taktika in stra- tegija je preračunana na obkoljevanje nasprotnega bloka, da bi se omogočil protiudarec na katerem koli mestu. Ta- ko bodo ZDA tudi v Tuli na Grdnlan- diji zgradile veliko tovarno za jedrsko energijo, Dulles pa skuša utrditi re- akcionarne vlade v Laosu in Kambodži, da bi bil teren za morebitni »proti- udarec« varnejši. Toda medalja ima tudi svojo obratno stran: Cu En Laj je predlagal, naj se oglasi v Pekingu neuradna ameriška komisija, s katero bi razpravljali o letalcih in morda še o čem drugem. Vprašanje Formoze ho prišlo na zeleno mizo naj- brž pred 10 držav, na konferenco pa bodo vabile ZDA, Anglija in SZ. — Azijsko-afriška konferenca gre na živ- ce kolonialnim krogom po svetu, po- sebno v Ameriki, kjer nekateri trdijo, da bo azijsko-afriški kongres v Ban- dungu le kongres barvanih ras proti belemu človeku. — V Keniji Angleži mirijo deželo s »človekoljubnimi« sred- stvi: 270.000 črncev so zaprli, pred naglim sodiščem pa so jih 800 obsodili na smrt, koliko pa jih je prešlo v či- stilnih akcijah, pa najbrže ne bo nikoli prišlo na dan. Nič ni čudnega, če divja Prvo razstavo higiensko-tehničnih zaščitnih sredstev, ki bo v Celju odprta od 12. do vključno 21. marca 1955, orga- nizira Zavod za proučevanje varnosti LRS z namenom, da prikaže sedanje stanje higiensko-tehnične zaščite v naši industriji in obrti ter hkrati opozori na up>orabnost in primernost osebnih za- ščitnih sredstev domače prodzvodnje in nekaterih uvoženih. Pomen razstave je predvsem vzgojen. Ta razstava ni namenjena samo vo- dilnemu, gospodarskemu in tehničnemu kadru v industriji, kakor direktorjem, inženirjem, ekonomistom in komer- cialistom, mojstrom, preddelavcem, temveč tudi samim proizvajalcem, de- lavcem v industriji in obrtnih delav- nicah na zaprtih in odprtih delovnih prostorih in gradbiščih, zlasti pa mla- dim ljudem, ki se vključujejo v našo proizvodnjo. Dognanja dosedanjih iz- kušenj ter dokumentarno gradivo s področja preprečevanja obratnih nesreč so hkrati kažipot našim družbenim or- ganizacijam, predvsem sindikatom in upravnim organom, kako spraviti hi- giensko-tehnično zaščito v sklad z ma- terialnimi pogoji in možnostmi našega gospodarskega razvoja, ki ga je treba pospeševati s socialističnim gledanjem na človekovo varnost pri delu. Razstavljeno dokumentarno gradivo o pogostnosti obratnih nesreč, o smrtnih nesrečah, o številu bolnSiških dni, ki pridejo na eno nesrečo, o vzrokih in virih nesreč, o gibanju nesreč ter o iz- gubi narodnega dohodka dokazuje, da nL težišče krivde zgolj na nezavarova- nih oziroma pomanjkljivo zavarovanih strojih in napravah ali napeljavah, v strupenem izhlapevanju, neprimernem orodju dn podobno, marveč tudi v člo- veiku samem. Na razstavi HTZ nenosredno sodelujejo ozi- roma razstavljajo naslednja domafa podjetja: >Astra< Liiibliana, >Sanolabor« Ljnbljana. > 1 eh- nometal« Ljubljana. >Gasilski servis« Ljubljana, >Tovarna Sava« Kranj, >Tovarna sanitetnega materiala« Domžale, >Antilon« Zagreb, >Tiigo- montana«: zastopstvo tvrdk »Drager« in >Donit< Beograd in >Jugoazbest< Mladenovac teif >Uten- zilia« Ljubljana. . . , , . »v.^ Tovarna >Sava« v Kranju izdeluje zaščitne predmete iz gumija (industrijske, mesarske, ve- terinarske predpasnike, rentgenske plašče in rokavice, industrijske rokavice — kratke in dolge, ščitnike za kolesa, jamske in mornarske obleke, jamsko platno, platno za krpanje po- tapljaških oblek, okvire za zaščitna očala in respiratorje). ^ „ . , , , Ljubljansko podjetje >Kristal« dobavlja za- ščitna stekla. Pri uporabi zaščitnih stekel je treba veliko previdnosti, ker imamo primere, da je slabo steklo povzročilo še večjo nesrečo (v Litostroju). Respiratorje za zavarovanje dihalnih organov (toda ne za najdrobnejše delce prahu v zraku) izdeluje tovarna >Ris« v Zagrebu. Plinske maske izdeluje >Kombinat« Borovo, vendar filtri v teh maskah niso posebno primerni. Zaščitna očala izdeluje »Optika« v Zagrebu, na primer zaščitna očala za avtogeno varjenje, zaščitna očala z belim steklom, ščitnike iz celu- loida za brusilce, zaščitna očala za kamnoseke, zaprta zaščitna očala proti prahu za vsa dela, pri katerih ne sme priti prah v oči in zaščitna očala z modrim steklom za kurjače. Zanesljivo pa je le preizkušeno steklo »triplex«, ki ga je treba uvažati. Usnjena osebna zaščitna sredstva izdeluje podjetje »Antilop« v Zagrebu, ki jih prodaja v Ljubljani trgovsko podjetje »Astra«. V teku so razni poskusi za izdelovanje oseb- nih varnostnih sredstev. »Tovarna tesnil« T Medvodah je začela s poskušnjo zaščitnih čelad iz tekstolita. Čelade so se glede na svojo trdnost in majhno težo obnesle, vendar še niso bile v daljši preizkušnji. »Jugoazbest« iz Mladenovca ima v izdelovalnem programu azbestne obleke, rokavice, halje, nogavice, kapuce in predpas- nike. Blago pa je treba dobro izpopolniti in ga sešiti z negorljivimi vlakni. Ljubljanski obrtnik Ivo Sluga je začel izdelovati specialna mrežasta zaščitna očala za kamnoseke in pa mrežaste polmaske z vdelanim filtrom kot sredstvo za varnost dihalnih organov pred prahom. Mnogi poskusi domačih proizvajalcev so ostali brez uspeha oziroma so bili izdelani predmeti ne- navadno primitivni, nestrokovni in nepraktični in zato so jih mnogi delavci odklonili. Zaradi pomanjkanja ustreznih domačih zaščit- nih sredstev smo še v precejšnji meri navezani na uvoz. Verjetno je, da nekatera specialna za- ščitna sredstva niti ne bi kazalo izdelovati doma, kar se je pokazalo tudi v nekaterih drugih državah, da je namreč cenejšK uvoz kakor pa izdelovanje takih specialnih sredstev z razmeroma majhno potrošnjo. Potrebe po higiensko-tehničnih raščitnih sredstvih • naši industriji in obrti so razmeroma še velike. Nujno so nam potrebni »Drager« aparati za di- hanje s kisikom; z njimi je treba preskrbeti kemično industrijo, plinarne, tovarne ledu, rud- nike, delavce pri podzemskem delu, gasilce, delavce, ki delajo v kanalih ter sanitetne am- bulante. Slabo imamo zavarovane delavce pri barvanju z nitro laki. Zato uporabljajmo respi- ratorje. Mnogoštevilna so silikozna obolenja in za osebno varnost ni dovolj zaščitnih sr»'dstev. Razen ustreznih osebnih sredstev so posebno nujne tudi tehnične izpopolnitve. Nakupovanje osebnih higienskih zaščitnih sredstev tudi ni smotrno organizirano. Izdelo- vanje ni sistematično, kvalitetno in strokovno pa zelo zaostaja. Prav tako ni urejen uvoz higiensko-tehničnih zaščitnih sredstev. Ovirajo ga visoki uvozni faktorji, ki jih bo treba vse- kakor odpraviti, zlasti za nekatera specialna zaščitna sredstva in merilne instrumente, če bomo hoteli doseči višjo stopnjo varnosti pri delu v našem gospodarstvu. Mnoga podjetja pa naročajo iz tujine tudi taka sredstva, ki za njihov obrat niso primerna, čeprav so dobra, ker so priporočljiva za druge poklice ozioma drugačne vrste dela. Ta neurejenost in pamnjkljivost nujno terjata domačo standardizacijo osebnih zaščitnih sred- stev. Zavod za proučevanje varnosti pri delu LRS bo posvetil del svoje programske dejavno- sti tudi temu vprašanju, prav pa bi bilo, da bi tudi naša proizvajalna podjetja pristopila k iz- delavi HTZ sredstev le v soglasju z republiškim Zavodom za proučevanje varnosti pri delu, kajti le tako bi dobili zagotovilo, da bodo. ustrezala svojemu namenu. Iz obsežnega razstavljenega gradiva naj bi gospodarska podjetja, domači proizvodniki oseb- nih higiensko-tehničnih zaščitnih sredstev, pa tudi Zavod za proučevanje varnosti pri delu črpali koristne pobude za nadaljnji razvoj naše službe HTZ. RAZPRAVA O TARIFNIH PRAVILNIKIH Novi plačni sistem in krilatica »O enakih želodcih« Razprava na zadnji seji okrajnega zbora proizvajalcev o novem plačnem sistemu je bila zelo zanimiva in živahna. Zaradi aktualnosti in nekaterih škod- ljivih pojavov, ki so jih na seji ugo- tovili, navajamo nekaj misli, ki bodo prav gotovo zanimale tudi naše bralce. Pri posameznikih v podjetju se je pojavila težnja, da so hoteli zagovarjati svoje osebne interese. Ponekod se je pojavil tudi odpor proti pravičnejšemu nagrajevanju vodilnih uslužbencev in strokovnjakov pod demagoško krilatico »o enakih želodcih«. Ni potrebno po- sebej poudarjati, da je ta pojav škod- ljiv in sovražen, saj je popolnoma jasno, da če nekdo nosi večjo odgovornost v podjetju, ali izboljša organizacijo dela in dvigne promet z uvedbo novih, iska- nih artiklov, ga je treba temu pri- merno tudi nagraditi. Prav je, da se začne uveljavljati socialistično načelo: Kdor več skupnosti prispeva, naj tudi od nje več prejme. Edino tako se bo proizvodnja povečala, čemu bo sledil splošen dvig življenjske ravni. Ker so bili doslej razponi med plačami pre- majhni, zlasti na škodo vodilnega in visoko kvalificiranega osebja, so mnogi strokovnjaki odhajali drugam (iz Ma- Mladinska konferenca v Koniicali Preko 60 delegatov iz mladinskih or- ganizacij bodoče konjiške občine se je ie dni udeležilo prve skupne konfe- rence, na kateri so med drugim izvolili iudi oV;činsko mladinsko vodstvo. Na področju bodoče občine je sedaj devet mladinskih organizacij, od kate- rih uspešno deluje samo šest. Med sla- bimi je ludi mladinska organizacija v Konjicati, ki že nekaj časa nima pri- mernega vodstva. Večje število mladi- ne je tudi še izven svoje organizacije, saj izkazuje evidenca samo 248 članov, dočim je samo v podjetjih zaposlenih nad 260 mladincev in mladink. Razprava sicer ni bila preveč obšir- na, pokazala pa je, da se je mladini posvečalo premalo pozornosti od strani ostalih organizacij in vodstev podjetij. Dočim je v sindikalne podružnice pri- šlo letos skoraj povsod več mladih lju- di, je mladina še vedno slabše zasto- pana v delavskih svetih in upravnih od- borih podjetij. Za kmečko mladino pa so predlagali, da bi naj ustanovili posebne krožke, na katerih bi se kmečki sinovi in hčere pod strokovnim vodstvom učili napred- nega kmetijstva. Ti krožki pa bi v glav- nem morali zajeti tiste panoge, ki so v dotičnem kraju najbolj razvite. Pred novo mladinsko vodstvo konji- ške občine je bilo na konferenci po- SPREMENJENE CENE PLINU IN VODI Da bi podjetje Plinarna-vodovod ne bilo treba v^no znova podpirati z do- tacijami, je Gospodarski svet LO MO Celje sklenil urediti cene plinu in vodi tako, da se bo podjetje lahko samo vzdrževalo. Tako bo cena plinu za gospodinjstvo in ustanove še naprej 15 din za kubični meter, za industrijo pa se cena dvigne na 45 din. Cena vodi za gospodinjstvo in usta- nove ostane tudi nadalje 10 din za ku- bični meter, za obrt in gostitnstvo 15 din, za industrijo pa 60 din. Sprememba' cen potrošnikov torej ni prizadela. Gozdna cesta od „Petrička" do Levškega mostu] Mestna občina je dobUa spet večji del gozdov na področju LOMO v lastno upravljanje, preostali del pa bo pre- vzela v kratkem času. S tem v zvezi je pridobila spet ptravico koriščenja sred- stev, ki se nabilrajo v Gozdnem skladu. Ta sredstva bodo porabljena predvsem za vzdrževanje in razširitev zelenega pasu okoli mesta, dalje za razne nove v Južnoafriški uniji rasizem, glede ka- terega belci pravijo, da bodo črnci sposobni za javno življenje šele čez več generacij. Celo v New-York Timesih se je našel pisec, ki je to plemensko di- skriminacijo ' obsodil kot reakcionarno socialno filozofijo. — Arabski blok ne mara na politično smetišče. Egipt pred- laga arabsko federacijo brez Iraka. — Hatojama pa je na Japonskem zmagal s podporo socialistov, pravijo, da pred- vsem zaradi tega, ker je šel v vodilni boj z geslom o normalizaciji odnosov s SZ in trgovinskih odnosov s Kitajsko. — Predsednik tuniške vlade Tahar Ben Amar je povabljen v Pariz, Adenauer pa se je Zidom opravičil zaradi »pol- ževe brzine«, s katero se rešuje vpra- šanje škode, ki jo je nacizem prizadel narodu oh Jordanu. Stassen mešetari v »tretjem bloku«, v Indiji, ki jo je obenem z Jugoslavijo in Švedsko te dni slavila nemška opozicija v Bonnu kot demokratične dežele, čeprav se ne ma- rajo vezati z nobenim od blokov. Čudne dežele Koromandije, kjer ti lete v usta pečene race in piške, pa ni videti nikjer. T. O. stavljenih vrsto nalog. Razen same or- ganizacijske utrdiive in poživitve dela v nekaterih krajih, bo moralo skrbeti v prvi vrsti za to, da bo mladina dosegla in se uvrstila na tisto mesto, ki ji pri- pada. Seveda pa je v veliki meri od- visno tudi kako se bodo sami njeni čla- ni znali uveljaviti in kako bodo izpol- njevali svoje dolžnosti, v prvi vrsti pa sklepe, ki so jih na konferenci sprejeli kot osnovo za bodoče delo. L. V. ribora je n. pr. od novega leta odšlo 17 inženirjev), mnogi sposobni ljudje pa so se branili vodilnih mest v pod, jetjih. Lanskoletni obračunski sklad plač jg osnova za sestavljanje tarifnih praviu nikov, zato je potrebno v okviru le-teg^ klasificirati razpone med delovnimi mesti. Ker se po novem plačnem siste, mu plača predvsem kakovost dela, bodo dobri delavci in strokovnjaki boljše nagrajeni. Plačni sklad pa bo ostal isti kot lani, razen, če bo okrajni odbor u nekaterih podjetjih ta sklad zvišal (zni- žal) do 5 %. Plačni sklad pa bo pozneje predvsem odvisen od uspeha podjetja in od storilnosti dela, obračunskega plačnega sklada pa ne bo več. Tarifne postavke omogočajo 100% doseganje norm in morajo biti enake vsaj lansko- letni storilnosti. Delovni kolektiv bo soudeležen tudi pri delu dobička. Ne smemo pa pozabiti na to, da bo ude- ležba kolektiva pri dobičku, ki je na- menjen za povišanje plač, tem večja, čim manjši bo plačni sklad in večji do- biček. V okviru splošnega sistema za na- grajevanje je okrajni odbor izdal v po- moč kolektivom neke vrste priporočil, ki so jih podjetja prilagodila svojim prilikam. Zato o kakšnem šablonizi- ranju tu ne more biti govora. Okraj je s tem zasledoval predvsem 2 kriterija. Prvi je, da se mora najnižja mezda gi- bati okoli 30 din na uro in drugi, da se tarifne postavke ne ocenjujejo, temveč izračunavajo, kar je bolj pravično. Tako si lahko vsak delavec sam izračuna plačo in ugotovi, če je plačan prav ali ne. Hkrati s tem je odpravljeno dolo- čanje plač (večkrat po simpatijah), za- radi česa je deževalo v preteklosti ne- šteto pritožb na vodstva podjetij. Gradbeniki celjskega okraja v Portoroža Marca je bila v Portorožu II. redna letna skupščina Strokovnega združenja podjetij gradbene stroke in industrij- skega gradbenega materiala LRS, kate- re so se v polnem številu udeležili iudi predstavniki gradbenih podjetij ter podjetij ind. gradbenega materiala iz Celja in okolice. Ta skupščina je bila zelo plodna. Glavno vprašanje razprave je bilo v tem, kako doseči pocenitev gradbenih storitev in gradbenega materiala, pred- vsem opeke. To je mogoče doseči s povečanjem storilnosti dela, ki pa naj bi bila rezultat boljše organizacije de- la, ne pa večjih fizičnih naporov delav- cev. Glavno vlogo pri tem naj bi imela tudi mehanizacija gradbenih del, ki jo bo treba povečali, z ozirom da je stara že izrabljena in zastarela. Se vedno nerešen problem vseh gradbenikov ter proizvajalcev gradb. materiala pa je sezonski značaj dela, ki povzroča mrtvo sezono. S tem v zvezi se pojavlja vprašanje zaposlitve in plačila delavcem, ki v tem času brez svoje krivde ostanejo brez zaposliive. Na koncu debate o tem vprašanju so bili vsi delegati mnenja, da bodo ta problem morale čimprej uspešno reše- vali bodoče komune. Pereče vprašanje vseh podjetij indu- strije gradtienega materiala — članov združenja, je tudi povečanje obračun- skega plačnega sklada tem podjetjem. V teh podjetjih so pogoji dela dostikral še težji kot v podjetjih drugih iniJublri;, katerim je povišanje obračunskega plačnega sklada že odobreno. Močno prizadene ta podjetja tudi nizek kvali- fikacijski sestav in zaradi takih težkih pogojev se fluktuacija še povečuje. Široko je bilo obravnavano tudi kre- ditiranje sezonskih podjetij, ki so bila sedaj tretirana kot ostala podjetja, ki niso sezonskega značaja. Tudi vpraša- nje zboljšanja higiensko-tehnične za- ščite dela je bilo bogato obravnavano. Na koncu je bil kot predstavnik gradbenikov celjskega okraja izvoljen za člana upravnega odbora Združenja tov. Stojan Ciril, direktor Savinjske to- varne opeke. R. V. Nagel razvdj Celja terja spremembo kmetijske proizvodnje v b.ižnji okolici (Nadaljevanje s l strani) pogozditve in gradnjo gozdnih cest. Med prvimi investicijami v okviru tega načrta bo gradnja gozdne ceste od »Pe- trička« do Levškega mostu ob vznožju Huma, torej na desni strani Savinje. Ta cesta naj bi potem v drugi eta,pti bUa povezana čez hriib s Košnico. Poleg tega, da bo nova cesta pred- stavljala veliko olajšavo za ^izkoriščanje in vzgojo gozdov na desnem bregu Sa- vinje, bo cesta omogočila normalen pre- hod na desni strani, ki doslej niti do- stojne steze ni imel. S tem se bo po- daljšala pot, toi je v poletnih mesecih tudi zelo priljubljena za meščane, ki se podajajo v to smer na nedeljske sprehode. ŽIVINSKI SEJMI V CELJU SAMO OB SREDAH Gospodarski svet LOMO Celje je sklenil zaenkrat število živinskih sej- mov v Celju skrčiti. V bodoče bodo ži- vinski sejmi samo enkrat tedensko, in to ob na običajnem sejmskem prostoru. REVIZIJA V RESTAVRACIJI »SVOBODA« V GABERJU ReVitzija je v tej gostilni ugotovila razne nepravilnosti. Upravnik in ku- harica sta se hranila zastonj, kar je po- polnoma nepravUno. Za tako izkori- ščanje položaja bosta morala odgovar- jati in povrniti 21.000 din za prejeto hrano. zahteva je usmerila kmetijsko proiz- vodnjo v bližini mesta na pridelovanje najrazličnejših kultur. Da bi kmetijsko proizvodnjo pre- usmerili in prilagodili današnjim potre- bam, je Svet za gospodarstvo in ko- munalo pri Mestni občini Celje na zad- nji seji o tem precej razpravljal. Člani sveta so se strinjali z ugotovitvijo, da sedanja kmetijsica proizvodnja v okolici Celja ne odgovarja današnjim potrebam in da je na tem področju nujna spre- V celjskih zelenjavnih trgovinah je blago od povsod, samo iz celjske okolice bore malo memba. Razpravljali so tudi o tem, ka- ko vse to priizadevanje podpreti, da bi Celje čimprej dobHo lepo zaokrožen pas preskrbovalcev mestnega prebival- stva. Prvi tak pripomoček bi bil v tem, da bi kmetijski odsek skupaj s kmetijsko zadrugo in strokovnjaki pomagal kme- tom najhitreje preusmeriti pro^izvodnjo. To bi storili najlaže s strokovnimi na- sveti, posredovanjem potrebnih gnojU in semen, z nabavo dobrih krav mle- karic in dobre pasme svinj, pri čemer bi z maščobami v prvi vrsti založili kmete same, ki sedaj dostikrat kupu- jejo maščobe v trgovinah, če pa bi svinj ereja dosegla višjo stopnjo, bi kmetovalci lahko zalagali z maščobami tudi celjski živilski trg. Gospodarski svet je pripravil predlog, ki naj bi ga sprejel ljudski odbor na eni izmed prihodnjih sej. Ta predlog vsebuje važno olajšavo za tiste kmete, ki bodo svojo proizvodnjo preusmerilL Uprava za dohodke bi naj tudi v bo- doče smatrala vso pridelovalno površino posestev kot do sedaj, ne glede na to, da bodo kmetje s pridelavo po vrtnin imeli veliko več dohodkov. Ta olajšava naj bi v prvi vrsti vzbudila interes za preusmeritev proizvodnje, poleg tega pa bi na ta način kmetje laže prišli do sredstev za tak spremenitveni proces. Po vsem tem sodeč, bo ta akcija zelo važna, zato ne more ostati izven delo- kroga političnih organizacij. Organiza- cije SZDL bi bile po našem mnenju dolžne prizadevanje mestne občine pod- preti, vodstveno vlogo pa bi morala od- igrati kmetijska zadruga. Veliko po- moč bi lahko nudili agronomi, včlanjeni v Društvu inženirjev in tehnikov. Le ob dobri organizaciji in z vsestranskim sodelovanjem bo mogoče ta cUj hitreje doseči, ko bi ga sicer, če bi ves razvoj prepustili stihiji in času.