Koristne stvari. Staršij učitelji, skerhite da mladina ne bode prezg-odaj pila ali kadila tabaka! Zeld škodljiva navada, da posebno po mestih pa tudi že kmečki dečki kade smodke, se tii pa tam med zanemarjeno mladino vedno bolj širi. Kam to pelje, vidi vsak , kdor količkaj prevdarja žalostne nasledke te škodljive razvade. Starši in učitelji naj tedaj vestno pazijo, da si mladina ne bode s tabakom prezgodaj zavdajala. Učilelj naj že malim učencem kaže, kako osludno in škodljivo je, če se otroci vadijo tabaka , naj to naravnost prepoveduje in pri zanemarjenih otrocih tudi ojstro kaznuje. Večjim učencem, posebno v nedeljski šoli, naj pa učitelj o tem na serce govori in naj jih porlučuje, kako škodljivo je mladim Ijudem , če kade (abak. Pripovednje naj takn le : Tabak se prišteva med tiste zelišča, ki človeka omamijo in omotijo, torej je tudi splob zdravju škodljiv. Vsak ve, tisti pa, kteri tabaka še niso vajeni in ga piti začenjajo, sami skušajo, da jim po njem težave dela, se iz želodca vzdiguje , glava boli', se po nji verti, in jim (udi večkrat bljuvanje prizadeva. Kdo bo tedaj tcrdil, da tabak zdravju ne škoduje? Res je sicer, da , kdor je tabaka že navajen , unih težav po njem nič več ne čuti; pa mu vendar Ie , toda bolj skrito in ne tako nanagloma , škoduje. Po tabaku se 1) zobje spcrhnejo in se tabakarju toliko hitreji zdrobe, kolikor poprej ga je začel piti. 2) Tabak vse čutnice nekako razdraži, podvnema in prevzame; torej tabakarju vse vpade, da se mu celd nič, še govoriti ne Ijubi, kedar tabaka nima. 3) Tabakar veliko slin izpljuje, ktere so človeku tolikanj potrebne, da se ž njimi jedila dobro premešajo, in da jih potem želodec ložeji premelje in prekuha; zato tabakarji nimajo kaj dobrih želodcev — tabak jim bolj ko jed diši. Kakošno moč pa od tabaka dobivajo, če jim jed ne diši? 4) Tabakarju se vse usta in gerlo od dima okade, da so ko dimnik okajene in prežgane; zato pa tudi iz njega stnerdi kot kuga. Koniu pa dira in smrad lekne k zdravju? Ali se ne vleže na persi? Od tod pridejo tudi velikokrat persne bolezni. o) Hudemu tabakarju, ki svojo pipo z drobno in kratko cevjo zmiraj na enem kraji v ustih derži, se včasih tudi prisadi, in še raka dob/. 6) Posebno skodljiv je tabak za nilade smerkovce, kterih se še tako rekoč mleko na jeziku derži, pa imajo že fajfo ali smodko v zobeli; in precej v svoji mladosti svoje naj boljše sokove izpljuvajo in ž njimi tudi moč in terdnost svoje natore. Od tod pride, da so vsi skisani in tanki kot žleza, tesnih pers kot greben, rumenega obraza kot il, od tod njih mnoge bolezni na persib. Zadnjič 7) je tabak tudi posebno škodljiv tistim, kteri so ozkib pers in suhega života. — Unih druzib škod, ki od tabakarjev na človeško družbo pridejo, — da namreč tabakarji veliko lepega denarja zapravijo, veliko drazega časa zatratijo in velikokrat s fajfo ogenj zatrosijo, da hiše, vasi, tergi in mesta pogore, — še tukaj razkladati nočem. Če je pa tabakarija zares tako škodljiva in gerda navada, zakaj se pa čezdalje bolj in bolj razširja, zakaj že kade sploh fantalini ? Napiili jih zapelje, zgled pa jih za seboj vleče. Kakorje napiih slehernega greba začetek, tako je tudi te škodljive navade. Iz napiiha, prevzetnosti, ošabnosti, baharije defek začne kaditi, in si misli, kdo ve , kaj da je, če revno fajfo ali smodko v ustih derži. 0 siromak! ki ne veš, da iniaš od napiilia okajene možgane in prismojeno pamet; pa si vendar domišljuješ, kako možat si, če imaš fajfo v zobeh! Veliko jih pa tudi zgled druzib v to škodljivo navado za seboj potegne. Kako bi bilo mogoče, da bi sin ne kadil, če vedno svojega očeta fajfo trebiti vidi? Kako bi otroci tabakarijo za kaj škodljivega spoznali, če vidijo očitno kaditi tiste, kterih dolžnost je, škodljive navade zmed ljudstva trebiti?!*)