423 Kmetijstvo. Travnik. V vseh slovenskih pokrajinah se še najbolje izplača živinoreja. Živine pa seveda ne moremo rediti, ako nimamo potrebne krme. Dado nam gotovo le travniki, a ti bi je nam dali še mnogo več, ako bi jih umno obdelovali. 424 Travnike razvrščujemo v naravne, to je take, kateri so sami po naravi nastali, ter jih je tudi gospodar kot take pustil, in pa v umetne, kateri so iz kacega dru-zega zemljišča po umetni poti v take prenarejeno bili. Na primer. Ako imamo suho njivo, katera nam daje le malo dobička, blizo nje pa dosti vode, s katero bi to zemljo lahko namakali, njive pa namakati ne moremo, torej površje njive vravnamo, s travnim [semenom nase-sejeno ter svet tako pripravimo, da ga z bližnjo vodo lahko namakamo. Na ta način prenaredili smo suho njivo v rodoviten travnik, ki nam dajo gotovo več dobička, nego ga je dajala suha in pusta njiva. Travnike razvrščujemo tudi v stanovitne, to je take, ki vedno travniki ostanejo, in v menjajoče se, to je take, ki nekoliko let rabijo kot travniki, nekoliko let pa kot njive. Razločujemo pa naravne travnike tudi po množini mokrote, katere imajo v sebi, in sicer imamo. a) Suhe travnike, h katerim spadajo navadno hribski travniki in taki dolinski travniki, katerih spodnja plast ne drži vode v sebi; b) Vlažne travnike, to je take, katerih zemlja vodo zadržuje ali pa je njih lega in je podnebje tako, da dobivajo vedno potrebne vlage ali pa se zdaj in zdaj na-pušča voda nanje. Dobri travniki morajo biti vedno vlažni. Na njih raste najboljša krma. o) Mokre ali močvirne travnike, to je take, ki so vedno mokri ter jih včasih tudi tu in tam voda pokriva, taki travniki zaraščeni so navadno z mahom bičjem, ločjem, s cediljo, preslico in z drugimi, tem podobnimi kislimi travani. Ako pustiš travnike, kakor so od nekdaj bili, brigaš se zanje samo toliko, da jih vsako leto pokosiš in popaseš ter si misliš, saj trava na travnikih mora sama ob sebi rasti, čemn bi travnike obdeloval, oskrboval, jim gnojil, saj imam že s poljem preveč opravila .... ako tako misliš in delaš, potem si gotovo na slabem potu, kajti potem od travnikov nikdar ne dobiš tega, kar bi po umnem delovanju lahko od njih zahteval. Napačno je pa vselej, uporabljati v travnike tako zemljo, katera niti glede prsti, niti glede krajnih razmer in glede obnebja ne ustreza. Slabo zarasle travnike, katerim primankuje potrebne vlažnosti, spremenimo raje v njive ter na njih pridelujmo krmo. Čemu je treba tožiti, da pri nas ni mogoča boljša živinoreja, nego jo imamo sedaj, češ, naše senožeti so slabe. Taka tožba je navadno neopravičena, Čemu vporabljamo tako zemljo, ki jej primankuje vlažnosti, v travnike in ne v njive? Za travnik je dobra vsaka zemlja, katera ima le potrebno vlažnost, ki je v travniku neobhodno potrebna, mokrota pa, ki ostaje v zemlji, je vedno škodljiva. Zemlja za dober travnik naj ima rahlo, ne plitvo in primerno zvezano zgornjo in vodo ne prepuščajočo spodnjo p?ast. Dobra senožetna prst pa mora imeti v sebi tudi mnogo rudniških redilnih tvarin, posebno kalija, apna in foBtorove kisline, kajti trava rabi v svojo rast neko množino teh snovij. Ako sežgemo n. pr. sto kilogramov sena, ostane nam poprečno 9 do 10 klg. pepela. V teh desetih kilogramih nahaja se poprečno poldrugi kilogram kalija, 1 s/10 kilograma apna, pol kilograma fosforove kisline, 4 do 5 klg. kremenčeve kisline in 7/10 klg. magnezije. Iz tega razvidimo, kako potrebni so kalij, apno in fosforova kislina travi v rast. Navadno je tega rudninskega živeža premalo v prsti, samo kremenčeve kisline nikjer ne primankuje. Da je to istina, kažejo nam narbolje iskušnje, kajti potrositi je treba travnike s pepelom, v katerem je namreč mnogo kalija, ali z apnom, ali š koščeno moko, ki ima v sebi mnogo fosforove kisline. Prepričali so bo* demo, da bo travo veliko lepše rasla in to zaradi tega ker ž njimi prsti dodamo glavni živež, to je, kalija, apno in fosforovo kislino. Od travnikov zahtevamo, da nam donašajo, kolikor je mogoče, največ zdravega in dobrega sena. Seno je sestavljeno iz različnih trav in zelišč. Dokler so zelene, imenujemo vse skupaj trava, posušeno travo imenujemo seno. Umen gospodar mora tedaj skrbeti, da so travniki zarašeni z najtečnejširni zelišči. Zgornja odeja travnika ali drn je sestavljen z je-dnoletnih, dvoletnih ali večletnih rastlin, ki se množijo po semenu ali po koreninah. V njej nahajamo nizke in visoke rastline, sevne ali rodovitne, ki so različne dobrote in vrednosti, zdrave in škodljive. Kaj važno je tudi, da ima travnik zgornjo in spodnjo travo, ker le tedaj bomo mnogo nakosili, kadar je izraslo dovolj visoke trave, ob jednem pa tudi nizke. Umno je, da skrbimo zato, da travniku ne primankuje nizkih in visokih trav in zelišč. Najboljše trave so sledeče: Lisičji rep, italijanska ljulika, travniška ljulika, travniška bilnica in latovka. • Velike vrednosti je za senožeti, če pomešamo med travno seme tudi nekoliko deteljnega. Za suhe travnike je najbolj sposobna in priporočila vlada: Zlata deteljica, bela deteljica in hmeljska lucerna. Za srednje vlažne travnike je najbolj priporočljiva navadna detelja, bastardna detelja. Navadno se pomeša trava z deteljo tako, da je 2/s trave in V« detelje. Na oralo poseje se kakih 33 do 38 klg. semena. Sploh živo priporočamo, da se gosto seje in držimo se pravila, katero nas uči, da se ima sejati žito redko, detelja in trava pa gosto. Seme se spomladi plitvo poseje in posebno dobro je, če travnik pred zimo prej prekopljemo ali preorjemo in spomladi vsejemo oves, v katerega, seveda posebej, vsejemo travo in deteljo. S takim ravnanjem dobimo precej ovsa, nežnim mladim rastlinicam preskrbimo v prvi mladosti senco in ob jednem smo zemljo dobro zrahljali, kar more biti vspešnemu razvitku trav le ugodno. Opominjamo na to, da mora biti seme zdravo in 425 zanesljivo ker se mnogo slepari pri kupčiji s travnimi semeni. Na travnikih rasto mnogotere rastline, katere moremo šteti v vrsto plevelov n. pr. preslica, mlečnik, divji češenj, podlesek, pikasti mišjek, veternica, zlatica, bičjek, mah itd. Skrben gospodar mora skušati, da vse take rastline zatre. Travnik zahteva, da se vedno oskrbuje in četudi 'imamo s travnikom manj dela, vendar tudi tega ne smemo nikdar zanemarjati. Travnik bogato povrača vsako delo, ki se stori zanj. Osušujmo premokre travnika, če ravno ne sme nikdar primankovati travniku potrebne vlažnosti, vender je zastajajočo mokrota na travniku zelo škodljiva, ker v taki premokri zemlji gnije jo korenine ali pa se le slabo razvijejo. Slabe kisle trave se širijo, dobre pa ginejo. Temu pomagamo, ako odpravimo preobilno vodo, kjer voda zaostaja, vrežimo na pravem mestu jarke. (Konec sledi.) 433 Kmetijstvo. Travnik. (Konec.) Namakajmo suhe travnike. Napeljana voda je najboljši pripomoček, s katerim moremo povikšati dohodke naših travnikov. Omenili smo, da je zemlja lukničasta in da ima sposobnost iz zraka in iz raztoplin, katere do nje dohajajo, povživati razne, rastlinam potrebne tvarine. Najpo-glavitnejši uspeh na travnike napeljane vode, je tedaj v tem, da se v napeljani vodi raznotere mineralske tvarine nahajajo. Voda pa ne gnoji samo, ampak uniči tudi mah in temu jednake rastline, čisti zemljo in jej jemlje razne škodljive železne soli. Voda more rastline slane ubraniti, ali če je ponoči padla huda slana, moremo z vodo mraz ublažiti. Gnojilna moč vode je tudi v tem, da ona raz-krojuje redilne tvarine, ki se nahajajo v zemlji. V vodi, celo v deževnici, nahajamo manj ali več ogljenčeve kisline, kar povišuje njeno dobroto, in zato ima voda znaten vpliv na razkrajenje rudniških tvarin v zemlji. Z namakanjem moremo tedaj prav dobro pomagati travnikom, 434 tem bolj, ker rastlinam dopeljavamo tudi redilne tvarine v razstopljeni obliki. Najboljši čas za namakanje je brez dvoma jesenski, ker jeseni je voda že dovolj topla in ima veliko redilnib snovij. Kakor hitro nastopi mraz, treba je vodo s travnikov odpeljati, da se posuše. Nikdar ne smemo mrzle snežnice rabiti. Eo bi spomladi imeli nastati mrazi, treba je pogostoma namakati travnike, da obvarujemo nežne rastlinice pred mrazom. Čim zraste trava in čim bližji je čas košnje, toliko bolj poredkoma smemo vodo na travnik napeljavati. Če traja suša dolgo časa, smemo večkrat ponoči vodo napeljati na travnik, zadnje štiri tedne ali zadnjih šest tednov pa moramo namakanje opustiti. Po prvi košnji se zopet travnik namaka nekoliko časa in to pripomore, da je tudi druga košnja, to je otava, precej obilna. Utrditi je treba obrežje onih travnikov, ki leže ob rekah ali kakem potoku, ki more travniku izpodkopavati zemljo. Na obrežji tacih travnikov je pametno, nasaditi drevesa, vrbe, jagnete itd. in ako zahtevajo razmere, treba je napraviti tudi iz kamenja potrebno obrežje. Trebiti moramoiz travnika plevel, mrčese, sploh vse kar more ovirati uspešno rast trave. Tudi gnojiti moramo travnike. To je posebno potrebno tistim travnikom, katerim ne moremo pripomoči z namakanjem, to je, z napeljavo vode. Najpripravnejši gnoj za travnike je rudninski in sicer raztopljen na vodi, dober je za to tudi kompost, Tudi dobro podelan, star hlevski gnoj ugaja, vender menimo, da ni prav praktično, če rabimo hlevski gnoj za travnike. Navadno primankuje že njivam hlevskega gnoja, zato je boljše, da pustimo hlevski gnoj njivam, saj imamo razen vode še drugih gnojilnih tvarin za travnike. Tudi gnojnica ni koristna, vender jo je treba dovolj z vodo pomešano polivati na travnike le v vlažnem vremenu. Če že rabimo hlevski gnoj, navozimo in raztrosimo ga pred zimo Zimska vlaga, sneg in dež ga izpira, spomladi pa ne izprane ostanke, slamo itd. zopet pograbimo s travnika in spravimo na pr. na kompostni kup. Za travnike najboljši gnoj jo brez dvoma pepel, posebno od bukovega lesa, ki ima v sebi veliko kalija, ki je travam neobhobno potreben, kakor nam kaže že navedena preiskava travnega pepela. Za močvirne in mahovite travnike je dober gnoj tudi apno, katero razje mahovje in ob jednem veže razne kisline. Ali med vsemi gnoji je najprimernejši kompost, to je mesnica raznih rudninskih in organskih delov. Takemu kompostu je dobro primešati nekaj redilne zemlje in če mu dostavimo še pepela, zmletih kostij in vse to polijemo z gnojniščem, smemo se nadejati, da po takem gnoju bo travnik zopet krepko oživil. Tudi malec je za rabo posebno na onih travnikih, ki imajo vsaj tretjino detelje. Stroške, katere stane gnoj, bagato poplačujejo travniki in prepričani smo, da tisti, ki enkrat pognoji, tega nikoli več ne opusti. Oskrbujmo travnike pridno. Zgodaj spomladi je treba pograbiti vse pritiske in jih j< Enakomerno raztegniti. Če nahajamo tu in tam kak revno zarasel ali gol prostor, moramo ga posejati. Če se pokažejo plevelne, n. pr. mah, treba spomladi z brano prevleči take travnike. Za vničenje mahu je po-sebro dobra travniška brana. Kakor rečeno, je tudi nujno potrebnoy da se s travnikov odpravijo škodljive živali in mrčesi, na kar slovenski kmetovalec navadno vse premalo pazi. V jeseni smemo po travnikih pasti, posebno če je travnik nekoliko oskrbovan. Nikdar ne smemo pasti v vlažnem, mokrem vremenu, ker živina napravlja takrat preveč škode na travniku s težkimi stopinjami. Posebno velja to za umetno vrejene travnike, na katere bi sploh svetovali naganjati le ovce, ne pa težkih goved. Želeli bi, da bi gospodarji opustili staro šego, pasti po travnikih spomladi do sv. Jurja, ker bi bilo gotovo bolje, da bi take travnike dobro oskrbovali in vsaj dvakrat kosili. Dobivali bi zato z njih precej dobrega sena, katero bi doma živini pokladali, mesto da jo gonijo na pašo, kjer se le dolgočasi in strada. Dobivali bi tudi v hlevu veliko več potrebnega gnoja. Na travnikih pa lahko tudi zasadimo sadno ali gozdno drevje. S tem si izdatno povišamo dohodke travnika. To se sme goditi pa le v posebnih slučajih. Priznavati moramo sicer, da drevje zniža množino sena, toda v krajih, kjer pomanjkuje sadja ali tudi lesa za kurjavo, in je dotična zemlja sposobna za sadno drevje, je vendar pametno tako ravnanje, ker sadje, katero dobivamo, obilo povrne, kar nakosimo manj sena. Dostikrat nadleguje v jeseni dež tako, da ni mogoče, spraviti o ta ve. Takrat se navadno pokvarijo celi kupi. Ako je vreme tako deževno, da nam ni moč krme sušiti, napravimo iz nje kislo seno. Napravlja se jednako kakor kislo zelje. Izkoplje se na prostoru, do katerega ne more pritekati voda, kacih 70 do 100 cm globoka jama. V to se spravi pokošena trava ali detelja in se trdno pohodi. Koristno je, če se posamezne plasti osole, ter se tem bolje skisa trava, katero živina kaj rada je, že zaradi soli. Nekateri kmetovalci spravljajo v take jame tudi zeleno, mladopokošeno koruzo, pesno, repno, zeljno natjo itd. Vse to se dobro pohodi, potem pa po vrhu s kamni obteži in vsa jama pokrije z zemljo in to visoko, če razpoka zgornja nasuta zemlja, je treba nemudoma popraviti razpoke. Naj bi zlasti mladi kmetovalci uvaževali naše prijateljske nasvete.