144 145 POROČILA | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | POROČILA MOJ CICIBAN JE LAHKO …: POROČILO S SIMPOZIJA OB CICIBANOVEM 80. ROJSTNEM DNEVU Simpozij Moj Ciciban je lahko … smo v Mestni knjižnici Ljubljana, Pio- nirska – center za mladinsko književ- nost in knjižničarstvo, 16. aprila skupaj z Mladinsko knjigo Založbo in z ured- ništvom revije Ciciban in Cicido pripra- vili kot osrednji pomladni strokovni dogodek. Aprilski simpozij Pionirska se tra- dicionalno poveže s praznovanjem 2. aprila, mednarodnega dneva knjig za otroke, in s poslanico otrokom vsega sveta ter s plakatom, ki ga vsako leto pripravi druga nacionalna sekcija IBBY. Letos je to nizozemska sekcija s poslanico Slika jezika pesnice Rian Vis- ser, v prevodu Mateje Seliškar Kenda, in plakat Janneke Ipenburg, o čemer več piše v posebnem prispevku dr. Tina Bilban. Vse to je dokaz še enega lepega, že dolgoletnega sodelovanja med Slo- vensko sekcijo IBBY in Pionirsko. Nekaj zadnjih let v MKL, Pionirski, vsako leto spomladi pripravimo še ce- loletno Bralnospodbujevalno akcijo (začetek je svetovni dan poezije, 21. marca, in traja do konca leta), ki jo po- vežemo z aktualno poslanico in s tema- tiko simpozija. Letošnja nosi naslov, ki je povzet po zaključnih verzih aktualne poslanice »Te besede nekdaj moje, so zdaj tvoje« in se navezuje na visok jubi- lej revije Ciciban, ki letos praznuje svoj 80. rojstni dan in je po besedah njego- vega urednika Žige Kosca »najmlajši osemdesetletnik«. Z njo smo izpostavili pomen kakovostne periodike za otroke in mlade, pa tudi pretok besedil iz nje v kakovostne knjižne izdaje. V centru pozornosti je bil seveda Ciciban in nje- gov »mlajši brat« Cicido, vendar smo v akcijo vključili tudi še nekateri druge slovenske kakovostne živeče revije za otroke in mlade, kot so Galeb, Pil, Moj planet, Kekec, Mavrica in Zmaj- ček.1 Spomnili smo se tudi revij, ki žal ne izhajajo več, to so Mali moj planet, National Geographic Junior in Petka, ki so tudi izvedle vsaj kakšen prenos iz periodike v kakovostno knjižno izdajo. Simpozij in tudi Bralnospodbuje- valno akcijo smo posvetili spominu na dr. Marjano Kobe, izjemno strokovno avtoriteto na področju raziskovanja in teorije mladinske književnosti, ki nas je vse povezovala, 8. aprila smo se njej v spomin zbrali na pripovedoval- skem dogodku v Vodnikovi domačiji, o čemer piše v svojem prispevku dr. Tina Bilban v IBBY novicah. Tudi Mladinska knjiga Založba je svojo novo antologi- jo, Štiri tačke, psi in mačke, posvetila njenemu spominu, saj je bila kar 18 let članica uredniškega odbora Cicibana. Na simpoziju smo vso strokovno pozornost usmerili v Cicibanov ju- bilej, na njegovo močno in vplivno »zgodbo«, ki druži generacije na Slo- venskem, naše stare starše, starše, nas, otroke, vnuke. Ciciban je naš, sloven- ski, kulturni kapital, na katerega smo lahko neizmerno ponosni. Na njegovo trdoživost, kreativnost in na to, kaj vse je lahko Ciciban, kaj vse daje, omogoča, kar je spodbudilo tudi naslov našega simpozija: Moj Ciciban je lahko … Ci- ciban je najlepša galerija najrazličnej- ših likovnih govoric in avtorskih pisav skozi čas, pravo potovanje s časovnim strojem. Ustvarjal ga je – še ga ustvarja in bo ga ustvarjal – mogočen kolektiv sodelavcev, najboljših mojstrov besede in podob, pa tudi mladih, talentiranih sodelavcev, ki vstopajo v svet kreativ- 1 V zvezi s periodiko z otroke in mlade glej tudi članek Hanuš, B. (2023). Vloga revij – med ti- skanimi in digitalnimi vsebinami. Otrok in knji- ga, 50(118), 25–35. neprofitna organizacija, ki povezuje knjiž- ničarje in strokovnjake za informacijske storitve iz različnih delov sveta. Strokov- ne strukture znotraj IFLE so razdeljene in vključujejo strokovni svet, divizije, po- sebne interesne skupine ter sekcije. Ena izmed sekcij je tudi IFLA Sekcija knjižnic za otroke in mlade odrasle (IFLA Libra- ries for Children and Young Adults Secti- on, v nadaljevanju Sekcija). Sekcija šteje 23 članov, vključno s predsednico Marianne Martens iz ZDA, tajnico Nathalie Soini iz Kanade in koordinatorko za informiranje Sarah Evans iz ZDA. Ostalih 20 članov prihaja iz naslednjih držav: Avstralija, Bahrajn, Bangladeš, Danska, Hrvaška, Indija, Ja- ponska, Južna Koreja, Mehika, Norveška, Rusija, Singapur, Slovenija (predstavnica je Lavra Tinta iz Mestne knjižnice Ljub- ljana), Turčija, Velika Britanija. Namen Sekcije je podpirati knjiž- ničarje, ki delajo z otroki in mladimi odraslimi, ter izboljšati kakovost knjiž- ničnih storitev za to ciljno skupino. Ključni cilji in dejavnosti Sekcije vklju- čujejo izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj, razvoj smernic in priporočil, organizacijo konferenc in seminarjev ter sodelovanje z drugimi organizacija- mi, kot so UNESCO, UNICEF in IBBY. Sekcija se osredotoča tudi na raziska- ve na področju knjižničarstva za otroke in mlade odrasle, promocijo raznoli- kosti tako v zbirkah kot v knjižničnih programih, spodbuja ustvarjalnost pri razvoju inovativnih programov in sto- ritev ter stremi k izboljšanju komuni- kacije in sodelovanja med knjižničarji po vsem svetu. Pomemben poudarek daje sodelovanju pri izpolnjevanju cil- jev Agende 2030 za trajnostni razvoj, zlasti pri spodbujanju bralne pisme- nosti, kritičnega mišljenja ter enakosti dostopa do informacij. Sekcija deluje v okviru petih delov- nih skupin: 1. ALMA (Astrid Lindgren Memo- rial Award): Sekcija je nomina- cijsko telo za spominsko nagrado Astrid Lindgren. 2. Komunikacija: Delovna skupina izdaja dvakrat letno glasilo sekcije in skrbi za upravljanje družbenih omrežij. 3. Smernice: Zadnje Smernice za knjiž- nične storitve za otroke od 0 do 18 let so bile izdane leta 2018. Trenut- no je v pripravi posodobljena izda- ja, ki naj bi izšla leta 2026. 4. Varnejša raba interneta: Delovna skupina trenutno pregleduje za- kone, smernice in pravilnike iz raz- ličnih držav, da bi postavila temelje za nadaljnje delo, ki bo obsegalo ozaveščanje o pomembnosti dosto- pa do interneta in varnosti na njem. 5. Svet skozi slikanice (The World Through Picture Books): Leta 2024 je izšla tretja izdaja kataloga z anotiranim seznamom slikanic, ki jih priporočajo knjižničarji z vsega sveta. S slikanicami, ki so jih donirali založniki, je delovna skupina pripravila dve razstavi, ki ju hranijo v nacionalni knjižnici v Franciji in na Japonskem. Trenut- no poskuša pridobiti interesente za pripravo novih razstav slikanic. 6. »Midyear meeting«: Delovna skupi- na vsako leto organizira »Midyear meeting« v državi enega izmed čla- nov Sekcije, običajno v okviru že ob- stoječe konference v izbrani državi. Letošnji bo potekal v Istanbulu med 5. in 8. aprilom. Sočlani na konfe- renci aktivno sodelujejo in pred- stavijo dobre prakse iz svojih držav. Podrobnejšo predstavitev Sekcije in njenega dela je mogoče najti na spletni strani IFLE – Sekcija knjižnic za otroke in mlade odrasle. L A V R A T I N T A 146 147 POROČILA | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | POROČILA dinska knjiga in mesečnik za najmlajše, ki je septembra, ob koncu druge sve- tovne vojne, prišel na šolske klopi. Imel je srečo, da je izšel v dvainosemdeset tisoč izvodih in da je po junaku pesmic Otona Župančiča dobil tako lepo ime, srečo pa ima še danes, da v dobi zaslo- nov še vedno izhaja. Prvi urednik Josip Ribičič je k sode- lovanju privabil kakovostne umetnice in umetnike in tako se je Cicibanova zgodba začela. Že prva številka, v kate- ri se močno čuti izkušnja vojne, je bila zvrstno in žanrsko raznolika, vsebo- vala je poezijo, realistično mladinsko povest v nadaljevanjih, dramatizacijo, avtorsko živalsko pravljico in ljudsko pripoved, uganke, križanko in kontak- tno rubriko, vse to je bilo opremljeno z umetniško ilustracijo, čisto na koncu pa je bila tudi likovna delavnica za ot- roke. V desetletjih, ki so sledila, se je zamenjalo veliko urednikov in ured- nic in vsak je pustil svoj pečat. V času Lojzeta Krakarja sta bili skoraj enako zastopani proza in poezija. V obdobju Branke Jurca se je povečal delež rea- lističnih pripovedi v reviji, sodelovala je z Milkom Matičetovim, ki je zbiral in za Cicibana izbiral ljudske pripovedi, in Janezom Bitencem, ki je prispeval uglasbitve avtorskih pesmi. S priho- dom naravoslovca in ilustratorja Boža Kosa je bilo leposlovja in raznolike ilustracije manj, povečal pa se je delež igrive didaktike in zabavno poljudnih poučnih vsebin. Nataša Bucik je v de- vetdesetih uravnotežila delež leposlov- ja, didaktike in poljudnih vsebin, uved- la je revijo Za starše, predvsem pa je razumela, da je nemogoče z eno revijo nagovarjati hkrati predšolskega otroka in mlajšega šolarja, ter ustanovila revi- jo Cicido. Njenemu konceptu so sledile urednice Slavica Remškar, Irena Matko Lukan, Alenka Veler idr., s kolegicama Majo Žugič in Nano Kisel mu v temelj- nem zarisu sledimo še danes, tudi z zu- nanjo glasbeno urednico Katjo Virant Iršič še vedno sodelujemo. Spreminjala sta se obseg in število revij, ki so izšle v posameznem letni- ku: prvi Ciciban je imel 20 strani, leta 1995 jih je imel 84, danes jih ima 64; v prvih letih je izšlo devet številk letno, v sedemdesetih preko 15, danes jih izide 11. Ko je bila revija najdebelejša, je bil format najmanjši. Cicibanova zgodba je dolga in bogata, napisala pa jo je v prvi vrsti velika množica izjemnih posameznikov iz sveta literature in likovne umetnosti – pisateljic in pisa- teljev, pesnic in pesnikov, ilustratork in ilustratorjev, strokovnjakov z različnih področij – brez katerih Cicibana ne bi bilo. Kriteriji objavljivosti so bili in os- tajajo visoki, v reviji že osem desetletij prebiramo dela najboljših, prostor pa dobijo tudi novi, še neuveljavljeni av- torji in avtorice. Vendar pa samo čvrsta vsebina ni več dovolj. V povodnji slabih knjig za otroke se dobre izgubljajo, trg je pre- plavljen s škodljivimi vsebinami, tudi izbira šolskih in splošnih knjižnic je vča- sih vprašljiva. Ciciban se vse težje bori z digitalnimi mediji, ki zasedejo dober del življenja staršev, mlajših šolarjev, celo predšolskih otrok, in brez subven- cije Javne agencije za knjigo in prodaje oglasnega prostora ne bi preživel. Knjiž- ne in revijalne naklade iz leta v leto pa- dajo. V osemdesetih je denimo tiskana naklada Cicibana dosegla sto tisoč izvo- dov, danes je desetkrat nižja. Kljub temu je delež zvestih naročnikov še vedno zadosten, dober odziv beležimo tudi pri vseslovenskem projektu Cici Vesela šola, kjer je lani sodelovalo 41.200 mlajših šolarjev. Ciciban ima torej kot najbolj dolgoživa revija za otroke pri nas veliko razlogov za praznovanje, v prazničnem letu se mu bomo poklonili na različne načine, najprej pa seveda tako, kot naj- nosti in jim je to velika možnost in pri- ložnost za ustvarjalni razvoj in kasneje tudi pretok njihovih del v kakovostne knjižne izdaje. Želimo si, da bi bil Cici- ban kot del otroštva slehernega otroka prisoten še naprej, tako v sedanjosti kot v prihodnosti. Tako kot Ciciban, ki bo svoj jubilej praznoval celo leto, zlasti spomladi in jeseni – septembra, saj je tedaj izšla 1. številka – praznuje svojo 80. obletnico ustanovitve tudi Mladin- ska knjiga Založba. Koncept simpozija smo skupaj pri- pravili Pionirska in uredništvo revij Ciciban ter nanj povabili številne re- ferente in goste. Simpozij se je začel s pozdravnimi nagovori mag. Darje Lavrenčič Vrabec, vodje Pionirske, dr. Alenke Kepic Mohar, glavne urednice Mladinske knjige Založbe, nadaljeval s poslanico IBBY ob 2. aprilu, ki jo je predstavila dr. Tina Bilban, predsed- nica Slovenske sekcije IBBY, sledila je predstavitev Bralnospodbujevalne akcije, ki sta jo predstavili mag. Darja Lavrenčič Vrabec in Ida Mlakar Črnič. Srčika simpozija so bile predstavitve uredniških konceptov revije Ciciban v časovnem obdobju od 1992 do 2000 (mag. Nataša Bucik), nato nadalje- vanje koncepta do danes (Maja Žugič). Sledila je predstavitev motivike psov in mačk v leposlovnem delu Cicibana od 1945 do 2025, ki jo je prispeval urednik revije Ciciban, Žiga Kosec. Na likovno podobo Cicibana nekoč in danes na primeru antologije Štiri tačke, psi in mačke od 1945 do 2025 pa se je osredo- točila Tanja Komadina, likovna uredni- ca pri Mladinski knjigi Založbi. Vlogo Cicibana in Cicidoja v pedagoškem procesu je predstavila mag. Barbara Hanuš, ki ima veliko tovrstnih dolgo- letnih izkušenj. Veliko doživetje je bila tudi okrogla miza s Cicibanovimi avtorji različnih generacij, ki jo je vodila urednica otroš- kega leposlovja Mladinske knjige Založbe Irena Matko Lukan. Na njej se je zbralo kar 8 avtorjev: Jelka Godec Schmidt, Ambrož Kvartič, Slavica Remškar, Andrej Rozman Roza, Peter Škerl, mag. Anja Štefan, Tina Vrščaj in Ana Zavadlav. Posebno umetniško doživetje pa je bil sklepni dogodek simpozija, ki je bil vsem udeležencem darovan kot darilo: izjemna pesniška nastopa dveh mojstrov pesniške besede, Andreja Rozmana Roze in Anje Štefan. Simpozij bo zagotovo še dolgo od- zvanjal v srcih in mislih udeležencev simpozija. Vsi si želimo, da bi naš skup- ni Ciciban živel še mnoga leta, najmanj do 100. leta … in še naprej. D A R J A L A V R E N Č I Č V R A B E C OTROŠTVO, KI ŠE NI MINILO OB CICIBANOVI OSEMDESETLETNICI »Ko so mi leta 1945 zaupali ureje- vanje mesečnika za najmlajše, mi je bilo, ko da stojim pred ledino, v katero je treba zaorati prvo brazdo. V zadregi sem se oziral okrog sebe, da bi zagledal kje kakega pesnika, pisatelja, prijatelja mladih src. Vojna jih je bila razgnala, nobenemu ni bilo prizaneseno. Počasi so se vračali iz gozdov, iz taborišč, za- porov. Plamen v naših srcih je zagorel še z močnejšim žarom in nam velel: »Mo- rate! Zastavite plug za prvo brazdo!« In smo zaorali in je prva številka Cicibana zagledala beli dan.« Josip Ribičič 29. junija 1945 so se v Ljubljani sre- čali Josip Ribičič, Zorka Peršič, Oskar Hudales, Albert Širok, Majda Bojc, Andrej Kavčič in Kristina Brenkova. Tistega dne so ustanovili Založbo Mla-