3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 10. maja 2012  Leto XXII, št. 19 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 10. maja 2012 Porabje, 10. maja 2012 MOJI SPOMINI NA BOJNO STR. 4 DELAJ TAK, KA IZ TOGA LEKO PREŽIVEŠ STR. 6 Pa se sliš’ – že sedmo leto »Vse menje spejvamo. Naša düša se lüšči. ... Za düšino kondicijo je tau malo, če samo poslüšamo pesmi, pa je ne spejvamo...« - tak je citerala rejči Franceka Mukiča Marijana Sukič, štera je kak edna od pesmarc pri Komornom zbori ZSM v Monoštri povezüvala prvi samostojni koncert skupine v konferenčnoj dvorani Slovenskoga doma. Pesmarce pa pesmarge (med njimi vzgojiteljice, lerance, škonicke, kulturni delavci pa upokojenci z Varaša, Slovenske vesi pa Sakalauvec) so se na konci leta 2005 odlaučili, ka do začnili vküper spejvati. Za pomauč, za zborovodjo so si pridobili glasbenoga pedagoga Tomaža Kuhara iz Murske Sobote, šteri je že na začetki osemdeseti lejt večkrat pomago porabskim zborom. V preminauči več kak šest lejtaj so prišli eške nauvi člani: na priliko takše mlade dekle, štere so se v Ljubljani včile; padaške s Slovenije pa Varašancom peldo kažejo, kak trbej dugo pri ednom zbori ostati. Pesmarc pa pesmarov je kauli dvajsti, vsikšo srejdo se dobivajo v Slovenskom domi v Monoštri na probaj. V ednom leti majo 8-10 nastopov, največ v Porabji pa pri drügi Slovencaj na Vogrskom, depa zovéjo je v Prekmurje tö večkrat. Nej davnik so v Trenti (v slovenski Alpaj) kak prva porabska skupina gorstaupili na programi »Primorska poje«. Svoj svetešnji koncert je Komorni zbor začno s pesmov z latinskimi rečami, štera se spejva jubilantom. V vekšom tali svojoga programa so spejvali slovenske ljudske pesmi (štere so slovenski skladateli prejkspisali na zbore), na tau pa tö skrb majo, ka bi je spejvali vu več gučaj, z več krajin slovenske zemlé. Gda pa gda pa napravijo veuki kraug: na koncerti smo čüli pesem iz dalečnje Južne Afrike tö. Nega pa koncerta brezi gostov. Na srejdi programa so na oder staupili moški z gorički Rogašovec, šteri so na začetki eške štirge spejvali, gnes so pa že oktet. Pod vodstvom Štefana Rožmana so tisti nedelski zadvečerak zaspejvali sedem lejpi štiriglasni pesmi za osem moškov. V končnom tali programa smo od Komornoga zbora čüli na priliko koroško pesem (s solistkama iz Porabja in Prekmurja), začüle pa so se domanje, prekmursko-porabske pesmi tö. Najbole koražen tau koncerta je biu, gda je varašanski zbor spejvo vinske pesmi, napitnice. Na konci smo eške čüli novico, ka je zbor za svojo delo daubo Gallusovo bronasto značko, žau, pa je je direktor JSKD Igor Teršar zavolo betežnosti nej mogo prejkdati. Sta pa dva zbora eške staupila na oder pa vküper zaspejvala: »Pa se sliš’ od svet’ga Vida zgun, u ta devet’ komun«. Mi tö želejmo pesmarom, šteri so se na koncerti lepau izkazali, aj se njina pesem čüje v deveto ves, pa eške dale. (Člani Komornoga zbora v Varaši se lepau zavalijo Zvezi Slovencev za finančno pomauč tak pri vajaj pa prostoraj kak pri nastopaj.) -dm- Komorni pevsk zbor Slovenske zveze je prvič pripravo samostojni koncert En tau domanje publike. Pred njimi gostujoči zbor, Moški oktet KPD Rogašovci Potrna: obisk Franca Pukšiča pri štajerskih Slovencih BOLJE JIH SPREJEMA LOKALNA POLITIKA IN OKOLJE Novi predsednik državnozborske komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič se je v Pavlovi hiši v Potrni/Laafeldu pogovarjal s predsednico Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko Suzanne Weitlaner in podpredsednikom društva ter članom slovenskega sosveta pri zveznem kanclerju, Brankom Lenartom, o aktualnem položaju štajerskih Slovencev. V imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu je na pogovoru sodeloval tudi Rudi Merljak. Predsednica Suzanne Weit-laner je uvodoma poudarila, da se je v novejšem obdobju spremenil odnos lokalne oblasti do Kulturnega društva in njegove dejavnosti v Pavlovi hiši, kar se kaže na več ravneh: na prireditve prihajata župana mesta in mesta okolice Radgone in tudi okrajni župan, o prireditvah pišejo v lokalnem tisku in stiki z neposrednimi sosedi kulturnega doma so postali boljši, pristnejši, celo prijateljski. Potrna s Pavlovo hišo je postala zanimiva in privlačna za lokalno okolje ter tudi širše, do Gradca v Avstriji in Maribora v Sloveniji. Stalni obiskovalci prihajajo tudi iz Prekmurja in slovenske Radgone, čeprav župana tega mesta Antona Kampuša še nisem videl v Pavlovi hiši. Ta čas se tudi pogovarjajo, tako Suzanne Weitlaner, o medijih, predvsem poročanju o dejavnosti štajerskih Slovencev v radijskem programu radia Agora iz Celovca, medtem ko je poročanje v TV oddaji Dober dan, Koroška! Dober dan, Štajerska! zdaj korekt-no, kajti ekipa prihaja na večino pomembnih dogodkov v Pavlovi hiši. Pogovarjajo se o lokalnih radijskih frenvencah, ki bodo zagotavljale slišnost v prostoru, kjer živijo Slovenci. Pri TV oddaji bi se kazalo zgledovati po oddajah Mostovi-Hidak in Slovenski utrinki, kjer so prispevki podnaslovljeni in razumljivi tudi tistim, ki ne razumejo obeh jezikov. Na ta način se prebivalci večinskega naroda seznanijo z življenjem in dogodki med manjšino. Avstrijska radiotelevizija ORF je zagotovila televizijski signal za spremljanje oddaje Dober dan, Koroška! Dober dan, Štajerska, zdaj pa morajo omogočiti poslušanje slovenske radijske oddaje. Ta čas se dogovarjajo z ORF tudi o kadrovskih zadevah, ali bodo ločeni sodelavci TV in radia ali bo skupno uredništvo in kje bo sedež, ali v Gradcu ali Celovcu. Dokončnih odločitev še niso sprejeli. Štajerski Slovenci so enako kot šest manjšin, vključenih v Center avstrijskih narodnosti na Dunaju, nezadovoljni s predvidenimi spremembami zakona o narodnih skupnostih. Tako jih, med drugim, moti, da je izpuščeno šolstvo, čeprav je dejstvo, da štajerski Slovenci narodnostnih šol nimajo, ampak se v osnovnih šolah učijo slovenščino kot jezik sosedov. Po uradnih podat-kih se je zanimanje v zadjih letih močno povečalo, in zdaj obiskuje pouk slovenskega jezika prek 300 učenk in učencev ljudskih, torej osnovnih šol od Arneža/Arnfelsa do Radgone/Bad Radkersburga. V predvidenem zakonu so tudi druge pomanjkljivosti, tako glede medijev, financiranja in še česa, na kar ob koroških in štajerskih Slovencih zelo odločno opozarja tudi hrvaška manjšina na Gradiščanskem. Zanimivo ali še bolje, pomenljivo vprašanje, je tudi, zakaj v takoimenovanem »radgonskem kotu«, kjer je največ vasi s prebivalci, katerih poreklo je slovensko in so se tako opredelili pri zadnjem popisu, ni niti enega dvojezičnega topografskega napisa. Vasi v tem delu Štajerske imajo znana slovenska imena, toda po uradni statistiki se je za Slovence opredelilo manj kot 17 odstotkov prebivalcev, kar je pogoj za postavitev dvojezične označbe kraja. Tako je tudi na Koroškem, medtem ko na Gradiščanskem s topografijo niso imeli težav, vsaj večjih ne. Kljub že v naslovu omenjenim ugodnim spremembam glede ozračja veljajo v tem delu avstrijske Štajerske še vedno nekateri predsodki, povezani s preteklostjo, zato je potrebna posebna previdnost in postopnost pri uvajanju vseh novosti, tudi pri pobudi o dvojezični topografiji. Samostojna Slovenija je za prebivalce na Štajerskem mnogo bolj sprejemljiva kot nekdanja Titova Jugoslavija. Nadaljnji korak je bil narejen s skupnim članstvom v šengenskem območju, kar so na avstrijski strani simbolično pokazali s tem, da so na prehodu v avstrijski Radgoni porušili kontrolne objekte na meji. Brez pripomb so pred tremi leti postavili dvojezične kažipote, ki usmerjajo k Pavlovi hiši, toda odgovora na to, kdaj bo Laafeld tudi Potrna, v Kulturnem društvu nimajo. So pa optimisti glede na mnogo prijaznejše ozračje, v katerem delujejo tako v Potrni kot v Gradcu, kjer se je močno povečalo zanimanje za Slovence. Predsednik državnozborske komisije Franc Pukšič, ki je komisijo enkrat že vodil in bil državni sekretar za to področje, razmere dobro pozna tudi na Štajerskem. Poudaril je, da bo Slovenija, kljub gospodarskim težavam, pomagala Slovencem v sosednjih državah, koliko bo le lahko. Omenil je tudi možnost notifikacije avstrijske državne pogodbe, kar pomeni, da bi Slovenija imela tudi formalne pristojnosti Jugoslavije kot ene izmed podpisnic dokumenta, ki v 7. členu zagotavlja enake pravice Slovencem na Koroškem in Štajerskem ter Hrvatom na Gradiščanskem. V konkretnem pa so razlike še zmeraj in še bodo dolgo zelo velike, v škodo Slovencem na Štajerskem, kjer je Avstrija desetletja zavlačevala z izpolnjevanjem obveznosti iz državne pogodbe. Franc Pukšič je napovedal tudi obisk predsednika državnega zbora dr. Gregorja Viranta na Dunaju, kjer bo le-ta avstrijske sogovornike opozoril tudi na razmere in probleme med Slovenci na Koroškem in Štajerskem. Predsednik komisije Franc Pukšič se je s sodelavci v Spielfeldu/Špilju na ljudski/osnovni šoli neposredno seznanil s prostovoljnim poukom slovenskega jezika. Ernest Ružič Predsednik komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu slovenskega državnega zbora Franc Pukšič, sekretar v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak, član sosveta za slovensko manjšino pri zveznem kanclerju Branko Lenart in predsednica Kulturnega društva člen 7. mag. Suzanne Weitlaner Malo reklame za naše novine. Na kejpi, steroga je napravo Dušan Mukič, štejo Porabje študentje iz Prage, steri se včijo slovensko rejč tö. Zatok so prišli na izlet v Slovenijo, pa če so že tü bili, so si malo poglednili našo krajino tö. Panonski okusi – tukaj in tam Festival ljubezni: Potrna, Gradec, Negova NE BODI KOT DRUGI Na naših straneh smo že večkrat poročali o evropskih projektih, ki temeljijo na povezovanju slovenskih partnerjev z madžarskimi, med njimi so tudi taki, ki imajo neposreden vpliv na razvoj Porabja. Preko Hotela in restavracije Lipa pa je naša pokrajina vključena tudi v projekt »Doživetje panonske gastronomije.« Nedavno so v organizaciji madžarskih projektnih partnerjev predstavnike tiska in turistične delavce povabili na celodnevno »gastro-ekskurzijo«, v okviru katere so lahko le-ti spoznali po dva ponudnika na madžarski in slovenski strani. Dan se je pričel v restavraciji Bognár v Őriszentpétru, kjer so najprej predstavili kotiček lokalnih izdelkov. Podobne so izoblikovali že v dvajsetih gostinskih enotah na obeh straneh meje. Udeleženci so lahko poskusili jurčkovo juho in dödöle, nato pa so sledili razni gurmanski užitki: čokoladne krogle, sadni sir, sirove kocke v rastlinskem olju in sušena jabolka. V projektu sodelujejo Območna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota, Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot in Turistično-informativni center Moravske Toplice na slovenski oziroma Trgovinska in industrijska zbornica županije Vas, Društvo vinske ceste v županiji Zala in Neprofitna organizacija Panonskih lokalnih proizvodov na madžarski strani. V program je sicer vključenih po 20 restavracij, glavni poudarek pa je na pridelavi in predelavi lokalnih izdelkov. Partnerji želijo, da bi kmetijski in obrtniški izdelki ter predelana živila postali del ponudbe gostincev kot sestavine, dekorativni elementi ali turistični izdelki. Gastronomski izlet se je nadaljeval v gostilni Ajda na prekmurski Cankovi. Tukaj so goste pričakali s prekmursko šunko z jagodami. Sladokusci pa so lahko pokušali tudi račje prsi z medom in začimbami. Druga slovenska postaja se je nahajala v Šalovcih, kjer zaposlujejo na kmetiji Korenika invalide in predelujejo z njihovo pomočjo ekološka in tradicionalna živila. Obdelujejo tudi zeliščni vrt, pridelana zelišča nato v sušilnici sami sušijo. Njihovi izdelki so še: hladno stiskana olja, razni kisi (pehtranov, čemažev, navadni jabolčni) – oziroma še čajne mešanice, marmelade, vložena zelenjava, testenine in zeliščne soli. Med produkti so na voljo tudi keksi, moke, kaše in zdrobi. Kot projektni partnerji so tudi oni izoblikovali kotiček z lastnimi izdelki. Gastronomski dan se je zaključil v Slovenskem domu, v restavraciji Lipa. Tu so gostitelji pripravili juho z ajdovimi cmoki, ocvrte piščančje prsi z bučnimi semeni, svinjske medaljone z gozdnimi gobami in ajdovo torto – posebnost restavracije. K dobri hrani pa je vsekakor spadalo dobro slovensko vino iz Vipavske doline. Večerja v Monoštru je bila pripravljena po načelih enega od štirih tematskih menijev, ki so jih načrtovali skupaj s projektnimi partnerji. Ta »sklop menijev« se imenuje (prosto prevedeno) »Vrvež gozdnih okusov«. Poudarek je torej na dobrotah, ki jih ponujajo gozdovi, kot so gobe in divjačina. Čeprav se imena tematskih sklopov v Sloveniji in na Madžarskem razlikujejo, lahko gurmani na t. i. »zemljevidu gostinskih ponudnikov« najdejo lokacije sodelujočih. V posebni knjižici pa so na voljo vsi specializirani meniji po restavracijah. V sklopu projekta so izdali še zbirko tradicionalnih in tudi bolj inovativnih receptov. Neprikriti cilj projektnih partnerjev – ob promociji lokalnih izdelkov - je, da bi pospeševali obojestranski gastronomski turizem. Tako bi lahko prebivalci Železne in Zalske županije bolje spoznali prekmursko ponudbo in obratno. -dm- V nadnaslovu omenjena mesta so gostila Festival ljubezni, ki ga je peto leto zapored pripravil mariborski multimedijski center KIBLA v sodelovanju s Pavlovo hišo in gornjeradgonskim Zavodom za kulturo, turizem in promocijo. Kot je na prvem dogodku v Pavlovi hiši v Potrni v imenu KIBLE poudaril Dejan Pestotnik, je festival dočakal peto obletnico, kar potrjuje njegovo vrhunskost izražanja, predvsem v poeziji, vizualni umetnosti in tudi glasbi. V programih v treh krajih je sodelovalo 40 ustvarjalcev iz Slovenije in tujine. V Pavlovi hiši je pesnika Aleša Štegra predstavila slovenska lektorica v Gradcu Kasilda Bedenek, po poeziji je nastopil ansambel Ankaran. Dogodek je bil odlično obiskan. V programu Drugačne strani & strune je v Gradcu sodeloval Željko Perović, pesnik, rojen v Bosni in Hercegovini, ki piše tudi v slovenskem jeziku. V glasbenem delu sta nastopila Katarina Juvančič in Dejan Lapajne. Največ literarnih in glasbenih dogodkov se je zvrstilo na gradu v Negovi. Kot nedvomno osrednji dogodek je bil pesniško glasbeni performans Simone Kopinšek in Ferija Lainščka Ne bodi kot drugi, kot je naslov njegove uspešne pesniške zbirke. Pesmi so predstavili v besedi, z glasbo in vizualnimi intervencijami. E.Ružič Udeleženci ekskurzije na šalovskem zeliščnem vrtu Aleš Šteger je bral pesmi in prozne odlomke v slovenskem in nemškem jeziku, njegovo literarno delo pa je predstavila slovenska lektorica v Gradcu Kasilda Bedenek. Monoštrska specialiteta – ajdova torta »malo drugače« Umetniški pogled s cvetočega polja oljne ogrščice na soboško katoliško cerkev, ki bo letos stara častitljivih 100 let. (Foto: E. Ružič) OD SLOVENIJE… Moji spomini na bojno Tudi Porabci na razstavi ročnih in umetniških del invalidov Spomine Eme Sukič, stera je bila v časi druge bojne par lejt stara, objavlamo za priliko, ka je včera bijo 9. majuš, gda se je v Europi končala bojna, stera je napravila dosta trplenja lidam. Janša na srečanju srednje- in vzhodnoevropskih premierov Premier Janez Janša se je skupaj z drugimi kolegi iz Srednje in Vzhodne Evrope v Varšavi sešel s kitajskim predsednikom vlade Wen Jiabaom. Srečanje je po besedah Janše imelo dodano vrednost, saj je Kitajska ponudila nekatere zelo konkretne ukrepe, kot sta deset milijard evrov vredna posebna kreditna linija za investicije v državah Srednje in Vzhodne Evrope ter poseben investicijski fond v višini 500 milijonov evrov, namenjen samo tej regiji. Strani sta se v Varšavi zavzeli tudi za formaliziranje sodelovanja. Janša in Wen sta med drugim govorila tudi o morebitnih kitajskih vlaganjih v modernizacijo železniške infrastrukture v Sloveniji v povezavi z Luko Koper. Ob robu srečanja premierov Srednje in Vzhodne Evrope s predsednikom kitajske vlade se je Janša ločeno sešel tudi s premieroma Hrvaške Zoranom Milanovićem in Poljske Donaldom Tuskom. S prvim sta pregledala sodelovanje med državama in se dogovorila za novo srečanje, ki bo najverjetneje maja v Sloveniji. Poljski kolega pa je Janši predvsem posredoval pozitivne izkušnje svoje države pri uspešnem soočanju z gospodarsko in finančno krizo. Člani OZS za prostovoljno članstvo Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je izvedla posvetovalni referendum, na katerem je preverila, kakšno obliko članstva podpirajo obrtniki in mali podjetniki - obvezno ali prostovoljno. Dosedanji obliki obveznega članstva je podporo po neuradnih rezultatih izreklo 30,7 odstotka volivcev, volilna udeležba pa je bila 18,16-odstotna. V OZS je članstvo sedaj obvezno, koalicijska pogodba pa predvideva, da bo članstvo v zbornicah v prihodnje prostovoljno, razen če se člani posamezne zbornice z referendumom izrečejo za obvezno članstvo. V obrtni zbornici so zato izvedli referendum. V Slovenj Gradcu se je od 18. do 29. aprila odvijala 4. razstava ročnih in umetniških del invalidov Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) z mednarodno udeležbo pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka. Otvoritve so se udeležili invalidi, tudi invalidi iz Porabja (sekcija ročnih del invalidov), ki so na razstavi sodelovali na vabilo Medobčinskega društva invalidov iz Murske Sobote. Na razstavo je svoje izdelke prineslo 40 izvajalcev iz Avstrije, Hrvaške, Slovenije in tudi z Madžarske. Po prijetnem programu in po besedah predsednika države dr. Danila Türka, ki je posebno pozdravil vse invalide in starejše, ter poudaril, kako so pomembni njihovi izdelki, ki jih marsikdo ne zna ceniti, smo si ogledali čudovite izdelke in bili ponosni na naše, ki so predstavljali ne samo Porabje, ampak celo državo. Za nas je bilo to posebno doživetje. Avtobus nas je še peljal po čudoviti slovenski pokrajini in smo uživali tudi v lepi naravi. V avtobusu smo bili prava prijetna druščina iz Prlekije, Prekmurja in Porabja. Med prijetno vožnjo in prijetnim druženjem smo si izmenjavali znanje in se dogovarjali za nadaljnje sodelovanje. Eva Abraham vodja ročnodelske sekcije pri MDI Murska Sobota »Gda se je druga bojna 1939. leta začnila, sam edno leto pa pau stara bila, gda je pa prauti konca išla, sam že šest pa pau bila, tak ka sam že dobro vardjala, ka se na svejti godi. Ka sam pa nej vedla z mojo malo pametjov, sam čüla od starejšoga lüstva pa od moji starišov. Gda so Rusi že cejli Vogrski rosag prejk meli pa so Nemce že tiskali prau-ti austrijski (štajerski) granici, je nej daleč od naše vesi, od Sakalauvec, tö velko bitje bilau. Nemci so se notri vkopali na Schlösselbergi više Modincov/Mogersdorfi, Rusi so pa bili vkopani na naši strani Rabe, tam »za brgaum«. Tam je bila velka gauška pa ji je zakrila. V našo ves so Rusi prišli 4. aprila, na sámo velko soboto. Po Štejlinom brgej so se s konjami notra v ves nesli, bilau je kauli 50 rusoški vojakov. Mive z mojo sestro sva ranč edne talige (samokolnica) tiskala nazaj k štrtomi sausedi. Gorenjaštejlina ženska so pa prauti leteli, so talige zgrabili pa se z nama korili, če ne vidive, ka po brejgi vojska mašejra. Mive sva se obrnile, letejle domau pa brečale: »Mati, oča, muske dejo!« Starištje so naja sasivali, naj tiuma bauve, vej pa nas vse tazostrejlajo. Pri sausedni iži ste dvej vekše dekle bile, pa naša starejša sestra, vse so lejtale od straja ta pa nazaj, ka so nej vedle, kama naj bi se skrile. Taši glasi so šli, ka Rusi mlade dekle pa ženstje vküppolovijo pa je ženejo z vojskov vred. Dapa bili so med njimi pošteni tö. Namé je eden oficir, ka sem eštje mala bila, vsigdar na rokaj noso, če so kaj pri nas ojdli. Meli smo edno ftičino kolonjo, v njej je bijo eden golaub. Padaš ma je fertig bijo, ka ga je maček zgrabo pa ga je mauro. Potistim je golaub žalosten bijo pa je samo te kruknivo, gda smo ma gledalo pokazali, ka je sam sebé vido. Tau se je rusoškomi oficiri fejst vidlo. Gnauk, eden zadvečerek so se pa pripelali s kaulami, dva konja so meli notrapreženo. Štirge sodacke so mladi bili, liki ka je oficir bijo, je že prileten človek bijo. Bijo je petek, tau zatoga volo znam, ka so moja mati krü spekli. Njim so dva sticlina segnjenoga mlejka z vrnjim mlejkom vred vlejali v edno velko bejlo sklejco. Mi smo v künji meli na stejni kejp Jezuša, kak sedi na slejdnjoj večerji s svojimi vučeniki. Oficir se je prkrižo, eden od sodakov se je pa začno smejati. Oficir je goraskočo, ga je vkraj od staula potegno pa ma je dva takšna za vüje dolasmekno, ka se je v künji na tla vtegno. Več je nej smo nazaj k stoli sesti. Gnauk je pa eden sodak sam prišo, bijo je kozak. Takši grdi pogled je emo, ka gda je človek nanga pogledno, ga je mraz trauso. V rauki je rabulfo držo pa je samo kričo: »Partizan, partizan, postrejlam!« Pa je s prstom kazo, koga vse postrejla. Pet močni možakov je tam stalo, moj oče tö med njimi. »Njet partizan,« ma pravijo. Potistim je notraleto v vsakši ram pa je vse goraobrno, dapa nika nej najšo. Tisti grdi pogled zdaj itak vidim pa je tauma že 68 lejt. V zadnji dnevaj bojne, edno nauč je bila takšna strejlba, ka se je vse trausilo. Nemci so bili na Schösslini, Rusi pa v Sakalauvca za brgaum. S štükami so se strejlali. Na Schlösslini je bila edna kapejla, tisto so tak vküpzostrejlali, ka so samo stejne ostale. Te je v Maudinca preveč dosta ramov dolapogorelo. V našoj vesi je devet mladencov smrt strpelo v bojni. Pa tau iz edne takšne male vesi. Nikdar ne smejmo pozabiti, kelko lidi je smrt strpelo nejvredno. Kelko devic je ostalo z malimi mlajši. Kelko mater je žalüvalo svoje siné. Mlajši brez oče so gorarasli v srmastvi. Kelko kaudišov je ostalo, brez rok, brez nog ali brezi pogleda. Več nigdar takšno žalost pa trplenja! Vej je pa Baug na radost, na lübezen, na veselje stvauro človeka. Ema Sukič Porabci, Prekmurci in Prleki so bili skupaj … DO MADŽARSKE Dan, posvečen materam STOPI, MOJA NOGA Stopi, stopi noga, lepo me bogaj, nika proti meni ne delaj, stopi, stopi noga, tak, kak fude denejo. Tak, kak fude denejo, Tak, kak fudaš špila, tak tij moja noga stopaj. Malo levo, malo na pravo, malo naprej, pa malo nazaj, pa tak palik okoli, me tij moja noga bogaj. Dobri so ešče moji prsti na nogi, dobro se ešče leko obrnen, pa mojo padaškinjo tak za pojas držin, pa jo lepou okoli zavrtin. Nej samo noga, tüdi vola more biti, pa da tou dvoje vküp se zdrüži, tak se te k folklorni skupini lejko pridrüži. Nega pitanja, če si glij malo starejši, se tüdi leko lepo okoli zavrtijš, tak penzionistke se vrtijo, zato njin še puno zdravja, pa voule vsi želejmo. Marta SEVER Materinski dan se praznuje po celem svetu. V različnih državah obeležujejo ta praznik ob različnih datumih, sicer pa praznovanje materinskega dne izvira iz Združenih držav Amerike, kjer ga praznujejo od leta 1910. V Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni. V Sloveniji se materinski dan praznuje isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marca. Na Madžarskem se materinskega dneva spominjamo prvo nedeljo v mesecu maju. Matere ob tem dnevu pozdravljamo večinoma s cvetjem, malčki v vrtcih oziroma osnovnošolci pa ob tem prazniku pripravljajo tudi slovesnosti. Materinskega dneva so se spominjali tudi malčki v sakalovskem vrtcu, ki so pripravili prijazen program za svoje mamice. Otroci vedo in čutijo, da je prog-ram namenjen tistim, ki igrajo najpomembnejšo vlogo v njihovem življenju. Veselo so recitirali in peli ne samo v madžarskem, temveč tudi slovenskem jeziku. S pesmijo pa so razveselili tudi svoje babice. Malčki so s pomočjo vzgojiteljic pripravili tudi presenečenje. Pripravili so video posnetek, preko katerega so pripovedovali svojim mamicam, zakaj jih imajo radi. Odgovori so bili naslednji: Joakim: »Mi zmeraj da čokolado. Me zmeraj obleče pa me zmeraj pelje v vrtec«. Florenszia: »Svojo babico imam rada zato, ker tudi ona me ima rada in mi zmeraj kuha, pa se igra z nami. In, in zato imam rada svojo babico, ker nam zmeraj pripravi šunko«. Kornélia: »Rada te imam, mamica.« Kevin: »Svojo mamico imam rad zato, ker mi peče palačinke. Pa zato, ker se igra z mano.« Máté: »Mamico imam rad, ker se zmeraj igra z mano na dvorišču pa zmeraj pride po mene v vrtec in se igra z mano.« Boglárka: »Svojo mamico imam rada, ker me zmeraj pelje domov iz vrtca, se igra z mano, pa zato, ker tudi ona me ima rada.« Olivér: »Mamo imam rad zato, ker mi zmeraj vklopi računalnik in se zmeraj igra z mano skrivalnice pa me tudi lovi in me zmeraj ujame. Pa me tudi zmeraj obleče«. Noel: »Moja mamica je srč-kana. In ima kratke lase.« Bendegúz: »Moja mamica je zelo prijazna in ljubezniva. In se zmeraj igra z mano.« Imola: »Svojo mamico imam rada zato, ker zmeraj gre z mano rože nabirat. Še zato imam rada mamico, ker me pelje v vrtec pa še zato jo imam rada, ker čuva mojega piščančka. Pa še zato imam rada svojo mamico, ker mi kuha kosilo. Pa še zato imam rada svojo mamico, ker mi pomaga peči.« Adél: »Rada te imam, mamica!« Hanna: »Rada te imam, mama!« Emőke: »Svojo mamico imam rada, ker se igra z mano in zmeraj gre z mano rože nabirat, pa zmeraj gremo k babici. Pa zato, ker me ima rada in tudi jaz jo imam rada. Zvečer mi bere pravljico. Me pokrije, ko grem spat.« Oszkár: »Mamico imam rad, ker tudi ona me ima rada. Ima kratke lase. Rjavi so. Ima dolge roke. Še zato imam rad mamico, ker ima zelene oči. Lepa je.« Na koncu prijetnega programa so malčki predali še cvetje svojim ganjenim mamam in babicam. NVN János Áder je peti predsednik Madžarske 2. maja je madžarski parlament z 262 glasovi izvolil za petega predsednika države edinega kandidata Jánosa Áderja. Pred glasovanjem je predsednik parlamenta Sándor Lezsák poslance seznanil z njegovo biografijo in dodal, da je Áder, ki je kot politik bil gonilna sila spremembe sistema, vreden, da bo predsednik 22 let svobodne Madžarske. Áder je bil med letoma 1998 in 2002 predsednik parlamenta, en mandat je vodil poslanski klub FIDESZ-a, od leta 2009 pa je evropski parlamentarni poslanec. Kot edini kandidat je že v prvem krogu dobil potrebni dve tretjini, proti je glasovalo 40 poslancev desničarske stranke Jobbik, ki se je edina med opozicijskimi strankami udeležila glasovanja. Poslanci socialistov in neodvisni poslanci Demokratične koalicije se zasedanja niso udeležili, poslanci zelene stranke LMP so sicer bili prisotni, toda niso glasovali. Novi predsednik je v svojem govoru, o katerem so analitiki ugotovili, da je v njem bilo tudi nekaj bruseljskega »ozračja«, poudaril, da bo zagovornik madžarskih vrednot in madžarskega interesa. Novi predsednik bo nastopil svojo funkcijo danes, 10. maja. Skoraj gotovo, da bo t. i. transakcijski davek Po načrtih naj bi parlament še pred poletnimi počitnicami sprejel najvažnejše številke proračunskega zakona in tudi davčne zakone, je prejšnji teden seznanil novinarje premier Viktor Orbán po zasedanju poslanskega kluba mladih in krščanskih demokratov. Premier podpira tudi to, da bi še naprej ostal 98-odstotni posebni davek na odpravnine oziroma da se uvede t. i. transakcijski davek na bančna nakazila, postopke itd. Na očitke prvega človeka madžarske OTP banke, Sándorja Csányija, da je precejšnje tveganje, če najprej Madžarska uvede ta davek, je odgovoril, da bi ga uvedla oba francoska predsedniška kandidata, torej gre za evropsko dilemo. Malčki iz Sakalovec so pripravili zanimiv program za materinski dan Mamice in babice so bile ganjene Delaj tak, ka iz tauga leko preživeš Gnesden je fejst aktualna tema, ka pa kak bi trbelo delati, aj več turistov pride v Porabje. Tak mislim, najbola po vasaj nejmamo ali samo malo kaj takšoga mamo, ka bi turistom leko ponidili. S tejm smo nej sami, ranč tak na Goričkom si tö fejst zmišlavajo na tejm, dapa oni so s tejm že malo bola naprej. Več je taši lidi, steri se s kmečkim turizmom spravlajo, tikvino olje, vino, palinko odavajo, pa par lejt nazaj že majo peka tö, šteri domanji krüj peče. Te človek je Valter Kardoš žive pa v Šalovci. Zaka pa gda se je začno s tejm spravlati, od tauga de nam zdaj on pripovejdo. - Valter, kak si ti začno krü pečti? »Tau je tak bilau, ka sem v fabriki Mura delo, plače so slabe bile. Naj bi si nišen dodaten zaslüžek napravo, pa ka bi se ta tradicija ohranila, sva začnila z ženov pečti krü. Gnesden še sicer lidgé pečejo doma krüj, dapa že vsigdar ga je menja. Pač lidi, starejši nega, pa leko povejm, ka taši mladi tü nega, steri bi doma krüj pekli.« - Brodo bi na tau, ka gnauk svejta pek baudeš? »Nikdar bi nej mislo, ka ge mo krüj peko. Gda sva se müva z ženov spoznala pa sva prišla k nam, moja mama je skaus krüj pekla. Te smo mi meli peč, takšno nutri v künji, tak za sebe. Doma smo začnili pauvati pšenico pa žito, aj mamo za krüj, pa smo tak pomalek začnili pečti. Gnauk smo ednoma dali malo, gnauk drügoma, pa če so kakšne prireditve bile, te zanje tö. Te so nam začnili gučati, zaka ne pečemo za drüge tö, nej samo za sebe, zato ka bi oni tau küpili. Pa te tau se je tak nikak začelo. Te si tak daubo idejo, nejsi emo tašo plačo, ka bi si krüj zaslüžo, drügo pa tau, ka mamo še svoje njive. Delamo še skoraj šest hektarov zemlé in tak na tau idejo sva prišla, ka leko müva iz svojoga zrnja lastni krüj mava.« - Mate še zdaj tö telko pšenice pa žita, ka vam nej trbej mela küpiti? »Mamo zadoste, tau mi jeseni damo požeti pa te odpelamo v Turnišče v mlin, tam se deponera pa se sprauti mele, kak se nüca. Tak ka dejansko od zrnja do končnega izdelka je vse našo. Dapa kak pri nas tak pri vas je tö divjačina najvekša problema. Zdaj vse tašo sejamo, ka je klasovnato, pa te etak malo se leko obrani.« - Cejli keden pečete krüj? »Nej, samo četrtek, petek pa soboto, med kednom v slüžbo odim, pa tau bi bilau preveč, zato ka mi vse delamo na tradicionalen način, kürimo z drvami. Dočas ka edno rundo skaus spraviš, nücaš tri vöre. Tau pomeni, minimalno petnajset kil testa, za menje se ne splača cejlo peč gorküriti. Začaš s tejm, ka melo preseješ, kvas napraviš, ka mi mamo vse domači drožge. Te omejsiš testau pa dvakrat ga ogibaš. Gda se gene, te najprvin vözvagaš testau točno, zato ka naš krüj je kilski ali paukilski. Te potejm se peče, pa te tak vsevküp je tau tri vör. Mij mamo stalne stranke, zato pa, ka spečemo, tisto odamo tö. Mi ne pečemo na zalogo, škoda bi bila za krü, ka bi ga te tametali, zato ka dočas, ka človek do krüja pride, je fejst dosta dela. Djeseni poseješ pa komaj drügo djesen če ‚š leko s tistoga krüj peko.« - Kakšne drve nücete? »Za krüj samo borove drve kürimo, včasin je tau nekakoma čüdno, dapa tau je pri nas vekivečno tak bilao. Vejn zato, ka te borove drve hitro dolazgorijo, velko ico dajo, pa čista peč ostane. Za perece, pletenice, posolanke, ka iz pšeničnoga mela pečemo, tam pa bükove veje nücemo.« - Pridejo kakšni gosti, šteri poglednejo pekarno pa küpijo krü? Zdaj se že kakšni avtobusi stavlajo zmejs na mejsec gnauk, dvakrat. Mamo eden plac za njij, gde leko mamo degustacijo, tau se je zdaj nej davnek zozidalo. Mi njim ponidimo krüj, pa pokažamo, kak se dela pa peče krü. Mi spečemo za njij dvanajset vrst krüjov, oni tau gledajo pa probajo, pa če škejo, te si leko küpijo tö. Skaus pekarne leko dejo, gde vidijo, kak se dela, leko se še tau tö pogledne, kak se mele zrnje na kamnitom mlini. Če tau vse poglednejo, te vidijo, kak grata iz zrnja krü. Edni lidam je tau sploj čüdno, gda se tü stavijo. Bili so taši, šteri so sploj nej poznali žito, pitali so, ka je tau. Tau so mislili, ka krüj se samo iz pšenice dela.« - Je tü v bližini še nekak, sto še krü peče? »Tak uradno, registrirano nej, tak za sebe pa še pečejo. Dobro bi bilau, če bi še zvün tauga drügo tö kaj meli, kak sirarno ali kakšno menšo mesnico. Če bi prišo eden avtobus, te več vse bi leko poglednili tü v našoj krajini, pa vejn bola bi prišli tö, zato, ka zdaj je tau fejst aktualno.« - Kakšne so cejne domačega krüja? »Če gledamo cene, smo mi mogauče še falejši od trgovcov, zato, ka tam na njigvom krüji je že več lidi, šteri zaslüžijo. Mi ga delamo iz lastnoga zrnja, sami ga pečemo pa odavamo tö.« - Kak se razdelite z ženauv na tejm, što ka dela, gda se krüj peče? »Tau pa mava razdeljeno z ženov. Eden brez drügoga ne more spečti, mi mamo velko peč, skur štirdeset kolačov se gnauk nutra deje, pa tau hitro moraš napravti. Za krüj jaz omejsim testau, gda vömejrimo, te žena že mora pomagati, zato, ka tau sam ne moreš delati. Dočas dja peč začnem pripravlati, dočas ona vse tazapere, gda s tejm zgotauviva, te potejm krüj nutskladeva v peč. Če bi mi žena nej pomagala, vejn ranč bi nej mogo delati tau sam.« - Ta meštarija je po mojem tö taša, ka se na tau naroditi trbej. Ka misliš ti od tauga? »Ti moraš meti za takšne stvari volau, če ti vole nejmaš, te brez veze, baukše, če ranč ne zmišlavaš na tejm. Če pa maš volau, te delaj tak, ka s tauga preživeš.« Karči Holec Valter Kardoš pa žena Suzana vküper pečeta krü Domanji krü, steroga radi odnesejo turisti tö Tabla, stera Kardošovim dela reklamo MRAVLAK LEJKI OTROŠKI KOTIČEK Čudežna moč poezije Šolska komisija Državne slovenske samouprave je 27. aprila že tretjič priredila tekmovanje v recitiranju slovenskih pesmi. Na podlagi predhodnega izbora se je na tekmovanje uvrstilo 27 učencev, in sicer z DOŠ Jožefa Košiča z Gornjega Senika, DOŠ Števanovci, OŠ Jánosa Aranya iz Monoštra in iz nižjih razredov monoštrske Gimnazije Vörösmarty. Učenci so se tokrat pomerili v knjižnici slednje ustanove, v prejšnjih dveh letih se je namreč tekmovanje odvijalo na obeh dvojezičnih osnovnih šolah. »Učenci premalo berejo, se komaj kakšne pesmice naučijo. Ne slovenskih in ne madžarskih, moramo jih torej spodbujati na primer s takšnimi tekmovanji. Z učenjem pesmi postanejo šolarji bogatejši, spoznajo več novih izrazov, ki jih lahko nato uporabljajo tudi v vsakdanjem življenju« - je na novinarsko vprašanje povedala organizatorka Eva Lazar, sicer predsednica Šolske komisije DSS. Učenci so se za nagrade potegovali v treh starostnih skupinah (1.-2. razred, 3.-4. razred, 5.-6. razred). Naučiti so se morali po eno obvezno in eno izbirno pesem. O pripravah je ravnateljica DOŠ Števanovci Agica Holec povedala sledeče: »Veliko smo se pripravljali, ponavljali smo besedila pesmi. Učenci so bili zelo aktivni. Obvezno pesem smo izbrali seniški in števanovski učitelji skupaj, pri izbirnih pa smo šolarjem pomagali in ponudili več možnosti. Slovenske pesmi se sicer učimo na šoli tudi za večje praznike: za pust, božič ali materinski dan.« Obvezna pesem za najmlajše je bila pesmica »Dve rački« Janeza Menarta, »srednja generacija« je zrecitirala »Miško« Slavka Juga, medtem ko so se najstarejši spopadali z dolgo pesmijo Otona Župančiča »Zlata ptička«. Tudi pri izbirnih pesmih je bil Župančič priljubljen, smo pa lahko slišali veliko živalskih in otroških pesmi Svetlane Makarovič, Miroslava Košute, Andreja Rozmana Roze, Kajetana Koviča in celo Srečka Kosovela. Eden od tekmovalcev se je lotil adaptacije Prešernove »Vrbe«. »Pesmi so za učenje nekega jezika izjemnega pomena. Ponavljanje in pomnjenje nekih besed ne pomeni samo to, da si jih le zapomnimo in ne poznamo njihovega pomena. Učitelji so namreč dolžni učencem tudi pojasniti, kaj govorijo. Učenje na pamet je na Madžarskem bolj prisotno kot v Sloveniji in je prav tako« - je izpostavila članica ocenjevalne komisije, višja svetovalka za porabsko šolstvo mag. Valerija Perger. Njena partnerja v žiriji sta bila učiteljica-asistentka na porabskih šolah Metka Perger in predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš. Komisija je imela precej težavno delo, učence pa je kljub temu razvrstila relativno hitro. Najboljši so torej bili: 1.-2. razred: 1. mesto: Eliza Nagy (DOŠ Gornji Senik); 2. mesto: Dora Doszpot (OŠ János Arany); 3. mesto: Kende Oldal (DOŠ Števanovci). 3.-4. razred: 1. mesto: Samuel Bekő (OŠ János Arany); 2. mesto: Arnold Vogrinčič (DOŠ Gornji Senik); 3. mesto: Bálint Labricz (DOŠ Gornji Senik). 5.-6. razred: 1. mesto: Vanessza Bedi (DOŠ Števanovci); 2. mesto: Kristóf Császár (Gimnazija); 3. mesto: Milan Lazar (DOŠ Gornji Senik). Zmagovalci so prejeli nagrade od predstavnikov Državne slovenske samouprave in jim tudi v imenu našega uredništva čestitamo. Pohvala pa gre tudi ostalim, saj so se za tekmovanje temeljito in vestno pripravili, prisot-nim pa dali občutiti »čudežno moč (otroške) poezije«. -dm- V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. »Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v etom mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau. Pa je tak tö bilau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. Velka drtina Mravlak Lejki je šou tadale vcejlak po svoje po tom našom svejti. Ja, šou je, kak je že dugo časa šegau emo. Tam nin na toj svojoj pouti je prišo na edno velko poule. Pa tam na toum pouli so delali lidge. Delali so, kak lidge majo šegou delati na poulaj. Okapali so tikvi. Tam na kraji poula je travnik biu pa edna velka drejva tö. Ranč takša drejva, ka v velkoj vročini lejpo kusto senco rédi. Tam v toj kustoj senci so lidge meli tadjano piti pa gesti. Depa, mravlak Lejki, kak mravlak Lejki. Kakoli je ojdo že tak dugo po tom našom svejti, je eške dosta toga nej vedo. Nekak bi leko pravo, ka je skur nika nej vedo od našoga svejta. Pa tou se je najbole vidlo, gda je v tou kusto senco nut prišo. Najprva njemi je nebesko fajn saga v mravleči nous nut prišla. »Vaaaaaaj, kak sam tak nagnauk lačen grato!« si je vcejlak po mravleče zbrodo. »Tak brž moram nika v moje lačne lampe nut djasti.« Kak je tou pravo, že je začno prkapati. Najprva je pečeno mesou na njegvo paut prišlo. »Touuuuu, touuuu, kakšno gesti!« je brž biu na mesej. Začno ga je gristi, ga je grizo, dokejč je več nej mogo tadale. Pa je nej mogo tadale, ka bi emo preveč puno črvou. Nej, tou sploj nej! Tam skrajoma je mesou masno bilou. Njegve tenke mravleče noge so se njemi gor zakelile pa je več nej mogo nej naprej pa nej vznak. »Žmano je, depa, keleče,« si je zdijavo, gda je škeu svoje mravleče noge vöpotejgnoti. Mantrau se je pa li mantrau, ka je gratalo mravleče tejlo vcejlak mokro. Mantrau se je pa li mantrau, samo, ka bi leko šou pa djo tadale. Pa je nika nej pomagalo. Sto vej, kak dugo bi eške tou delo. Sto vej, če bi si lidge nej čas vzeli za gesti. Tam so njali delo pa šli gejst. Kak je edna ženska mesou v roke vzela, ka de ga rejzala, je mravlak Lejki dun doj spadno z mesa. »Takšo več nigdar ne pogejm. Bole dem iskat tadale,« se je zgučo sam s seuv pa rejsan isko tadale, ka eške leko zej. Pa je najšo! Tam na prčeci je biu doj djani eden velki kolač trno žmanoga domanjoga krüja. »Vaaaaaaj, tou je eške bole žmano kak pa tisto keleče gesti!« se je skur nut zaleto v krüj. Depa, kak že povejdano! Naš mravlak Lejki ne pouni najbole, ka je ka na toum svejti. »Vaaaaaj, kakša velka drtina!« Ja, mravlak Lejki si je brodo, ka je tou nebesko velke drtina. Že je škeu vgriznoti v njou, na, v krüj, gda ga je več nej bilou. Kak bi pa ovak bilou? Edna druga ženska ga je k sebi zdignola, ka de ga rejzala. »Vejn, je nebesko krepki vöter popino, ka te drtine več nega,« je brodo, gda je gledo koulakvrat, kama je drtina preminoula. »Eške dobro, ka je mene nej kama daleč tafudno. Rejsan sam emo nebesko velko srečo.« Tak je pravo pa šou vceljak po svojom tadale po tom našom svejti. Pa na njegve keleče mravleče noge se njemi je vsefele gor kelilo. Tak, ka je nej emo najbole leke noge. Miki Roš Tekmovalci so se kar menjavali pred komisijo Mladi izvajalci so napolnili knjižnico KAUT MLAŠEČI Postavlanje majpana v Andovci PETEK, 11.05.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: ZOBOZDRAVNIK, 10.15 NOČKO: H.C.ANDERSEN: RAJSKI VRT, OTR. SER., 10.30 BUBA GUBA, LUTK. NAN., 10.55 BESEDI NA SLEDI: ANTON TOMAŽ LINHART, OTR. NAN., 11.25 ČUDEŽNI COPATI, ŠVED. NAD., 12.00 POROČILA, 12.05 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, ROMSKA ODDAJA, 15.55 MARČI HLAČEK, RIS., 16.20 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.50 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.25 GLASBILA, RIS., 18.30 PINGU - PINGVIN: NALEPKE, RIS., 18.35 BALI, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.30 POSEBNA PONUDBA, 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL PETEK, 11.05.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 12.50 IZVIR(N)I, 13.25 ODBOJKA (M): KVALIFIKACIJE ZA OLIMPIJSKE IGRE, SLOVENIJA : SRBIJA, 15.30 RAD IGRAM NOGOMET, 15.55 ONSTRAN ŽICE, DOK. FILM, 16.50 OSMI DAN, 17.25 MINUTE ZA ..., 17.55 ČRNO-BELI ČASI, 18.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.40 KNJIGA MENE BRIGA: MARC AUGE: NEKRAJI, 20.00 HAN - CENA SVOBODE, DOK. ODD., 20.50 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 21.15 KENNEDYJEVI, KAN. NAD., 22.00 FAVNOV LABIRINT, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.55 E-PIGS, KRATKI IGRANO-ANIMIRANI FILM, 0.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 12.05.2012, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: RIBIČ PEPE: ŠKOFJA LOKA IN ŠUMEČI Š, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.20 IZ POPOTNE TORBE: DOGODIVŠČINE NA LEDU, OTR. ODD., 7.45 DEŽELICA PIMPAN, RIS., 7.50 PIPI IN MELKIJAD, GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA OTROKE, 8.30 BINE: KONJI, LUTK. NAN., 8.50 STUDIO KRIŠKRAŠ, LUTK. ODD., 9.35 PALČEK DAVID, RIS., 10.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.45 KAJ JE TAM?, KRATKI FILM, 11.00 2012, LETO NIČ: DNEVNIK, NIZOZ. NAD., 11.30 PAST ZA RDEČO KAPICO, AM. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.30 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 16.00 OGROŽENI RAJ POLARNE LISICE, DOK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 18.30 OZARE, 18.40 OLIVIJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.30 KONICA KOPJA, AM. FILM, 23.25 POROČILA, 0.00 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 0.15 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 0.40 OGROŽENI RAJ POLARNE LISICE, DOK. ODD., 1.35 OZARE, 1.40 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.55 INFOKANAL SOBOTA, 12.05.2012, II. SPORED TVS 8.40 SKOZI ČAS, 9.00 POGLEDI SLOVENIJE, 10.30 POSEBNA PONUDBA, 10.55 SLOVENCI V ITALIJI, 11.25 UNIVERZA, 11.55 OSMI DAN, 12.30 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 13.25 KAJAK KANU NA DIVJIH VODAH - EVROPSKO PRVENSTVO, 15.10 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ŠPANIJE - KVALIFIKACIJE, 16.30 KAJAK KANU NA DIVJIH VODAH - EVROPSKO PRVENSTVO, 19.15 LONDONSKI VRTILJAK, 19.55 NOGOMET: PRVA LIGA, 21.50 GIMNASTIKA: EVROPSKO PRVENSTVO - MNOGOBOJ, EKIPNA TEKMA (Ž), 3.30 NAJBOLJŠI FESTIVALI: FESTIVAL HURRICANE, 0.15 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.45 NA LEPŠE, 1.10 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 13.05.2012, I. SPORED TVS 6.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 7.00 ŽIV ŽAV, 10.20 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NA ZDRAVJE!, 14.50 MI NISMO ANGELI, AM. FILM, 16.35 PRVI IN DRUGI, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO, 18.40 OKEC: SPOROČILO V STEKLENICI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 PRVA DAMSKA DETEKTIVSKA AGENCIJA, ANG.-AM. NAD., 21.00 POGOVORNA ODDAJA, 21.45 ŽIVALI NA VRTU, DOK. ODD., 22.15 EKO UTRINKI, 22.25 POROČILA, 23.05 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.20 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO, 1.35 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.55 INFOKANAL NEDELJA, 13.05.2012, II. SPORED TVS 7.25 SKOZI ČAS, 7.50 GLOBUS, 8.20 MINUTE ZA ..., 8.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 9.25 TURBULENCA: KAKO SE SPROSTITI?, 10.00 31. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN: NAGRAJENCI SREČANJA IN TAMBURAŠKI ORKESTER DOBREČ, 10.30 GLASBENA MATINEJA, 11.00 ŽOGARIJA, 11.30 KAJAK KANU NA DIVJIH VODAH – EVROPSKO PRVENSTVO, 13.10 RAD IGRAM NOGOMET, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ŠPANIJE, 16.00 KAJAK KANU NA DIVJIH VODAH – EVROPSKO PRVENSTVO, 16.45 GIMNASTIKA: EVROPSKO PRVENSTVO - ORODJA (Ž), 18.20 NOGOMET: PRED EP 2012, 18.55 ROKOMET: LIGA PRVAKINJ, BUDUĆNOST : GYÖRI, FINALE, 20.30 ŽREBANJE LOTA, 20.40 STALIN SE VRAČA, DOK. ODD., 21.30 VSAK IMA SVOJO RESNICO, DOK. FELJTON, 22.00 EKATARINA VELIKA - KOT BI BILO NEKOČ, DOK. ODD., 23.25 BELI ZAJEC, TV-IGRA AGRFT, 0.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 14.05.2012, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MIHEC IN MAJA, 10.15 IZ POPOTNE TORBE: DOGODIVŠČINE NA LEDU, OTR. ODD., 10.35 NOTKOTI, 10.55 TOMAŽEV SVET, OTR. SER., 11.05 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 11.30 SPREHODI V NARAVO, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 14.40 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 BALI, RIS., 15.55 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 16.05 BACEK JON, RIS., 16.15 ZLATI PRAH: O STAREM MODRECU, PRAVLJICA ZA OTROKE, 16.25 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JABLANA SPOMLADI, 16.30 RIBIČ PEPE: KAKO POLEPŠATI PEPETA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.45 POGLED NA …, 17.55 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.25 POKEC, RIS., 18.35 GOZDNA DRUŠČINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OPUS, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.50 DUHOVNI UTRIP, 1.05 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL PONEDELJEK, 14.05.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 10.45 DOBRO JUTRO, 14.10 NA LEPŠE, 14.35 OGROŽENI RAJ POLARNE LISICE, DOK. ODD., 15.30 PRVI IN DRUGI, 15.50 POGOVORNA ODDAJA, 16.35 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.55 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.30 HAN - CENA SVOBODE, DOK. ODD., 18.25 PRAVA IDEJA!, 19.00 ARITMIJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 NA UTRIP SRCA, 21.00 DEDIŠČINA EVROPE: VERJELI SMO, IT. FILM, 0.15 INŠPEKTOR BARBAROTTI, NEMŠ. NAN., 1.40 ARITMIJA, 2.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 15.05.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, LUTK. ODD., 10.55 RIBIČ PEPE: KAKO POLEPŠATI PEPETA, 11.10 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JABLANA SPOMLADI, 11.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: NOČKO: RAJSKI VRT, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.35 CIAK JUNIOR: KONEC, KRATKI FILM, 12.00 POROČILA, 12.05 TEDENSKI IZBOR, 12.15 OPUS, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: NEPLODNOST, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BARNI, RIS., 15.50 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 16.00 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU, RIS., 16.05 TEO, RIS., 16.10 BINE: PAPIR, LUTK. NAN., 16.35 PIKNIK, KRATKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.45 EKO UTRINKI, 18.00 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.35 ŽANOV SVET, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, 21.00 KUPI ME!, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 KARIKATURIST POD STALINOM, DOK. ODD., 0.35 UGRIZNIMO ZNANOST, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL TOREK, 15.05.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 10.45 DOBRO JUTRO, 14.10 ARITMIJA, 15.10 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 16.35 VSAK IMA SVOJO RESNICO, DOK. FELJTON, 17.05 ŽIVALI NA VRTU, DOK. ODD., 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 GLASNIK, 18.35 POSEBNA PONUDBA, 19.05 VOKALNA SKUPINA PLAMEN IZ TORONTA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 OČETJE IN SINOVI, RUS. NAD., 20.45 MUZIKAJETO: SLOVENSKA POPEVKA, 21.15 4 MESECI, 3 TEDNI IN 2 DNEVA, ROMUNSKI FILM, 23.05 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 16.05.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BINE: PAPIR, LUTK. NAN., 10.30 HIŠA EKSPERIMENTOV: PLINOLOGIJA, 10.55 ZLATKO ZAKLADKO, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 11.15 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 KUPI ME!, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ROLI POLI OLI, RIS., 15.55 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE: DUH IZ SVETILKE, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 TURBULENCA, 17.55 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.30 KANOPKI, RIS., 18.35 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 ODRASLI, FR. FILM, 21.25 KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRAVA IDEJA!, 23.35 GLASBENI VEČER, 1.00 TURBULENCA, 1.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL SREDA, 16.05.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 10.55 DOBRO JUTRO, 13.30 NEGOVANJE DUŠEVNEGA MIRU: DALAJLAMA V MARIBORU, 14.30 DUHOVNI UTRIP, 14.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 15.45 ČRNO-BELI ČASI, 16.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 16.50 GLASNIK, 17.20 EVROPSKI MAGAZIN, 17.35 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 17.55 NOGOMET: EVROPSKO PRVENSTVO DO 17 LET - FINALE, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 PROSLAVA, 21.30 LONDONSKI VRTILJAK, 22.00 ŠPORTNI IZZIV, 22.30 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 23.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 17.05.2012, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: BUTALCI, 10.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.10 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAD., 11.35 PIKNIK, KRATKI FILM, 12.00 POROČILA, 12.05 ČRNO-BELI ČASI, 12.20 PRAVA IDEJA!, POSLOVNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KRTJI SESTRICI, RIS., 15.50 LARINA ZVEZDICA, RIS., 16.00 STUDIO KRIŠKRAŠ, LUTK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 SLOVENSKI VODNI KROG: PESNICA, DOK. NAN., 17.55 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 KARLI, RIS., 18.35 SVETOVALKA HANA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 DNEVNIK, 0.55 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL ČETRTEK, 17.05.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DIALOG IN SOLIDARNOST: POGOVOR NOBELOVIH NAGRAJENCEV, PRENOS IZ SNG MARIBOR, 11.45 DOBRO JUTRO, 14.15 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO, 15.30 ŽOGARIJA, 16.00 MUZIKAJETO: SLOVENSKA POPEVKA, 16.30 TURBULENCA, 17.05 MOSTOVI – HIDAK, 17.35 EVROPSKI MAGAZIN, 18.00 UNIVERZA, 18.40 AMERIŠKA KRPANKA: VRAG MI JE ODNESEL ŽENSKO, GLASBENI DOKUMENTAREC, 19.45 ŽREBANJE DETELJICE, 19.55 KOŠARKA (M): DRŽAVNO PRVENSTVO – LIGA TELEMACH, FINALE, 21.40 CHARLOTTE CORDAY, FR. FILM, 23.15 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 23.35 AMERIŠKA KRPANKA: VRAG MI JE ODNESEL ŽENSKO, GLASBENI DOKUMENTAREC, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL Tak dugi je biu majpan, ka smo ga komaj podrli. Gda se je taobrno, vrejek ma je v Farkašovci dojspadno Kak težko smo ga podrli, tak težko smo ga nazajgorpostavili Ekipa, štera je postavlala majpan