Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir OB PRAZNIKU 8. MARCA Matere matere... Matere matere, žene noseče, lačne in blede, grozno trpeče, nosijo v sebi mrtvake, mrtvake, vse bolj je čuti svobode Tako je pel partizanski pesnik Kajuh na svojih partizanskih pohodih v poznem poletju 1943, ko je v Jugoslaviji, pa tudi po vsem svetu visoko plamtel ogenj upora. Toda te pesmi ni pel samo materam, sapel jo je vsem ženskam, ki so v tistih hudih dneh prisluhnile glasu svojega srca in svoje vesti. Zgrabile so za orožje, se borile, trpele s svojimi možmi, sinovi, brati in očeti in umirale... Lačne in prezeble so delile usodo za boljši in lepši svet. Umirale so v gozdovih, po zaporih, taboriščih. Nekatere so nosile v sebi kal novega življenja, umrle so z njo v grozi in strahotnih mukah, v strašnih zadušljivih plinskih celicah nacističnih taborišč, v pečeh številnih krematorijev... Veličina njihove žrtve pa je vzbujala v srcih borcev še večji upor, ki jih je spodbujal v borbi proti skupnemu sovražniku. Ta upor in borba pa sta prinesla svetu svobodo! In spet je bila žena tista, ki je v težkih povojnih letih prijela za delo ter si prevzela breme skrbi za ohranitev svoje družine. Pomagala je obnavljati porušene hiše in tovarne .ter orati zapuščena polja. Bita je vedno povsod, kjer sta bila njeno delo in njen prispevek potrebna. Danes je lahko na svoje delo ponosna! Dvajset let poteka od konca vojne, dvajset dolgih let, v katerih si je žena priborila mnoge pravice ter se s svojim znanjem in sposobnostjo uveljavila na raznih področjih javnega življenja. Dolga je bila njena borba, a sadovi niso izostali. Seveda ni dosegla tega, da bi vse žene na svetu uživale enake pravice, niti ni dosegla, da bi tudi sama uživala vse tisto, kar si zasluži in kar ji Pripada. Vendar je njen položaj na svetu danes precej drugačen od onega, v katerem so živele tiste napredne ženske, ki so se pred več kot 59 leti postavile po robu takratnim nazorom in razmeram ter stopile v odločno borbo, da si v človeški družbi priborijo e-nakopravnost in mesto ki jim Pripadata. V teh dolgih letih od prvih praznikov in proslav 8. marca so si ženske izbojevale v mnogih državah enakopravnost, v drugih borbo za to enakopravnost še nadaljujejo ob solidarnosti in podpori vseh naprednih množic. Priborile so si pravico do svobodnega udejstvo- korake... vanja na raznih področjih javnega življenja priborile so si pravico do soodločanja v problemih, ki zadevajo človeško skupnost. Danes bi želele te sadove v miru in sreči tudi u-živati, pa jih ne morejo in ne smejo, ker je svet še vedno razklan, ker mu še vedno grozi nevarnost novih vojn in novih pokolov. In tu je spet prišel trenutek, ko mora napredna ženska povedati svojo odločno besedo, ko mora pokazati vsem vojnim hujskačem, da noče več vojne, da hoče mirno in srečno življenje, da hoče lepšo in srečnejšo bodočnost za svoje otroke. In to besedo milijoni in milijoni naprednih žena po vsem svetu izrekajo svečano prav na proslavah svojega praznika, ki ponavljajo obljubo, ki so jo dale tolikim padlim žrtvam — nikoli več vojne! 8. marec, ki poteka pri nas v znamenju proslav 20. obletnice odporniškega gibanja, naj vsebuje torej na prvem mestu odločno zahtevo — ostvaritev pogojev za mirno sožitje vseh narodov na svetu, odstranitev, oziroma mirno rešitev problemov, ki narode še razdvajajo,, in zagotovitev svobode in enakopravnosti vsem narodom. Tržaške napredne žene, ki so v borbi za svobodo že toliko žrtvovale, morajo in bo-bo to zahtevo najbolje podprle. Bile so in tudi še bodo v prvih vrstah, ko bo šlo za obrambo tako miru na svetu, kot tudi za obrambo lastnih pravic in interesov. Tako kot so skupno in enotno nastopile v splošni protestni stavki proti ukinitvi ladjedelnice Sv. Marka, kot so skupno nastopile v številnih drugih protestnih stavkah in akcijah v obrambo interesov delavskega razreda, tako bodo tudi v bodoče z ramo ob rami s svojimi možmi branile interese svojih družin ter interese skupnosti. Vsem tem naprednim ženskam, med katerimi imajo naše napredne slovenske ženske častno mesto, naj gre ob njihovem prazniku naš pozdrav in želja, da bi bile njihove nadaljnje borbe kronane z uspehi, da bi resnično dosegle to, kar si najbolj želijo — mir in lepšo bodočnost za svoje o-troke. Vsem pa, ki so v borbi za svobodo žrtvovale svoje življenje, slava! N. L. Leto XXI. - Št. 56 (6034) Italijansko gospodarstvo in izvoz dela Te dni je Italijo prizadejal resen dogodek, ki je tako gospodarsko neugoden, kot tudi politično občutljiv in neprijeten: švicarska in ameriška vlada sta napovedali ukrepe za omejitev in selekcijo tuje delovne sile, ki prihaja na stalno ali sezonsko delo v ti dve državi. Za te ukrepe sta se obe vladi odločili spričo znamenj inflacije in prenapete gospodarske dejavnosti. Posledic a-meriškega koraka še ni čutiti, sklep švicarske vlade pa je zelo jasen glede smotrov in neposrednih rezultatov: za vstop Italijanov v Švico bo treba imeti razen rednega vizuma posebno dovoljenje švicarskih konzularnih predstavništev, pri čemer bodo imeli prednost kvalificirani delavci s severa države. Italijo, značilno deželo — izvoznico delovne sile, bodo ti ukrepi toliko bolj prizadeli, ker gre za dve najvažnejši državi-sprejemalki «delovne emigracije» in to prav nekvalificirane delovne sile gospodarsko zaostalih območij z juga Italije. V zadnjih tednih so se železniške postaje na meji Švice že spremenile v prizorišče mučnih prizorov: švicarska policija je zavrnila sto in sto italijanskih delavcev ali članov njihovih družin, vtem ko v sami Švici številnim italijanskim delavcem niso odobrili podaljšanja delovnih pogodb in bodo morali zapustiti državo. Čeprav so ti dogodki začasno težava, ki bo urejena z odhodom večine teh delavcev v druge države, se je v italijanski javnosti vnovič začela polemika o izseljevanju delovne sile, predvsem pa o gospodarskih koreninah tega problema. Mislijo namreč, da je Italija že v preteklosti imela in ima še zdaj velikansko gospodarsko škodo zaradi izseljevanja njene delovne sile v države Evrope, Amerike in Avstralije, če pustimo ob strani trenutne težave, ostaja trajno vprašanje izkoriščanja, težavnih pogojev, v katerih taki ljudje delajo, predvsem pa vprašanje neposredne gospodarske škode za italijansko gospodarstvo spričo izvoza najbolj vitalne delovne sile oz. velikanske koristi in ekstraprofita, ki ga ima pri tem gospodarstvo držav-uvoznic. Italija je edina država članica skupnega evropskega trga, ki izvaža delovno silo. Samo v letu 1963 je imela v evropskih državah o-koli 2,5 milijona «delovnih izse-Ijencevs (od tega v Franciji 1,058.000, v Švici 721.000, v Zahodni Nemčiji 409.000 in v Belgiji 208.000). Dohodki od denarnih pošiljk delavcev v tujini so to leto dosegli 522,260.000 dolarjev. Opaziti je stalno naraščanje tako števila takih delavcev, kot tudi deviznega dohodka od njihovih zaslužkov, spričo gospodarskih težav pa bo leto 1965 v tej zvezi vsekakor prineslo nov rekord. VIETNAM TER ODNOSI MED PEKINGOM IN MOSKVO Peking izkorišča moskovske demonstracije za zaostrovanje odnosov s Sovjetsko zvezo Uraden protest v Moskvi ter obtožba «brutalnosti» proti sovjetski policiji in vojski - Prve javne protisovjetske demonstracije v Pekingu - Ameriški predstavnik v OZN Stevenson me razume» obsojanja ameriškega ravnanja PEKING, 6. — Kitajci znova zaostrujejo odnose s Sovjetsko zvezo. To pot so izkoristili nedavne protiameriške demonstracije v Moskvi ter obtožili sovjetsko policijo in vojsko, da sta surovo nastopili proti demonstrantom. Pekinški tisk poroča pod velikimi naslovi o teh demonstracijah in obsoja «brutalno ravnanje)) sovjetske policije. List »Ljudski dnevnik« objavlja svoje poročilo pod naslovom: «Azijski, afriški in latinskoameriški študentje demonstrirajo proti ZDA v Moskvi —-Sovjetske oblasti so poslale v akcijo veliko število vojakov in policajev, da zatrejo demonstracije«. Kitajski poslanik v Moskvi Pan Cu Li pa je izročil danes sovjetskemu zunanjemu ministru Gromiku protestno noto, s katero poziva sovjetsko vlado, naj «prizna svojo napako in se opraviti« študentom, proti katerim je nastopila med protiameriško demonstracijo v četrtek. V noti poziva tudi sovjetsko vlado, naj »strogo kaznuje« vojake in agente, ki so »neusmiljeno zatrli« demonstracijo Končno se očita sovjetski vladi, da «se boji žaliti ZDA«. Kitajski poslanik je danes obiskal devet kitajskih študentov, ki so bili ranjeni med spopadi s policijo in ki so v bolnišnici «Botkin.» Agencija «Nova Kitajska« poroča, da je bilo med demonstracijo ranjenih 11 študentov, devet od teh so sprejeli v bolnišnico «Botkin». Agencija trdi, da so nekatere študente »neupravičeno poslali iz bolnišnice« in da so nekatere ((dobesedno izgnali«. Agencija nadaljuje: «Dežurni zdravnik se je norčeval iz poslanika in je pred študenti, ki so ležali na posteljah, dejal, da tem študentom prav nič ni in da so popolnoma v normalnem stanju.« ((Poslanik je izjavil zdravnikom in bolničarjem, da želi, da bi v celoti izpolnili svojo nalogo. Poudaril je nato, da so sovjetski vojaki in policaji s kitajskimi študenti slabo ravnali in da so bili ranjeni brez nobenega razloga, ko so se udeležili demonstracije proti ameriškemu napadu proti Vietnamu. Izrazil je upanje, da bodo kitajski študenti deležni potrebne zdravniške postrežbe.« Kot posledica hujskaštva pekinškega tiska je bila danes popoldne v Pekingu protisovjetska demonstracija. Več sto študen- trm moH lrnto-Hmi Vrilrv tujih, se je zbralo pred sovjetskim poslaništvom v Pekingu. Vzklikali so proti ameriškemu imperializmu in še posebno proti nastopu policije med demonstracijami v Moskvi, ki ga označujejo za »surov nastop« sovjetske oblasti. To je bila prva Javna protisovjetska demonstracija na pekinških ulicah. Nekateri demonstranti so vrgli protestna pisma čez ograjo sovjetskega poslaništva. Opaziti je bilo, da je bilo okrog sovjetskega poslaništva večje število policijskih a-gentov kakor običajno. Med demonstranti in policaji ni prišlo do incidentov. Sovjetski poslanik v Moskvi červonenko, ki je član centralnega komiteja KP SZ, je sedaj v Moskvi. Seveda, tudi albanski tisk obširno piše o demonstracijah v Moskvi. Toda nasprotno s tem, kar pišejo kitajski listi, ki pravijo, da so demonstracijo organizirali izključno afriško-azijski in južnoameriški študenti, trdi albanski tisk, da «so jo organizirali predvsem sovjetski študenti« in da je bila naperjena predvsem «proti oportunističnim stališčem sovjetskih voditeljev«. Albanska agencija Ata trdi, da Je demonstracija »pokazala, da so revolucionarne ideje Stalina še vedno žive« ih da »vodijo in bodo vodile sovjetsko ljudstvo v revolucionarni borbi«. Na koncu dodaja agencija, da je ta demonstracija »povzročila zaskrbljenost sovjetskih revizionističnih voditeljev, tako da so poslali policijo, vojsko in druga policijska sredstva proti svojemu ljudstvu«. V zadnjem času se v Pekingu na splošno opažajo stopnjujoči napadi na sedanje sovjetske voditelje. Pekinški tisk je včeraj objavil povzetek in najbolj bistvene elemente iz desetih dosedanjih velikih dokumentov KP Kitajske, ki napadajo KP Sovjetske zveze. Poglavitna značilnost novega kitajskega »prispevka« je, da vse dosedanje obtožbe, v glavnem vezane na ime Hruščova,. obnavlja in praktično prenaša tudi na sedanje sovjetsko vodstvo, to je na «hruščovizem brez Hruščova«. Ta povzetek je zajet v običajni »uvodni besedi«, medtem ko glavno besedilo obsega vseh deset dosedanjih dokumentov kot celovito zbirko. Vsakega izmed teh dokumentov so doslej izdali v stotisočih izvodov in v vseh važnejših tujih jezikih. Zdaj ne obtožujejo več samo Hruščova. Najhujše «grehe» — «mimo koeksistenco in sodelovanje ZSSR in ZDA v gospodovanju nad svetom, izdajstvo revolucije in interesov socialističnega tabora, razbijanje mednarodnega komunističnega gibanja« in podobno — pripisujejo vodstvu KP Sovjetske zveze nasploh. Zanimivo je tudi, da so razkrili «skrivnost»: da so nameravali objaviti še celo vrsto novih dokumentov, kar pa je odpadlo z odhodom Hruščova. Tem obtožbam, enako kakor včerajšnjim, posvečajo vsi pekinški listi prve strani. Sodeč po odmerjenem prostoru, po poudarku in zlasti po obsegu objavljenih besedil Je mogoče reči, da je kitajski tisk v zadnjih nekaj dneh posvetil več pozornosti odnosom s KP Sovjetske zveze kakor pa ameriškemu imperializmu. Sevemovietnamski poslanik v Moskvi je po sovjetski televiziji izjavil, da ameriško bombardiranje Severnega Vietnama u-stvarja zelo nevaren položaj v jugovzhodni Aziji, pripomnil je, d« ti napadi pomenijo «neposredno izzivanje socialističnega tabora*. Poslanik se je nato zahvalil Sovjetski zvezi za voja- Italija dobi samo od turizma in izvoza delovne sile letno okoli 1,5 milijarde dolarjev. Ni potrebno niti omenjati, kaj tak dohode1 pomeni za plačilno bilanco do tujine. Toda, vtem ko ostaja turizem še naprej gospodarska panoga z največjim dotokom deviz (lani čez 900 milijonov dolarjev), pa se vedno bolj utrjujejo dvomi o tem, ali je pravilna politika naslanjanja na «delovne izseljence» kot trajno reševanje problema zaostalih območij in presežkov delovna sile. Gospodarstveniki so izračunali, da potroši Italija za izurjenje delavca povprečno 5 milijonov lir. Dežele — uvoznice pa, nasprotno, namesto, da bi vlagale sredstva za urjenje delavcev in da bi leta čakale na njihovo pripravljenost za zaposlitev, varčujejo tako e denarjem kot s časom, s čimer dvigajo tako stopnjo akumulacije in skrajšujejo čas svoje ekspanzije. Dežele — izvoznice delovne sile dajejo tako nekako brezplačne investicije deželam, ki imajo že tako in tako gospodarsko prednost. Zgledi Zahodne Nemčije, Francije, Švice, Belgije in drugih razvitih držav zahodne Evrope. (ZDA posebej) prepričljivo govore o velikanskih ekstraprofitih, ki jih njihova gospodarstva ustvarjajo z zaposlovanjem tujih delavcev. V tem času gospodarsko zaostale pokrajine Italije (in drugih držav z zaostalim gospodarstvom) s tem, da izvažajo delovno silo, ne samo stagnirajo, marveč še bolj zaostajajo, vtem kg njihovo gospodarstvo v celoti izgublja konkurenčno sposobnost v okviru evropskega in svetovnega trga. Razen tega se emigrantska delovna sila troši v obdobju svoje največje storilnosti v tujini, vrača pa se v domačo državo pogostokrat šele ob invalidnosti in starosti. Čeprav imajo denarne pošiljke delavcev iz tujine trenutno velik pomen za italijansko zunanjetrgovinsko bilanco, pa ne morejo nadomestiti dejanske gospodarske izgube, ki jo povzroča odhod te delovne sile. Denarne pošiljke so predvsem, posledica pretiranega dela in odrekanja delavcev, ki se odpovedujejo vsemu, česar ne potrebujejo nujno za zadovoljevanje osnovnih potreb, delajo daljši delovni čas in živijo v težavnih življenjskih razmerah. Za delavce v tujini velja najpogosteje posebni režim: nimajo pravice, da bi pripeljali s seboj družino, če niso delali v tujini določeno število let, pogoji stanovanja, prehrane in kulturnega življenja so zelo slabi. (Nadaljevanje na 2. strani) DANES (Nadal). vanje na 2. strani) V sovjetsko-kitajskih odnosih je nastopil nov element. Prvikrat se je zgodilo, da so bile v Pekingu javne protisovjetske demonstracije. Te so bile pred sovjetskim po. slaništvom kot posledica hujskaških člankov v kitajskem tisku. To pot je Peking izkoristil nedavno protiameriške demonstracije v Moskvi za novo zaostrovanje odnosov z Moskvo. Kitajski poslanik v Moskvi je včeraj izročil sovjetskemu zunanjemu ministru Gromiku protest, ker so bili nekateri kitajski študenti ranjeni med demonstracijami. Kitajski protest, prav tako kakor kitajski tisk. obtožuje sovjetsko policijo in vojsko brutalnosti. Poleg tega obtožuje kitajski tisk Sovjetsko zvezo, da je kršila solidarnost s Severnim Vietnamom in da «se boji žaliti ZDA*. Ti novi kitajski napadi so toliko bolj značilni, ker prihaja do njih prav ob zaključku moskovske konference 19 komunističnih strank. Značilno je tudi, da Peking mnogo ostreje napada Sovjetsko zvezo kakor pa ameriški imperializem. Kitajski tisk objavlja v zadnjem času ceio vrsto člankov, v katerih v bistvu ponavlja, da novi sovjetski voditelji nadaljujejo »hruščovstvo brez Hruščova*. Ameriški predstavnik v OZN Stevenson pa je izjavil, da «ne more razumeti* obsojanja ameriškega ravnanja v Vietnamu, čel da bi morala ameriška akcija, »izzvati spoštovanje mnogih držav*, kt pa «ne vidijo potrebe, da se blokira širjenje kitajskega komunizma*. Predsednik britanske vlade Wil-son je prišel včeraj na obisk v zahodni Berlin, jutri pa prispe v Bonn na razgovore z Erhardom. Skušal bo ugladiti ostra nasprotja med Londonom in Bonnom zlasti glede vzdrževanja britanskih čet v Zahodni Nemčiji in glede jedrske sile NATO. Golistični časopis »Notre Re-publique* objavlja zanimiv intervju sovjetskega poslanika Vino. gradova, ki poudarja, da Pariz in Moskva začenjata sedaj razdobje političnih odnosov, potem ko sta navezala najboljše odnose na sektorju kulture, znanosti, tehnike in gospod»r*«v* V prejšnjem tednu Dogodki v zvezi z izvolitvijo predsednika republike Saraga-ta so zaostrili odnose med KD in drugimi strankami vladne koalicije, ker je KD hotela izsiliti izvolitev svojega kandidata za predsednika republike, ne da bi se ozirala na svoje zaveznike. Hkrati pa se je poslabšalo tudi stanje znotraj KD do tolikšne mere, da se je vodstvo znašlo brez večine v glavneip svetu stranke. Spričo takega stanja so predvsem socialisti zahtevali, naj se KD izjasni in pove, ali so zanjo še veljavni politični in programski sporazumi levega centra, ko pa so glavni sili znotraj KD, ki sta vedno zagovarjali politiko levega centra (levica in pristaši Fanfanija), v opoziciji preti vodstvu svoje stranke. KD je zakrpala svoje vrste tako, da je sestavila enotno vodstvo, v katerem so zastopane vse notranje struje, tako tiste, ki so dosledno za politiko levega centra, kakor tudi tiste, ki bi jo hotele obrzdati, ali ki ji nasprotujejo, vsaj v njeni sedanji obliki. S tako rešitvijo niso bili zadovoljni niti socialisti niti socialdemokrati niti republikanci, vendar pa so vzeli na znanje, da je vodstvo KD potrdilo veljavnost sklepov neapeljskega kongresa in sporazum med strankami levega centra ter izreklo svojo podporo Morovi vladi za dosledno uresničenje njenega programa, tudi kljub temu, da niso mogli imeti enotnega vodstva za ustrezen odgovor na zahtevano politično razčišče-Bje. V takih okoliščinah so se začela pogajanja med delegacijami štirih strank z namenom, da se doseže okrepitev vlade levega centra in preosnove vlade, ker je bilo treba — po izvolitvi Saragata za predsednika republike — imenovati novega zunanjega ministra. Po dolgotrajnih pogajanjih so stranke vladne koalicije potrdile politično in programsko osnovo sedanje vlade in veljavnost političnih sporazumov, ki so jih sklenile v novembru 1963 in v juliju 1964: »nepopustljivo obrambo politične svobode in demokratičnih institucij ; pospeševanje vedno bolj pravične in človečanske družbe v okviru vseh svoboščin, ki jih jamči ustava, nenehen dvig delavcev na gospodarskem, socialnem in političnem področju; nenehno demokratično obnovo italijanske družbe«. Pri uresničevanju teh smotrov bo dejavnost strank levega centra strogo omejena na lastno večino, hkrati pa bodo razširili to sodelovanje od centra na periferijo. V političnem dokumentu, ki vsebuje zaključke pogajanj med delegacijami štirih strank vladne koalicije, se hkrati ugotavlja, da se vladni program uresničuje in se poudarja velik pomen odobritve petletnega gospodarskega načrta; potrjuje se njihova volja, da se uresniči v celoti program v njegovih »temeljnih smotrih zunanje, notranje in gospodarske politike s koordinirano in organsko dejavnostjo tako na ravni vlade, kot v parlamentu«. V kratkem bodo predložili v parlamentu v odobritev: šolski načrt z ustreznimi zakoni o reformi šolstva; revizijo zakonikov, skladno z demokratičnimi načeli ustave; reformo javne uprave; finančni zakon o deželah; urbanistični zakon; nov žajcon o pokojninah socialnega skrbstva in revizijo zakona o delniških družbah. i Vlada bo posvetila posebno pozornost konjunkturi .italijanskega gospodarstva; gospodarska politika mora rešiti vprašanje zaposlitve in sprejeti vrsto ukrepov, da bi takoj povečali možnost zaposlitve na raznih področjih dežele in na raznih gospodarskih sektorjih, predvsem na področju gradbeništva. , Politični - dokument poudarja 'na fcoriču, da morajo biti vsi ti ukrepi najtesneje povezani z gospodarskim načrtovanjem. Zdi se torej, da smo po dolgem ovinku končno prišli tja, od koder je začela prva Morava vlada, ki je postavila v svojem programu načelo, da morajo biti ukrepi proti gospodarski konjunkturi najtesneje povezani z reformami strukture, če hočemo vnesti nekaj reda v nadaljnji razvoj italijanskega gospodarstva in družbe. Kar zadeva preosnovo vlade, pa je bilo treba premagati razne težkoče: vključitev vanjo pristašev Fanfanija (prvotni namen je bil, da bi pritegnili Fanfanija in Bosca) je sprožila vprašanje vključitve Scelbe in njegovih pristašev, ker bi izključitev Scelbe pomenila težko sprejemljivo diskriminacijo. Vključitvi Scelbe pa so nasprotovali socialisti. Iz te zagate so se rešili tako, da so si izmislili «tehnično» preosnovo vlade: Fanfani, sodeluje v vladi v svojem osebnem imenu, ne pa kot voditelj struje «Nuove Cronache«. Poverili so mu zunanje ministrstvo, medtem ko Je socialdemokrat Lami Stamuti novi minister za industrijo in trgovino. namesto Medicija. Na vprašanje, ali je «pre-osnovana« vlada bolj krepka od prejšnje, odgovor ni lahek. FANFANI IN LAMI STARNUTI PREVZELA POSLE Pieraccini, Tremelloni, Colombo in Mancini proučili s Carli jem gospodarske ukrepe Predsednik poslanske zbornice in predsednik senata bosta obvestila v torek parlamentarce o preosnovi vlade, nato bo sledila razprava o nezaupnici - Podpredsednik vlade Nenni in namestnik tajnika KD Galloni o vladni preosnovi RIM, 6. — Predsedstvu poslanske zbornice in senata je predsednik vlade Moro poslal pismo, v katerem sporoča, da je pre-osnoval vlado. To pismo bosta predsednik poslanske zbornice in senata prečitala v parlamentu v torek 9. t.m., ko bo na dnevnem redu tudi razprava v zvezi z resolucijo o nezaupnici vladi, ki so jo predložili poslanci KPI. K razpravi se je prvi prijavil La Malfa. Razprava se bo zaključila z glasovanjem o nezaupnici ali o resoluciji, ki jo bodo predložile skupine vladne večine; kakor je o-bičaj, bodo skupine vladne večine predložile resolucijo, ki bo imela prednost, če bo vsebovala le odobritev izjave, ki jo bo podal predsednik vlade v odgovor na izvajanja poslancev. V Farnesini je bila danes predaja poslov med predsednikom vlade in začasnim zunanjim ministrom Morom in novim zunanjim ministrom Fanfanijem. Po razgovoru med Morom in Fanfanijem, ki je trajal dobro uro, je Fanfani sprejel državnega podtajnika Lupi- glavnega tajnika Cattanija, glavne ravnatelje in šefa kabineta. Fanfani se je zadržal s svojimi sodelavci v prisrčnem razgovoru. Na ministrstvu za industrijo in trgovino pa je bila predaja poslov med dosedanjimi ministrom Medi-cijem in novim ministrom Lami Stamutijem, ob prisotnosti šefa kabineta Pigo in drugimi. funkcionarji resora. Na ministrstvu za državni zaklad je bil danes sestanek, ki so ga udeležili minister za držav-proračun Pieraccini, zakladni minister Colombo, finančni minister Tremelloni, minister za javna dela Mancini in guverner državne banke Carli, ha katerem so prouči-ukrepe za poživitev gospodarske dejavnosti, ki jih bodo predložili odobritev ministrskemu svetu. V ponedeljek, 8. t. m. se sestane vodstvo KPI, da bi proučilo politični položaj v zvezi z razpravo v poslanski zbornici in s predložitvijo nezaupnice vladi. Jutrišnja številka glasila PSI «Avanti!» objavlja članek podpredsednika Nennija, v katerem pravi med drugim: «Politično razdobje, ki se začne jutri, bo pod vplivom ukrepov, ki jih je treba sprejeti, da bi se zoperstavili krizi konjunkture, in ukjepov za uveljavljenje gospodarskega načrtovanja, takoj ko ga bo Tijrlament odobril. Prva in druga potreba vključujeta vedno obsežnejši; prepos vodstyq, ejco; nomi.ie nu nudijo gojencem prav posebne vrste «strokovno» izpopolnjevanje. Seveda pa niso te šole državne, temveč zasebne. SOLA MRS. FEATHFIELD Kdor bi se rad naučil dobro poljubljati, ali pa se mu samo zdi, da bi se moral v tem nekoliko izpopolniti, naj se vpiše v Šolo mrs. Feathfield v New Yorku. Šolnina znaša pet dolarjev. Za ta znesek se vsak gojenec ali gojenka seznani z vsemi skrivnostmi poljubljanja. Da bi pomirila stroge matere, poudarja voditeljica in lastnica te Šole, mrs. Feathfield, «da je pouk v ločenih oddelkih — za moške in za KRIŽANKA J 1 2 3 4 B j 6 r5 8 9 10 L. 11 12 13 1/4 1B in 17 1 18 19 20 21 22 24 ■ ■ 2B 26 27 r r □ 28 29 ■ 30 31 c ■ -J 32 B 33 34 35 W1 37 38 B 39 40 41 42 43 44 4B fa ■ 47 B 49 BO n BI h W~ __ __ ■MB r ■ 53 r VODORAVNO: 1. angleški fizik ln kemik, Nobelov nagrajenec leta 1922 (Francis William), 6. drevesni izcedek, 11. grško-rimski stari vek, 12. veletok v . '-c: ::i Ameriki, 14. otroško vozilo na dve kolesi, 15, prostor pred vra ti, 16. zvesta domača žival, 17 najdaljša jugoslovanska reka, 18 ugledna ameriška revija, 19. juž noameriški čaj, 20. urejevalec izložb, 22. razteleševalec, 24. kemični znak za mazurij, 25. mesto v zahodni Ukrajini, 27. ime ameriškega filmskega igralca Ladda, 28. reka v SZ v srednji Aziji, pritok Balkaškega jezera, 30. 6-sebni zaimek, 31. gnojna bula, tvor, 32. novinec na univerzi, 33. mesto v italijanski pokrajini Te-ramo, 35. začetnici priimka in imena znamenitega avstrijskega romantičnega skladatelja, 37. z zlatom in stebrom pretkana tkanina, 39. sodobni francoski pisatelj m dramatik romunskega porekla (Eugene), 42 ime ameriške filmske igralke Turner, 43. ime ameriškega filmskega igralca Hudsona 45. slog, 46. ime jugoslovanskega pisatelja Fincija, 47. gozdni sadež, 43. sorodnik žirafe, ki živi v pragozdovih Ekvatorialne Afrike, 49. del gledališke igre, 51. rimski pisatelj, ki je napisal 20 knjig o vojnah med Rimljani in Germani, 52. mesto v južni Italiji, 53. Julijin izvoljenec v znani Shakespearovi tragediji. NAVPIČNO: 1. glavno mesto Turčije, 2. morska pena, 3. trinog, 4. del obraza, 5. predlog. 6. tatinska ptica, 7. vrsta sovjetskih reaktivnih lovcev, 8. osebni zaimek, 9. severni jelen, 10. lepilo za lepljenje celuloida, 11. pokrajina v Indijski Uniji, 12. makedonsko kolo, 13. števnik, 15. ljudsko sodišče, 18. kralj živali, 19. država v Afriki, 21. del jedilnega pribora, 23. modus, 26. del ovijalke, 28. prikrito norčevanje, posmeh, 29. pristanišče 32. čl-tatelj, 34. časovni termin, 35. rimski vojskovodja, ki je premagal Hanibala pri Zami, 36. knjižni format, list, 37. svetovno znano letovišče na Gorenjskem, 33. antično mesto, katerega obleganje opisuje Homer v «Iltadi», 40. pripadnik naroda, ki živi na obalah Groenlandije, arktične Amerike in dela severne Azije, 41. ime slovenskega gledališkega in filmskega igralca ' Severja, 44 ena in druga, 47. vrsta afriške antilope, 48. kratica za »okrajni ljudski odbora, 50. kratica za «avtonomna pokrajinaa, 51. okrajšava za »pri-mera. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. oktober, 8. balast, 14. kravata, 15. Aladar, 16. Tales, 17. puk, 19 Kala, 20. Ajas, 21. mamut, 23. maj, 24 Var, 25. tele, 26. Ru, 28. za, 29. A(da) N(egri), 30. metla, 31. Irian, 33 Kairo, 34. Gabor, 35 Tasso, 36. Conan, 37. kadet, 38. talon, 39. MT, 41. Rb, 42. RK, 43 urin, 44. bor, 45. Als, 47 Adria, 49. kanu, 50. vena, 52. Ren, 53. Ta-rim, 54. atelje, 66. ilovica, 68. lateks, 59. Karajan. NAVPIČNO: 55. J(anko) K(ersnik). ženske«. Vsekakor pa je pouk v tej šoli teoretičen in tudi praktičen. Kar pa je vsekakor razumljivo. Kako bi mogel kakršen koli pouk biti u-spešen, če ni dovolj nazoren in če učenci nimajo priložnosti, da bi tudi sami praktično poskusili in tako pokazali, da so izvajanja svojih učiteljev dobro razumeli in si njih navodila popolnoma osvojili. Nič se pa ne ve, če v šoli mrs. Feathfield, učitelji, oziroma u-čiteljice svoja izvajanja najprej tudi sami nazorno pokažejo... SOLO ZA ZAKONOLOMCE Solo za zakonolomce imajo v Stockholmu. Seveda je tudi ta v zasebnih rokah. Najbrž ne gledajo na to svojevrstno iniciativo s simpatijo ne zakonske žene ne varuhi morale in javnega reda. Videti pa je, da do sedaj nimajo zadostne zakonite podlage, da bi delovanje te šole preprečili. «Kdor obiskuje moj tečaj«, trdi v časopisnem oglasu ustanovitelj, «ne bo imel več nc predsodkov ne pomislekov in bo lahko brez skrbi, da bi ga mogli kdaj koli zasačiti!« Seveda pa je jamstvo le v njegovih besedah. Do sedaj pravzaprav se še nič ne ve, kako se je glede tega obnesla šola. Podoben poskus je napravil tudi neki Švicar, ki je prav tako ustanovil tak tečaj. Toda oblasti so kaj brž prepovedovale tako delovanje tega domiselnega Švicarja. SOLA ZA «LOVSKO LATINŠČINO« Lovci so znani po tem, da nadvse radi in na moč pretiravajo svoje lovske uspehe. Po navadi so vsi ti lovci »samouki«. Na Finskem pa so bili mnenja, da je potrebno tudi glede tega poskrbeti za temeljito in «prvovrstno strokovno izpopolnitev«. Zato so ustanovili posebno šolo v ta namen. Kdor dokonča to svojevrstno šolo, si pridobi v tej stroki zares temeljito znanje. Cel kup posebnih strokovnih Izrazov si osvoji in še vse največje in najbolj razširjene lovske laži, ki so jih kdajkoli i ripove-dovali lovci raznih dežel in slojev. Videti Je torej, da je pouk na «strogo zgodovinski in znanstveni podlagi«. Vsekakor ni moč odrekati tej šoli izvirnosti. SOLA ZA DEVIŠTVO Tako šolo je ustanovila neka Angležinja, ter je imela svoj sedež v Londonu. Kdove kaj si je ta Angležinja obetaia od tega in kakšen smoter je hotela s to šolo doseči. Vsekakor je res, da Je ob ustanovitvi objavila tole: ((Sleherna Angležinja, ki bo dokončala mojo šolo, bo mogla zagotovo ohraniti svoje devištvo vse življenje.« Kaže pa, da mladim Angležinjam ni bilo kaj dosti do tega, da bi ostale device do smrti, kajti ta svojevrstna šola je prenehala delovati že dokazuje, da je v resnici bila potrebna. Kot je videti so Belgijci veliki ljubitelji piva. Pravijo celo, da v tem prekašajo same Monakovčane. In gospod Gee-raerts ima v svoji šoli vedno mnogo učencev. Prav zares se ne more pritožiti. A za to se mora predvsem zahvaliti okol-nosti, da sloni učna metoda v njegovi šoli na nazornosti poučevanja in je največji pouda- rek na praktičnem delu. To pa je gospodu Geeraertsu lahko, saj ima poleg šole za pivopiv-ce tudi točilnico za pivo, ki je sestavni del šole. Tam imajo učenci na razpolago več najboljših vrst piva iz vseh delov sveta, ki ga pri pouku pokušajo in se pri tem vadijo v ocenjevanju posameznih vrst piva. in tako more vsak učenec te šole v celem tečaju pokusiti vse vrste piva, a po dovršeni šoli se potem omeji na tisto, ki mu je najbolj všeč in ki ji potem ostane za vselej zvest. Podobnih nenavadnih in zares svojevrstnih šol in tečajev je po svetu še mnogo. Za žeparje, kolesarje, žonglerje, vlomilce, kadilce pipe, gojitelje mačk in še za marsikaj. S. A. SEV. VZH. • ZAH. *:/ . t'' ^ • JUG Planet Mars (nakazan s puščico) v ozvezdju Leva. Lega planeta se zaradi njegovega ter Zemljinega vrtenja okoli Sonca neprestano spreminja. Položaj na risbi velja samo za kratko razdobje Marsove opozicije. Pozoren opazovalec bo lahko zaznal, da se planet navidezno premika od vzhoda proti zahodu (obratna smer). 21. aprila se bo Mars »ustavil« ter spremenil svojo smer v napredno, to je od zahoda proti vzhodu. po treh mesecih. Zaradi pomanjkanja gojenk. SOLA ZA PIVOPIVCE Kdo bi si mislil, da je za pravilno pitje piva potrebna posebna strokovna usposobljenost. Vsaj tako je menil Belgijec F. Geeraerts, ki je ustanovil posebno šolo v ta namen. Da se je ta šola obdržala in še dandanes uspešno deluje, UGANKE RDEČEGA PLANETA Devetega marca bo Mars oddaljen od Zemlje okrog 100 milijonov km Zato bo viden na nebu vso noč kot zelo svetla, rdeča zvezda 9. marca bo planet Mars v «slabi» opoziciji s Soncem. Tega dne bo oddaljen od Zemlje nekaj manj kot 100 milijonov km in bo viden na nebu vso noč kot zelo svetla, rdeča zvezda. Ce boste v teh dneh Marsa opazovali skozi panoramski daljnogled s 40 ali 50-kratno povečavo, ga boste videli kot okroglo ploščico, katere navidezni premer bo v zornem polju znašal približno eno tretjino navideznega Luninega premera. V zelo ugodnem, mirnem ozračju, se bo na severnem robu rdečkaste ploščice opazila svetla pegica (ki predstavlja Marsovo zasneženo polarno področje), česa drugega pa nevajeno oko verjetno ne bo zapazilo. Od takrat, ko je leta 1877 italijanski astronom Schiapa-relli na Marsovem površju prvikrat opazil senzacionalne «kanale», Je Rdeči planet postal predmet zelo intenzivnih opazovanj, laično mnenje pa je spontano osvojilo predstave o najrazličnejših variantah skrivnostnih, visoko razvitih Marsovcev. Do danes se je cela vrsta opažanj in podatkov strnila v ugotovitev, da bi med vsemi planeti našega osončja Mars v resnici utegnil biti Zemlji v marsičem podoben, da bi torej utegnil biti svet zasejan z neko določeno obliko življenja. Za nastanek in razvoj organskin vrst so namreč potrebni neki splošni fizikalno kemični pogoji, Katerim pa Mars v marsičem ustreza. S primerjanjem fotografskih posnetkov, dobljenih skozi modri oziroma rdeči filter, so glede Marsa dokazali obstoj njegove atmosfere, ki je sicer precej redkejša od Zemljine, ki pa vendar vzdržuje neko določeno klimo — oblačnost, padavine, vetrove itd. O tej atmosferi so astronomi zaradi planetove sorazmerno nizke svetlobe odbojnosti dolgo dvomili, omenjena fototehnika pa je dokončno Na risbi se vidi posnetek »modre« in «rde£e» Marsove svetlobe. »Modri« Mars je nekoliko večji ter bolj gladek od «rdečega«. Razlika v velikosti je posledica atmosferskega ovoja, ki se v modri svetlobi vidi, v rdeči pa ne. V modri luči se obnaša zračni ovoj kot zavesa, ki prikriva pod njim ležeča trdna tla. Za študij površinskih nadrobnosti je zato bolj prikladna rdeča svetloba, ki zaradi daljših valov laže prodira skozi ozračje. Mars ne seva svoje luči, ampak le odbija iz različnih barv sestavljeno belo sončno svetlobo. odgovorila na vsa zadevna u-gibanja. Na fotografijah, posnetih skozi modri filter (ki je občutljiv le za modro, od ozračja odbijajočo se svetlobo), se namreč vidi planetova ploščica nekoliko večja od tiste, ki je fotografirana skozi rdeč filter (občutljiv le za od trdnega površja odbito svetlobo). Modra luč torej pokaže atmosfero, rdeča pa Marsovo trdno površje. Na naslednje važno vprašanje, kakšen je kemičen sestav ozračja, še ni nekega dokončnega, gotovega odgovora. Po vseh dosedanjih teoretičnih in praktičnih raziskavah se zdi najverjetneje, da glavno sestavino atmosferske zmesi predstavlja dušik (98 odst.), da je Marsovo ozračje precej bolj bogato od Zemljinega z ogljikovim dioksidom, da pa je vodnih par in prostega kisika bržkone zelo malo. Marsovo GubMVai so KAA OK*HEVieu OO ftOOMtfA <»\AS KM>V7A*JK -J)H Ot M«* (VČAi , D* ~3E STfrAlMŠ GOMOKM frSSkUCO črK t se vifcOAovns ozračje torej ni strupeno, je pa glede svoje kemične sestave za vzdrževanje bolj razvitih oblik življenja neprikladno (ker vsebuje premalo vode in prostega kisika). In kako je s temperaturo? Pred desetletji so menili, da je Mars zaradi večje oddaljenosti od Sonca znatno hladnejši od Zemlje, danes pa prevladuje mnenje, da mraz na tem planetu verjetno ni tako surov kot se je sprva zdelo. Posebna, zelo občutljiva priprava za direktno merjenje temperature na bližnjih planetih (thermo-couple), je namreč pokazala, da je Mars sicer res hladnejši od Zemlje, da pa se vrednosti njegove temperature gibljejo v mejah znosnega. V poletnih dnevih (tudi Mars ima namreč zaradi nagnjenosti svoje vrtilne osi proti eklip-tični ravnini letne Čase) se na primer temperatura temnih predelov (domnevno poraslih s skromnim rastlinstvom) dvigne celo do +30 stop. C, kar nehote vsili zapeljive misli na poletno kopanje. No, dodati je treba, da so noči zaradi hitrega ohlajanja (ki je posledica zelo redkega ozračja in odsotnosti večjih količin vlage) zelo mrzle, saj ohladitev dosega tudi —60 stop. C! Ostro, strogo, toda še vedno v temperaturnem območju, kjer so življenjski pojavi možni. Obseg polarnih kapic se spreminja vzporedno z letnimi časi. Pozimi se raztegnejo celo do širine 40 stop. (kar odgovarja geografski legi juž. Italije in Grčije), poleti pa neredko popolnoma izginejo. Včasih krčenje belega pokrivača poteka tako hitro, da doseže vrednost 100 km na dan. A-stronomi zato sklepajo, da mora omenjeni snežni sloj biti zelo tenak, da mora torej vse bovati zelo malo vlage Marsove bele kapice verjetno predstavljajo običajen HjO sneg (ne zmrznino kakšne druge kemične snovi) in so kot take edini neposredni dokaz za obstoj vode na Marsu. Rdeči planet bo torej zaradi marsikatere podobnosti z na- šo Zemljo najmanj neprijazna obla v našem osončju, na katero bo v bodočnosti stopil človek. Res je, da je Luna precej bližja in zato laže dosegljiva kot Mars, toda Luna nima atmosferskega ovoja, ki bi ščitil pred raznimi,, življenju nevarnimi žarčenji/ ter meteo-ritnim «dežjem» in se zato v zvezi s pristankom na njenem površju pojavijo težave, ki jih ob pristanku na Marsu ne bo. Marsu se medtem približujeta ameriški in sovjetski vesoljski avtomat. Ker je vse naše znanje o Zemljinem »bratcu«, glede na nujno omejenost vseh dosedanjih opazovanj z «dna našega zračnega morja« zelo nekompletno, megleno in negotovo, jima moramo iz srca želeti čim uspešnejše funkcioniranje ter novih odkritij v zvezi z vrsto Marsovih u-gank! P. INOCENC R Eti US NNNN N JJnN N N NNNN N E Reditev iz prejšnje številke: DESETEROBOJ Veljaven od 7. f N. OVEN (od 21. 3. do f Ji \ 20. 4.) Ta teden bo-[ ) ste včasih nezado- \jT f J voljni z ljubljeno osebo. Okoli sebe — imate mnogo ljudi, prav tako imate mnogo družabnih obveznosti. Ce vas bodo povabili na izlet bo prav, da se odzovete. Na delu boste imeli nekaj težav. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Teden bo poln presenečenj; poleg tega pa se boste dobro razumeli z. ljubljeno osebo. Vse najbolje se obeta zaljubljencem. Odnosi s prijatelji bodo nudili mnogo veselja in zadovoljstva. Skušajte skleniti neki sporazum še ta teden. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) V tem tednu boste morali globlje pogledati vase ter ravnati po zdravi pameti. Vaše duševno stanje ne bo ugodno in neka ljubezenska srečanja vas bodo spravila iz tira. Čaka vas tudi precej nepričakovanih stroškov. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) V tem tednu bo mnogo ljubezenskih uspehov. Pred očmi pa je treba vedno imeti, kaj se hoče osvojiti. Zaročenci se ne smejo prestrašiti zaradi začasnega nesporazuma. Prijatelji bodo nudili mnogo zadoščenja. /—\ LEV (od 28. 7. do fr 32- 8-> V srčnih za- f jB* devah boste preživeli \r < v J mirno in vedro raz-\. J dobje ter seveda lep uspeh. Pojdite v družbo iskrenih prijateljev. Pametno pa bo, da se ta teden ne udeležujete preveč družabnega življenja. Na delu bodite previdni. • v DEVICA (od 23, 8. / s ‘2\ do 22. 9.) Ta teden I fW-V \ boste v družbi dra-\ _#?/ ) gih oseb, ki bodo ze-V'-** 'J lo simpatične in pri-^ srčne. Vse to pa vas ne bo spravilo iz ravnotežja, ker ste preveč nagnjeni k malodušju. Ce vas obiščejo prijatelji, bodite z njimi boljše volje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23.10.) Čustveno življenje ostaja zanimivo, čeprav se «na nebu kopičijo oblaki«. Na svojih sestankih z ljubljeno osebo bodite bolj iznajdljivi in ne ponavljajte vedno stare lajne. V družini se lahko ta teden domenite o nekih delih. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Neke male težkoče v ljubezenskih odnosih bodo privedle do neupravičenega nerazumevanja in ljubosumnosti. Ne bodite preveč kritični do vsega. Tudi v družini utegne biti po ložaj precej napet, zlasti s starimi sorodniki. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) V ljubezenskih odnosih bo nastalo nekako premirje. Čustveno življenje utegne postati raznoliko in pestro zaradi novih poznanstev. Kdor ima to priliko, naj jo dobro izkoristi. V družabnem življenju utegne nastati napetost. *K( stve VV r x---. bosi (od 24. 11.) Cu- SKORPIJON 10. do 21. stveno življenje bo zelo pestro in sreč no. Popolnoma se boste razumeli s ljubljeno osebo. Kdor še ni ve zan, se bo lahko spoznal z ose bo, ki bo važna za njegovo bodočnost. Na delu boste zelo podjetni. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Radi boste v družbi z osebo, ki vas ima rada, Hkrati pa bi tudi radi navezali nove stike. Skušajte spraviti v sklad obe svoji težnji. Na delu morate menjati svoj dosedanji sistem, drugače boste nazadovali. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Čustveno življenje bo zopet raz-Jj gibano in srečno. Ne-ka oseba vam bo iz-- kazala ljubezen, ki Je niste Od nje pričakovali, družini bo vladalo soglasje, zlasti če se boste znali žrtvovati za nekega starega sorodnika. PfliiionlcT^Jirevuilr 7. marca 1%5 ržg v ■jš*',n' iti® r i m isvii tef :: p* p ' L • MESEČNA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA ZA PROSVETO IN KULTURO . St. 13 Nekaj misli ob reviji naših pevskih zborov _. „QC«uii tudi nastopov naših Na letošnji osrednji Prešernovi proslavi, ki jo je organizirala Prosvetna zveza, so glavni del programa spet izpolnili pevski zbori. Kaže, da pridobivajo taki skupni nastopi vedno več simpatij, tako med zborovskimi pevci samimi, kakor tudi pri občinstvu. Težko je ugotoviti, koliko oseb je moralo razočaranih oditi zaradi prenatrpane dvorane. Cenitve se gibljejp od 100 do 300 oseb! že med samo proslavo sp bili z raznih strani izrečeni predlogi, naj bi program Prešernove prosiave enostavno ponovili v najkrajšem času. Tem željam seveda ni bilo mogoče ustreči zaradi raznih objektivnih težav. Prvič je treba upoštevati razne obveznosti v pogledu uporabljanja dvorane, drugič dejstvo, da je treba zbrati pevske zbore tudi iz oddaljenejših krajev, kar. ni tako enostavno. Pač pa nam velik uspeh take prireditve nalaga dolžnost, da jih priredimo bolj pogostoma. ■ Ce bi pa take prireditve bile bolj številne, bi morali večjo pažnjo posvetiti tudi programu samemu. Naj tu hajprej o-menim dejstvo, da je publika z navdušenim ploskanjem pokazala svoje zadovoljstvo nad izvajanjem združenih moških zborov. Ako bi pri prihodnjih revijah povečali program združenih zborov, bi nam bilo poslušalstvo gotovo hvaležno. Letos je bil program sestavljen pod geslom: narodna pesem. Na prejšnjih revijah so bili programi neenotni ter so bile izvajane tako narodne, kakor umetne in partizanske pesmi. Dobro bi bilo, če bi tudi v tem pogledu za vsako revijo osvojili določeno geslo oz. enotnost programa. Nevarnost enoličnosti bi pa v bodoče lahko odpravili s tem, da bi. v kolikor bi bilo to mogoče, združili po dva ali več zborov za skupen nastop. Poleg nastopov posameznih zborov bi lahko videli, reci-mo, štiri združene moške zbore s Tržaškega, dva združena mešana zbora, dva ali tri združene zbore z Goriškega in za konec vse združene moške zbore. Tako bi program mnogo pridobil v pestrosti. Za začetek bi to bilo najlažje izvedljivo tam, kjer isti pe- vovodja vodi dva zbora! Zelo razveseljivo je tudi, da se spet oglašajo zbori, za katere smo se bali, da bodo dokončno zaspali. Tako se nam je letos spet predstavil zbor iz Doline, ki je definitivno prebolel notranjo krizo in se lotil dela z novo vnemo. Prav tako smo veseli, da je bilo v Borštu rešeno vprašanje pevovodje in da lahko ta zbor nemoteno nastopa. Razveselili smo se zbora iz Ronk, ki je s tem nastopom potrdil, da njegova ustanovitev pred nekaj leti ni bila sad trenutnega in kratkotrajnega navdušenja temveč, da nameravajo ti pev- . ci imeti stalen ansambel ter . se aktivno vključiti v prosvet- | no življenje naše manjšine. ! Razveselili smo se zbora iz j Repna, ki, čeprav sestavljen iz j mladih pevcev, kaže- toliko vztrajnosti in od nastopa do nastopa napreduje. Razvese- j lili smo se zbora iz $.riža, ki , se vidno razvija in izpopolnju- j je; razveselili se mešanega j zbora z malih Padrič, ki v primeru s 'številom svojega prebivalstva predstavlja naj-višii odstotek pevcev; razveselili se zbora iz Bazovice, sicer maloštevilnega a z odličnimi tenorji; razveselili se zbora zelo agilnih števerjancev, ki poleg petja najdejo^ še čas tudi za druga področja prosvetnega dela; razveselili se malega a odlično vpetega zborčka (nekaj več kot oktet!) iz Dola Poljan. In se seveda raz- veselili tudi nastopov naših prvakov Proseka-Kontovela in Gallusa. Pri slednjem je bilo opazno občutno povečanje zbora z mladimi pevci. In kaže, da bomo na prihodnji reviji lahko pozdravili v naši sredi obnovljeni zbor iz Nabrežine! Videti je, da se zanimanje za zborovsko petje veča in da ie bilo mrtvilo bližnje preteklosti le trenutna in prehodna kriza, ki bi morda niti ne dosegla takega obsega, če bi je ne povečali nekateri črnogled-neži, ki so hoteli pokopati še živega bolnika! - Posnetek z ene izmed številnih Presernovih proslav, ki so bile v februarju pa naših društvih in šolah. Mlada recitatorja v narodnih no.an Pred občnim zborom p. d. «Ivan Cankar» n_: vratA wT*i iat.el is til Zbor Prosek-Kontovcl 27. v Kulturnem domu Moški pevski zbor p.d. Prosek-Kontovel pod vodstvom profesorja Ignacija Ote, bo 21. t.m. priredil v Kulturnem domu v Trstu samostojni celovečerni koncert slovenske narodne in umetne pesmi. Zbor, ki šteje okrog 30 članov, se na ta nastop zelo vestno in marljivo pripravlja z rednimi vajami dvakrat na teden. Na programu bo imel 19 ali 20 pesmi, v katerih bo lahko pokazal vse svoje kvalitete, ki ga že nekaj let odlikujejo in postavljajo na najvišje mesto med našimi amaterskimi zbori. Prihodnjo nedeljo, 14. t.m., bo prosvetno društvo »Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu imelo, svoj občni zbor. Od zadnjega občnega zbora so potekla že tri leta, pred osemnajstimi meseci pa je društvo izgubilo svojega predsednika ■yiadimira Obada. V teh letih, društveno delovanje žal ni bilo preveč aktivno, vendar pa tudi ne tako skromno, kot bi se lahko zdelo. Pri tem je treba upoštevati, da je vsa teža društvenega delovanja prešla na nove mlade sile brez večjih izkušenj, ker ■. so nekateri, starejši člani društvo zapustili, drugi pa so se omejih na kritiziranje od zunaj, namesto da bi pomagali. Letos poteka dvajsetletnica obnovitve prosvetnega društva pri Sv. Jakobu. V teh dvajsetih letih je društvo preživljalo različne usode, od mogočnega razmaha in poleta neposredno po svoboditvi, do krize ob znanem političnem razcepu pa do nihanja v dejavnosti vse do danes. Prav zadnja leta pa vendarle kažejo, da so mladi resno prijeli za delo in da tudi obeti za naprej niso slabi. Kratek pregled društvenega delovanja v zadnjih treh letih je naslednji: Leta 1962 so «cankarjaši» imeli otroški pevski zbor,' ki pa je zaradi pomanjkanja pevovodje zamrl. Vsak ponedeljek in četrtek so imeli telovadbo, katere se je udeleževalo lepo število članov. Skozi vse leto, razen v poletnih mesecih, so bila v društvu razna predavanja, kultumo-zabavni ve- čeri, proslava praznika žena, Finžgarjev večer, ((Lila* in otroški ples, vsako soboto in nedeljo šo predvajali poučne in zabavne filme. Priredili so turnir v «bri-školi» in «trešete», miklavževanje itd. Skoraj vsake prireditve se je udeležilo povprečno po petdeset ljudi, nekaterih pa skoraj po sto in še več. V naslednjem letu je bilo prireditev manj. Društvo so obiskali člani Slovenskega gledališča, bolj ali manj redna so bila predavanja filmov, manjkala nista tradicionalni «lila» in irotroški ples, miklavževanje, družabni večeri ter zimski in poletni izleti. Lani je bilo v društvenih pro-stojih v Ul. Montecchi 6 deset raznih prireditev, katerih, so se v glavnem udeleževali mladinci. Mladi odborniki so organizirali tri izlete v Črni vrh, v Sappado in v Nevegal, katerih se je udeležilo okrog petdeset mladincev. V tem letu, ki se je komaj začelo, sta bili v društvu že dve predavanji, en družabni večer, «Ula» in otroški ples tef proslava 8. marca. Razen na kultumo-prosvetnem torišču so se člani - društva »Ivan Cankar* tudi športno zelo aktivno udejstvovali. Že sami rezultati «športnih tednov* to potrjujejo. Šentjakobsko prosvetno društvo je na četrtem športnem tednu zastopalo 66 članov in simpatizerjev, naslednja leta pa jih je bilo že 91. Leta 1963 so Cankarjevi mla- dinci opravili več prijateljskih srečanj. Nastopili so v namizmm tenisu proti Nabrežincem in dvakrat proti Dijaškemu domu. v nogometu pa so se pomerili z Nabrežino in tiVesno* iz Križa. Uspehi v. teh srečanjih niso bili posebni, zato pa je bil tembolj razveseljiv uspeh cankarjancev na športnem tednu, kjer so osvojili kar pet od sedmih razpoložljivih pokalov. Lani so se Sentjakobča-ni pomerili v prijateljskih srečanjih z Nabrežino v namiznem tenisu in v .nogometu, v tekmovanju z zračno puško pa s «škam-perlovci* od . Sv. Ivana. Manjšo dejavnost športnikov v prejšnjem letu je treba pripisati tudi dejstvu, da so boljši športniki društva «Cankar» tudi člani Bora. za katerega' rčdfto nastopajo v raznih prvenstvih, kar jim jemlje. ves razpoložljivi čas. Zato pa sp toliko večji usp?h dosegli na sedmem športnem tednu. Za spomladanske mesece imajo čtafti «Cankarjai) v'programu poleg že tradicionalnega srečanja z Nabrežinci še druga tekmovanja, s katerimi nameravajo dostojno proslaviti dvajsetletnico obnovitve svojega društva.. Prihodnji teden bodo na občnem zboru izvolili nov odbor, da pa bo društvo lahko resnično uspešno delovalo, je treba, da ga podpirajo vsi člani, starejši in mlajši, da redno obiskujejo nje-gove prireditve in dajejo s tem društvu tudi moralno podporo. m. m. dpi Zaslužni *.u„«eti,i delavci s Tržaškega in GorlškeBa. ki so na Prešernovi proslavi Slovenske prosvetne zveze v Kulturnem domu prejch poznaj P rim or štT "djTe v nt Ir n '7. marca 196$ -------------I ■■■spi Za SPDT je irs T v Kulturnem domu dr. Rafko Dolhar predaval o smučarskem alpinizmu ter naših in tujih gorah Trst A poleg brezštevilnih italijanskih popevk oddaja italijanske partizanske pesmi, ki jih slišimo po italijanskem radiu.) R. Rauber Galeb Peta številka «Galeba» je z nekaterimi prispevki časovno dokaj točno obeležena: pesem «Pustna» Neže Maurer ne pušča dvomov, «Snežni mož>> Stane Vinšek in »Veliki snegu Podnanoškega in še «Bele snežinke« Anice Cemejeve, ki jih je uglasbil Radovan Gobec, pa tudi spominjajo, da smo bili še v zimi, ko je izšla ta številka. V vseh teh pesmicah je tisti pravi ton, ki je otrokom všeč. To pa velja tudi za ostale pesmi v številki, od katerih sta dve Gorinškov!. (Uredništvo in uprava mu izražata kot zvestemu sodelavcu revije čestitke ob njegovi šestdesetletnici). Mladi bralci so tudi v tej številki dobili izdatno nadaljevanje povesti «V srcu Afrike«, ki jo piše Zora Rebula. Zabavno japonsko pripovedko «Raztresenec» je za revijo priredila Zdenka Jerman, zgodba o Muku in Miku, ki jo je napisal Angelo Cerkvenik pa bo tudi zabavala čitatelje. Zelo posrečena je zamisel, da spremlja opis psa — napisal ga je Miro P. — serija znamk, na katerih so naslikane razne pasme psov. Sestavkov kot je «Od avtomobila na parni pogon do dirkalnih avtov« v današnjem času zlepa ne bo preveč. Tisti, ki so spretnih rok, se bodo morda tudi lotili sestavljanja jeepa po objavljenem načrtu. Dve strani te številke so napolnili prispevki učencev osnovnih šol in tudi enotnih srednjih šol. »Galeb« je danes že nepogrešljivo potreben naši šolski mladini. Lahko rečemo, da se tega veliko število učiteljstva zaveda in tudi poskrbi, da pride revija otrokom res v roke. Bolj «počasniv> naj sle-dijo lepemu zgledu Literarne vaje Na uvodnem mestu četrte številke »Literarnih vaj« je pesem Ser geja Verča »Svet je apokalipsa«, ki dokazuje, da avtor z zavzetostjo sledi dogajanju v svetu, ki «je na robu propada, izginja«. Marija Be-nedetti pa se v svojih dveh pesmih in v «Iskricah» ukvarja z lastnimi problemi; podobno velja tudi za pesem »Prehod« Ivana z morja. Prozo so za to številko prispevali Boris Simonetta, Igor Tuta, Radoslav Škerlj, Marija Berce, Biserka, Ivan Peterlin in Alekseja Skerk. Po svoje skuša bit: zabaven Striček Jaka. S sestavkom «Prešeren in ljudske pesem« Vlado Klemše ponovno dokazuje svoje nagnjenje za proučevanje snovi, ki je blizu narodopisju. Sergej Verč je prispeval dovolj zanimiv sestavek o exlibrisu. (Mar mu prof. Černigoj ne bo zameril, da ga je pri naštevanju izpustil? Ali je oblika Jakaca samo tiskovna pomota?) Vreden objave je intervju treh nižješolcev — Franca Mahniča, Iztoka Furlana in Ljuba Jančarja — z dr. Ferlugo ob njegovi petdesetletnici odvetništva, številka se zaključuje z nadaljevanjem Prepovedanih besed in zvez. Marta Sedmak, Marino Benedetti, Ivo Petkovšek, Robert Stepančič, Srečka Košuta, Martin Petelin, Duško Jelinčič, Ivo Jevnikar, Marijan Kravos in Sandro Vidrih, so avtorji številnih grafik v tej številki. Razumljivo je, da to pot prevladuje pust. Mladika Izšla je dvojna številka «Mladike», za januar in februar. Novo zunanjo opremo je pripravil Sergej Pahor, ki je določil dobršen del naslovne platnice pokrajinski sliki s Tržaškega. V ostalem pa se revija tudi z novo številko drži izhojene poti. Poleg leposlovja objavlja revija sestavke o stanju naše šole v 1. 1965, o radijskih oddajah, o politiki, gledališču, knjigah. Nadaljujejo se odgovori Lojzeta Škerla, Revija objavlja tudi prispevek (ki se bo še nadaljeval) s področja mladostne vzgoje. Nadaljuje pa se tudi opis potovanja Janeza Beleja po Afriki. Rubrike, ki jih bralci gotovo preberejo so še «Pisma nam in vam« ter »Po naši deželi«. Kak polemičen sestavek je seveda sko. raj obvezen in če hoče biti stvaren, je to v redu. (Resnosti revije pa nekoliko škodi objavljanje takih »smešnic« kot je «Dober pameten možak...«, ki je potegnjena iz kdove katere ropotarnice.). — Sodelavci te številke so: Jože Peterlin, Marjan Bajc, J. Prešeren, Aleksej Markuša, Sergej Canciani, Zora Saksida, Lojze Škerl, Janez Belej, Tanja Premk in drugi podpisani z začetnicami ali drugače: M. S. (pač prof. Sah), Marija, Lov. in F. M.. Objavljeni so tudi intervjuji Mitje Volčiča (odgovarjali so dr. ing. Boris Sancin, Ado Lapornik in dr. Zorko Harej), krajše dopise pa so poslali Silvan Kerševan in Franko Žerjav. Javno vprašanje postaji Trst A o partizanskih pesmih V petek okrog kosila so se po radiu oglasile partizanske pesmi. Ni bil tržaški radio, toda v tištem trenutku se mi je pojavilo vprašanje, kdaj bodo te pesmi zazvenele tudi po tržaškem radiu. Mislim na Trst A. Pa sem sklenil, da to vprašanje javno postavim. To vprašanje ne namerava biti nikakšno zafrkavanje, ironija ali kaj podobnega, kvečjemu bi lahko bilo zahteva. Namreč zahteva, ki danes ne more in ne sme biti kot iluzorna in smešna zavrnjena. Danes Je nešteto dokazov za to, da sta v Italiji odporništvo in partizanstvo cenjeni vrednoti. Zato prav nič ne dvomim, da bom lahko tudi s postaje Trst A kmalu zaslišal ponosne zvoke pesmi. Brigade s hribov so se vsule kakor plaz in To so mladi partizani ir.' še toliko drugih. (V naprej pa se opravičujem, če morda Trst A tudi te pesmi že oddaja, pa jih jaz še nisem slišal; ne utegnem namreč kdove koliko poslušati. Zato tudi ne vem, koliko Pod vodstvom prof. Ambrozeta deluje v Nabrežini okrog 60-f lanski mladinski zbor «Kraški slavček« PO OBČNEM ZBORU PROSVETNEGA DRUŠTVA -<100 GRUDEN* Končno je tudi v Nabrežini zavel nov prosvetni veter da se je v okviru društva ustanovila dramska skupina samih madilh ljudi, ki so že pokazali svoje uspehe na Prešernovi proslavi. Toda še večje je bilo zadovoljstvo, ko je prof. Ino Am-brozet povedal, da v Nabrežini v v okviru podružnice šole Glasbene matice deluje in pridno poje na Tržaškem sedaj edini mladinski zbor «Kraški slavček«. Zbor je zelo številen, saj šteje 62 mladih pevcev od 5 do 14 let, povečini iz Nabrežine, iz Devina, šempolaja in Slivnega. A načrti so še večji. Po prizadevanju prof. Ambrozeta in na novo izvoljenega predsednika društva Sergija Radoviča je pričakovati, da bo v Nabrežini v kratkem pel tudi mešani pevski zbor. Ta naj bi prevzel tradicijo, ki je bila v Nabrežini ukoreninjena dolgo vrsto let. Spomnimo se le na pevski zbor, ki je v povojnih letih štel kar 80 članov in potem na, ostala dva zbora, ki sta sočasno obstajala in delovala. Ta občni zbor bo torej predstavljal mejnik v zgodovini prosvetnega društva «Igo Gruden« v Nabrežini, že sama diskusija, ki so jo na občnem zboru načeli mladinci, je pokazala vsesplošno zanimanje mladih ljudi do življenja in delovanja društva. Porok, da se bo razvilo plodovito delovanje, je že ustanovljena dramska skupina, ki jo sestavljajo sami mladi, voljni ljudje, ki so tudi v veliki meri prispevali, da je prišlo tudi do občnega zbora. S tem ni seveda rečeno, da so bili starejši člani postavljeni ob stran. Samo s skupnimi močmi in z medsebojnim sodelovanjem se bo razvilo tako sodelovanje, kakršno v Nabrežini vsak pričakuje in si ga želi. Poročilo, ki ga je podal na občnem zboru stari odbor, Je bil samo kratek pregled delovanja društva od povojnih let do danes. Toda na podlagi že pričete- ga dela, zanimanja in volje, ki so jo pokazali prisotni, je pričakovati, da bo predsednik na prihodnjem občnem zboru imel obširno in zajetno poročilo o delovanju društva v enem samem letu. V Nabrežini se torej prosvetno delovanje prebuja. Upati je. da bo vsestransko zajelo vse Slovence in ne samo člane društva. To upanje so izrazili tudi gostje, ki so prisostvovali občnemu zboru. Vsi, župan Dragomir Legiša, dr. Karel Ferluga, Franček Žerjal kot predstavnik društva «Vesna» iz Križa in predstavnik SPZ prof. Ubald Vrabec so v svojih govorih pozdravili pobudo za poživitev društva ter obljubili pomoč ih sodelovanje, župan Legiša je še posebno pohvalil mlade ljudi, ki so prevzeli pobudo v društvu in obljubil tudi pomoč občine za kulturne potrebe v Nabrežini, V novi odbor društva so bili izvoljeni: za predsednika Sergij Radovič v odbor pa Bojan Brezigar, Dušan Jazbec, Bogdan Petelin, Aleksander Rojc, Ivan Širca, Marinka Terčon in Jasna Logar. V nadzornem odboru sta še Slavko Pertot in Rudi Pertot, v razsodišču pa dr. Karel Ferluga. Novi odbor ima sedaj težavno nalogo, da bo izvedel sklepe obči nega zbora. Odboru bo pomagal tudi prof. Ambrozet, ki je na lastno pobudo in s pomočjo Sergija Radoviča ustanovil mladinski zbor. Delo ne bo lahko, toda z dobro voljo in požrtvovalnostjo bodo odborniki želi uspehe. Kulturno prosvetno delo v Nabrežini bo uspevalo samo če ne bodo popustili. Toda prepričani smo, da se bo v kratkem društvo razživelo in stopilo na plan, ker smo že preveč časa pogrešali prispevek Nabrežine na vseh mogočih prosvetnih in pevskih prireditvah. LOJZE ABRAM V Slovenskem klubu je Milče škrap predaval o tržaški mladini v antifašistični borbi V zadnjih dveh, treh mesecih je v Nabrežini na kulturno-pro-svetnem področju zavel nov osvežujoč veter. Izhod iz krize, ki je v zadnjih letih skoraj povsem zamorila vsako prosvetno dejavnost, so našli mladinci, ki so se s požrtvovalnostjo in trdno voljo vrgli na delo s sklepom, da mora prosvetno društvo «Igo Gruden« spet postati živo kulturno žarišče vseh Slovencev v Nabrežini, na tem narodno tako izpostavljenem kosu slovenske zemlje ob obali. V svesti sl tega smotra, ki bi ga moralo zasledovati vsako prosvetno društvo, in oboroženi s trdno voljo, da požive društvo v Nabrežini, so se mladi z vsetran-sko pomočjo starejših članov lotili dela. In pokazalo se je, da je treba samo malo volje in požrtvovalnosti, da se premosti še tako huda kriza. Prvi sad požrtvovalnega dela je bila nadvse uspela Prešernova proslava. Tistega dne se je v dvorani društva kar trlo ljudi. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička in več poslušalcev se je moralo zadovoljiti s tem, da so recitacije in pesmi poslušali kar na cesti pred vhodom. Da je Prešeren zelo priljubljen med našimi ljudmi Je znano, toda v Nabrežini ni bila samo priljubljenost Prešerna vzrok uspeha proslave. Ljudje so po dolgih letih čutili nobhodno potrebo po kulturnem izživljanju, čutili so potrebo priti v društvo, ki naj bi jim posredovalo kulturno prosvetne dobrine. Prvi korak je bil storjen. V nedeljo 21. februarja pa je bil v društvenih prostorih občni zbor društva »Igo Gruden«. Z veseljem in s posebnim občutkom zadovoljstva, da v Nabrežini prosvetno delo ne bo izumrlo, smo izvedeli iz ust samih članov, da je prosvetno delo že steklo. Na občnem zboru smo tudi zvedeli, REVIJE OB IZIDU LIČNE TRADICIONALNE BROŠURICE Pregled enoletnega delovanja I e* proseško-kontovelskih prosvetarjev | Milke Marte- domači pevski zbor pod vodstvom Ignacija Ote (spodaj | Prosvetno društvo Prosek-Kontovel je v teh dneh izdalo svoje tradicionalno poročilo o e-noletnem delovanju v obliki lične brošurice, ki jo je uredil Marjan Pertot, natisnila pa tiskarna «Graphis». Društvo Prosek-Konto-vel je edino društvo pri nas, ki že več let redno izdaja take brošurice in je tudi s tem lahko za vzgled drugim društvom. Platnice predstavljajo montažo fotografskih posnetkov z raznih društvenih prireditev, na notranjih straneh pa je prispevek predsednika društva Marjana Pert°ta * pregledom enoletnega društvene ga delovanja, člančič z naslovom «Naš dom», v katerem je govora o nujni potrebi po novi društveni dvorani, dalje vrsta fotografij o društvenih prireditvah (prizor iz otroške igrice ..Pogumni Tonček«, pevski zbor, dramska sku-nina ob uprizoritvi igre «Naša kri«, harmonikarji Glasb.en? s0‘* s Proseka, razstava knjig m pa pet posnetkov s proslave 60-let-nice proseškega godbenega društva). Ostalo so oglasi proseskih ih kontovelskih trgovcev, ki so tako prispevali h kritju tiskarskih stroškov za brošuro, kar je brez dvoma tudi ena izmed konkretnih oblik podpiranja našega ljudsko-prosvetnega delovanja Predsednik društva Marjan Pertot ugotavlja najprej v svojem pregledu, da je Pretekla društvena sezona bila kljub raznim težkočam še kar pozitivna V delovanju društva se je zelo poznalo pomanjkanje strokovnega kadra, pevovodij, režiserjev itd Ce bi ne bilo te pomanjkljivosti bi se prosvetno delovanje lahko šč bolj razmahnilo in zabelo širši krog mladine, na kateri sloni sicer vse delovanje, le v pevskem zboru sodelujejo tudi starejši člani. Največji trud in priznanje je v pretekli sezoni dosegla dramska skupina z uprizoritvijo Finž-garjeve ljudske igre »Naša kri«. Zasluga za to uprizoritev gre predvsem požrtvovalnemu režiserju SG Stanetu Raztresenu Pri uprizoritvi je sodelovalo nad 20 mladink in mladincev. Na žalost so z igro nastopili samo enkrat, ker je bil režiser, ki je v igri tudi nastopal, kot elan SG službeno zadržan tako, da igre niso mogli ponoviti tudi po drugih vaseh našega podeželja. Važen dogodek pretekle sezone je bilo tudi sodelovanje pevskega zbora na mednarodnem tekmovanju v Gorici, katerega se je udeležilo več zborov iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. Zbor se je kljub močni konkurenci v svoji skupini zelo dobro uveljavil. V poročilu je nato navedena uprizoritev otroške igrice J. Spi-carja ..Pogumni Tonček«, v kateri so nastopili najmlajši in želi obilo priznanja občinstva. V sezoni 1963—64 je imelo društvo naslednje odseke: moški pevski zbor, mladinsko dramsko skupino, otroško dramsko skupino, knjižnico, lutkovni o-der in športni odsek. Pregled prireditev pa je naslednji: 1. 12. 63 — razstava slovenske knjige: 5. 12. 63 — mi-klavževanje z obdaritvijo otrok slovenske osnovne šole na Proseku in lutkovnim prizorčkom ..Radovedni Pavliha«; 9. 1. 64 — predavanje M. Magajne o Turčiji; 27 1. predavanje R. Hlava-tyja o raku; 16. 2. — Peršernova proslava v dvorani na Kontove-lu s sodelovanjem pevskega zbora p.d. Prosek-Kontovel, zbora iz Velikega Repna ter recitatorjev. O Prešernu je govoril predsednik SKGZ Boris Race; 1. 3. — kulturna prireditev v dvorani na Kontovelu. Sodelovala je otroška dramska družina s pravljično otroško igro ..Pogumni Tonček« ter gojenci Glasbene šole s Proseka; 14. 3. — ponovitev igre ..Pogumni Tonček« v Slovenskem dijaškem domu v Trstu; 12. 4. — premiera Finžgar- jeve igre «Naša kri« v dvorani na Kontovelu; 3. 5. nastop pevskega zbora na radiu Trst A, 15 6. — predavanje M. Magajne o Španiji; 1. 7. - nastop pevskega zbora na radiu Koper. Razen tega je pevski zbor rfkiŠtvn sodeloval na raznih kulturnih prireditvah; na proslav: Pinka Tomažiča in tovarišev na Opčinah, na mednarodnem tekmovanju zborov v Gorici, na te-viji pevskih zborov v Trstu, na Prešernovi prdslavi na Opčinah in v Velikem Repnu. Društvo je priredilo izlete v Ktafijsko g bil 1927. leta oblastno ukinjen ves slovenski in rva s med drugim tudi ..Zenski svet«. nreselila v Milka je zapustila svojo rojstno hišo p . . • Ljubljano, kjer je nadaljevala z izdajanjem re _ let, nakar so nastale težkoče in list 1®■ svoje Po ukinitvi ..Zenskega sveta« je Milka n d 1 Dred delo pri ..Naši ženi« in to do upokojitve, ki je s V6t Milka Martelančeva lahko gleda danes “."j^iz^dno klost s ponosom in zavestjo, da je aaia znanje v prid^slovenskemu. tisku na£„& služilo vse zavedne tržaške Slovenke v uuj venske besede na naši vedno teptam zem jK ^ zaveda. Ko stopa Milka Martelančeva v 81, le , J„„miniqmo d, ■>»« »».»>■ njene požrtvovalnosti in Ji želimo se v zdravju in zadovoljstvu. Riko Pertot Priprave za revijo vokalnih oktetov • . > tt__ _ . Vmv/i m/išlei stonnika Prosvetno druitvo •Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu je bilo prisiljeno podaljšati rok za prijavo vokalnih oktetov. Kot smo že poročali, bo društvo letos sredi maja priredilo prvo revijo vokalnih oktetov. Vendar se je doslej, čeprav je rok za prijavo zapadel že 28■ februarja, prijavilo samo 6 vokalnih oktetov. Odbor društva priporoča vsem vodjem oktetov, da čimprej izpolnijo prijave, ker bo z organizacijo revije imelo precej dela. V Tržaški knjigarni je doslej dvignilo obvezno partituro že deset oktetov, pet moških in pet ženskih, vsi vodje Pa doslej niso še poskrbeli Za vpis okteta. Odbor društva je sklenil zato podaljšati rok za prijavo do konca tega meseca. Po preteku tega roka ne bo več sprejemal prijav. Obeta se, da bo revija vokalnih oktetov bogata in pestra. Pozanimali smo se v Tržaški knjigarni kjer so ie dvignili partituro obvezne pesmi sledeči vokalni okteti. Moški vokalni vdji oktet •Vesna* s Križa, moški vokalni oktet 'Dom* iz Rojana, Tržaški moški vokalni oktet, oktet iz Dijaškega doma in iz Barkovelj. Partituro so dvignili tudi ženski vokalni oktet iz Barkovelj, ženski vokalni oktet s Proseka - Kontovela, ženski oktet «Zvon» z Opčin, oktet iz Dijaškega doma in ženski oktet iz Rojana. Pogoji za sodelovanje na reso naslednji: 1. Revije se lahko udeleži vsak slovenski oktet iz dežele Furlanije-Julijske krajine. 2. Oktet je lahko ženski ali moški. . v, 3. Vsak oktet nastopi z obvezno pesmijo »Nocoj pa on nocoj, ter še z dvema pesmima po lastni izbiri. 4 Prijavo za nastop je treba poslati na naslov: Prosvetno društvo »Slavko Škampe -le», Vrdelska cesta 7, Trst, najkasneje do 31. marca 1965. 1965. , ... Prijava mora vsebovati, a) Ime okteta in njegov se- d6b) Ime, priimek in bivališče vodie *U ajegoveea za- stopnika c) Avtorje in naslove pesmi, ki jih je izbral za nastop. 5. Partitura obvezne pesmi je na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška št. 20. , 6. Nastope vokalnih oktetov bo ocenjevala posebna žirija. Proti sklepom žirije ni priziva. Oktet, ki bo prejel najvišjo oceno, bo “J* 01 2 3?'* £ .K? J-stvo prehodni pokal FRANA VENTURINIJA. Pokal bo postal last okteta, če bo pri naslednji reviji tudi dosegel najvišjo oceno. Udeleženci revije bodo prejeli spominske diplome. Prijava in vpisnina okteta stane 800 lir. Prijave se sprejemajo na sedežu društva vsako nedeljo od 10. do 12. ure. Odbor Kulturne obletnice v marcu 4 1844 — rojen pisatelj Josip Jurčič; 6. 1836 — Rojen pisatelj in pesnik Josip Stritar; 8. ma rec — praznik žena; 19. 1904 rojen pesnik Srečko Kosovel, 2J. 1906 — v Trstu ustanoven s* Mladinski instrumentalni kvintet prosvetnega društva »Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu je komaj nastal, a že kar prijetno in ubrano ubira vsakovrstne melodije Lepa Prešernova proslava društva Prosek - Kontovel V dvorani kina «Ana» na Kon-tovelu je bila v petek 12. februarja 1965 Prešernova proslava, katero so organizirali Člani prosvetnega društva Prosek-Konto-vel. številno občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo veliko dvorano, je s svojo udeležbo počastilo obletnico našega največjega pesnika Franceta Prešerna in pokazalo globoko spoštovanje do njegovih del. Najprej je nastopil moški pevski zbor prosvetnega društva »Vesna« iz Sv. Križa. Pod vodstvom dirigenta F. Žerjala je zelo lepo in ubrano zapel več pesmi in sicer: Jerebovo Moj deklič, Mirkovo Karamfile, Simonitijevo O mili mi, Zajčevo Slava delu, Venturinijevo Lovsko ter Narodno Po gorah grmi in se bliska. Po nastopu kriškega zbora Je prevzel besedo tržaški - slovenski pisatelj prof. Boris Pahor, ki je v svojem govoru prikazal lik in življenje našega pesnika. Čeprav je bil govor dolg, so vsi prisotni z velikim zanimanjem sledili govornikovim besedam. Sledi' je nastop pevskega zbora prosvetnega društva Prosek-Kontove! pod vodstvom profesorja Ignacija Ote. Zbor Je zapel sledeče pesmi: Delak Zimska vož- nja, Juvanec Slovenska zemlja, Simoniti Lastovkam ter Bučar Dečva pa v hartelcu. Pred posameznimi pesmimi so člani dramske skupine prosvetnega društva Prosek-Kontovel Boženka Stoka, Zvonka Guštin in Darij Starec recitirali Prešernove pesno: Judovsko dekle, Ribič, Nezakonska mati ter Od železne ceste. Za zaključek je še domači zbor zapel Vrabčevo Zdravico. Vaščani ter vsi prisotni so bili zelo zadovoljni s to lepo kulturno prireditvijo, ki jim jo je pripravilo domače prosvetno društvo, da primerno počasti našega največjega pesnika ter so cb vsaki točki nagradili vse i.astopa joče z burnim ploskanjem. p. n. P. d. «Lipi» se obeta nov prosvetni dom Kaže, da bo društvo «Lipa» v > Bazovici prišlo v doglednem času pod streho — do svojega doma. Nabavili smo si v sredi vasi opuščeno poslopje z dvoriščem, ki naj bi ga preuredili v dvorano in k tej pripadajoče manjše prostore. V hiši bi imeli» svoje bivanje ne samo prosvetno društvo »Lipa«, temveč tudi ostale vaške organizacije. Tako bi prišli do lastne strehe, ki je ni« smo nikdar imeli in ki nam je tako nujno potrebna za vršitev društvenih in gospodarskih nalog. Sedaj pa bo treba resno prijeti za delo in pričeti graditi s podporo osrednje prosvetne organizacije, da izpeljemo to tako važno in potrebno delo v vasi. Izvoljen je bil tudi manjši delovni odbor, ki bo vodil vsa dela, ker so v njem strokovnjaki, ki se razumejo na gradnjo. Hiša stoji kakor rečeno v središču vasi, na cerkvenem trgu, odmaknjena niti 10 metrov od glavne ceste, na zelo primernem prostoru. Cenili pa jo bomo še bolj ker doslej nismo imeli ničesar. V stavbi se predvideva, po načrtu arhitekta, ki je predložil osnutke, v prvem nadstropju večja dvorana, v pritličju pa manjša soba za seje in sestanke in poleg teh dveh glavnih prostorov vse pritikline. Hišno pročelje mora gledati na cesto kar bo povzdignilo okoliš na cerkvenem trgu. Vsekakor bi dala hiša impulza, posebno mladini, ki komaj čaka, da pride pod lastno streli« m. p. I GANLJIVO PISMO SLOVENKE IZ NORVEŠKE i • Objavljamo izvleček iz pisma, ki ga je v teh dneh dobila z daljne Norveške naša marljiva prosvetna delavka F. K. od svoje prijateljice in stare tržaške prosvetarke iz mladinskih vrst, ki se je že pred 15 leti preselila na daljni sever. Pismo se nanaša na domotožno razmišljanje ob vesti, da smo v Trstu dobili novi Kulturni dom in je lep dokaz močne, srčne in čustvene navezanosti na svoj rodni dom in na svoj tržaški slovenski rod. «Draga Fany. Sama ne vem kako začeti za srčno zahvalo za poslani mi Primorski dnevniku. Ko sem ga začela čitati, so se mi obudili vsi stari spomini in Ti ne veš, kako mi je bilo hudo. Moje misli so me povedle nazaj v šolska leta, ko smo hodile k pevskim vajam pod vodstvom učitelja Mahkote v «Narodnem domuu. Do tistega večera 13. julija 1920. Tedaj sem se učila šivanja v Ul. Mazzini 6. Ravno smo hotele iti domov, ko je na cesti mrgolelo kričavih ljudi pred jugoslovanskim konzulatom, ki je bil tedaj v UL. Mazzini. Vsa drhal se je udrla po Ul. Roma. Čudno se mi je zdelo kaj vse to pomeni, toda nisem prišla daleč, ko sem na nebu zagledala črn dim in istočasno zaslišala kričanje, da so sežgali naš «Balkan». Stekla sem na Ul. Dante in od tam med kričavo množico s težkim srcem opazovala plamene. Takrat se je začelo naše zbiranje pri Sv. Jakobu, še danes se spominjam prvega Martinovega večera. Dvorana je bila okrašena z zelenjem in zastavami s črnim trakom. Leta za leti so minevala, toda naša generacija se je trdno držala in se oklepala bilke, pričvrščene na krepke korenine. Vsi smo bili enaki in med nami ni bilo razlik. Sedaj imate zopet svoj dom. čestitam vam. Zal mi je bilo le, da med imeni prisotnih na otvoritvi ni bilo več naših od stare garde. Mislim, da je bil samo dr. Jože Dekleva. Mnogih ni več, toda kje so drugi? Saj je prav naša generacija tista, ki je največ trpela in je najbolj občutila pomanjkanje kulturnega dela. Danes je nedelja. Sama sem doma in zunaj je vse belo. Sonce sije, a meni je tako hudo, ko Ti pišem. Mnogo let me ni bilo domov. Svarili so me: Marija ne hodi! Če boš šla, ti bo še težje in to je resnica. Kako si želim še enkrat v Trst! Prosim Te piši mi še; če je kaj novega pri Vas, saj to je kot zdravilo za moje srce. Srčen pozdrav! Marija. Jessheim-Norveška, 14. 2. 1965. Član p. d. »Ivan Cankar« Franko Fabee kaže v društvu svoje posnetke s potovanja po raznih deželah Evrope Kulturno -prosvetni pregled za februar 1. V Kulturnem domu koncert »Koroškega okteta« v organizaciji Slovenske prosvetne zveze. 2. V Slovenskem klubu preda-vanje Borisa Pahorja ob izidu njegovega romana «Parnik trobi nji«. 2. Na radiu Trst A debata za okroglo mizo o sodobni slovenski dramatiki s sodelovanjem Rada Rauberja, Alojza Rebule, Borisa Pahorja in Martina Jevnikarja. 4. V prosvetnem društvu Slavko Škamperle predavanje Milka škrapa o tržaški mladini v antifašistični borbi. 5. Občni zbor «Društva slovenskih socialistov za kulturo, prosveto in umetnost« na sedežu PSI v Ul. Mazzini z izvolitvijo novega odbora s predsednikom Filibertom Be-nedetičem na čelu. 6. SG uprizori v Kulturnem domu «Večer slovenske sodobne dramatike«. 6. Minister za turizem in prireditve Gorona si s svojimi sodelavci in z vsemi ravnatelji italijanskih Stalnih gledališč ogleda Kulturni dom v Trstu. 7. SG priredi v Kulturnem domu zadnjo predstavo komedije «La Moscheta«. 7. V Vidmu deželno zborovanje o kulturi z intervencijo tajnika SG Bedenetlča in tajnika p.d. »Ivan Trlnko« iz Čedada Maria Konta. t. V Kulturnem domu Prešernova proslava za nižje sred- nje šole s sodelovanjem Cia- t nov SG LukeSa, Raztresena in Jankovičeve. 8. V šoli pri Sv. Ivanu Prešernova proslava za jvišje srednje šole. 8. V Gorici v dvorani «Pro lo-co» otvoritev razstave grafičnih del ‘solkanskega slikarja Vladfmira Makuca. 9. V Slovenskem kltibu «Večer mladinskih zgodb in’ humoresk«, predavatelj — avtor žarko Petan, sodelovali sD« člani SG. 10. V klubu «Simon Gregorčič« v Gorici predavanje dr. Karla šlškoviča o »Napoleonovih Ilirskih provincah«. 11. V mali dvorani Kulturnega doma občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu. 11. V p.d. »Igo Gruden« v Nabrežini Prešernova proslava z govorom, recitacijami, igrico in nastopom nabrežinskega šolskega zbora. 11. SKPD »Jože Abram« v Pevmi priredi kulturni večer s prikazovanjem skloptičnih slik p lepotah naše dežele. 12. V p.d. «Ivan Cankar« predavanje in film Bruna Križmana o potovanju v Tokio in o tokijski olimpiadi. 12. V Kulturnem domu premiera SG z Achardovo komedijo «Lipe za luno«. 13. Slovenska Vincencijeva konferenca v Trstu priredi v dvorani v Barkovljah otroški baletni točki in burko »Prvo povabilo« in »Postrežnica«. 13. Nižja srednja šola v Trstu priredi javno Prešernovo proslavo. 13. SG v Kulturnem domu ponovi komedijo »Lipe za luno«. 14. V Katoliškem domu v Gorici občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete. 14, V Kulturnem domu osrednja ■Prešernova proslava Slovenske prosvetne zveze z nastopom enajstih zborov, nagra ditvijo zaslužnih prosvetarjev in z govorom Borisa Pahorja. 14. V Marijinem domu v Rojanu nastop pevmske skupine s sodelovanjem okteta «Planika», glasbenega dua in ansambla »Harmonika«. 14. SG uprizori v Ljudskem domu pri Sv. Barbari komedijo «La Moscheta«. 15. SPDT priredi v Kulturnem domu predavanje dr. Rafka Dolharja o temi »Smučarski alpinizem v naših in tujih gorah«. 15. Občni zbor Mohorjeve družbe v Gorici z izvolitvijo novega odbora. 16 V Slovenskem klubu predavanje MiJčeta škrapa o »Tržaški mladini v antifašistični borbi«. 16. SG uprizovi v Kulturnem domu komedijo «Lipe za luno«. 17. V klubu »Simon Gregorčič« v Gorici predavanje žarka Petana «Večer mladinskih zgodb in humoresk«. 17. SG uprizori v Kulturnem domu komedijo »Lipe za luno«. Prisoten je pisatelj France Bevk. 18. V srenjski dvorani v Borštu predavanje Maria Magajne o potovanju po Španiji. 18. SG uprizori v Kulturnem domu komedijo «Lipe za lUno». 20. V Kulturnem domu gostovanje ljubljanske Drame s komedijo «Kdo se boji Virginije Woolf?» 20. SKPD Števerjan priredi v dvorani na Križišču II. kul-turhi večer s predvajanjem filma o grozodejstvih nacizma in o Hitlerju. 20. V umetniškem krožku Slovenskega kulturnega kluba v Ul. Donizetti otvoritev slikarske razstave akademikov in srednješolcev — članov kluba. Uvodna beseda Milko Bambič. 21. V Kulturnem domu gostovanje ljubljanske Drame s komedijo «Kdo se boji Virginije Woolf?». 21. SG uprizori v dvorani »Albert Sirk« v Sv Križu komedijo «Lipe za luno«. 21. V Nabrežini občni zbor prosvetnega društva »Igo Gruden«. 21. P.d. »Jezero« iz Doberdoba priredi Prešernovo proslavo. 21. V Marijinem domu v Rojanu uprizorijo skavti in skavtinje dve šaloigri. 21. Fantje in dekleta iz Boršta uprizorijo komedijo «Skup-stanovanje« v Marijinem domu v Dolini. 21. V župni dvorani v Doberdo- bu predavanje dr. S. Bratine o pustnih navadah v naši domovini In predvajanje diapozitivov o slovenskih planinah, Postojnski jami itd. 21. SG uprizori v Kulturnem domu komedijo »Lipe za luno«. 24. V klubu «Simon Gregorčič« v Gorici predavanje Sandija Bla-žine o jugoslovanski ekspediciji v bolivijskih Andah. 25. SG uprizori v Kulturnem domu komedijo «Lipe za luno«. 25 Prosvetno društvo «Slavko Škamperle« priredi predavanje Bruna Križmana o potovanju v Tokio in o tokijski olimpiadi. 26. V Slovenskem klubu otvoritev likovne razstave karikature, kolaž, satire in grotesk s sodelovanjem slikarje« uerm-goja, Hlavatyja, Palčiča in žuljana. Uvodno besedo je imel Robert Hlavaty. 26. V prosvetnem društvu «Ivan Cankar« predavanje in diapozitivi Franka Fabca o potovanju po raznih državah Evrope in Male Azije. 28. Dramska skupina Dom iz Rojana uprizori šaloigro »Vr-ban Smukova ženitev«. 28. Slovenska Vincencijeva konferenca in barkovljanska mladina priredita pustno zabavo z uprizoritvijo dveh burk, z baletom in petjem. 28. SG priredi v Kulturnem domu otroški pustni ples z nastopom oseb iz nekaterih doslej uprizorjenih otroških iger. L TEDEN Letošnje klavrno pustno razpoloženje, ki Je bilo dokaj odraz hudih gospodarskih težav m skrbi, ni utegnilo odtegniti pozornosti javnosti im političnih ter gospodarskih krogov od najbolj perečih vprašanj, tned katerimi je vprašanje ladjedelnice Sv. Marka še vedno na prvem mestu. Resnost tega vprašanja je med drugim potrdil sam socialdemokratski minister za socialno reformo Preti, ki je v svojem odgovoru deželnemu tajniku PSDI dejal, da sta zaskrbljenost in od-Por Tržačanov proti nameravani ukinitvi ladjedelnice povsem upravičena, ker bi taka ukinitev imela za tržaško in goriško gospodarstvo zelo hude posledice. O ladjedelnici Je razpravljal tudi izvršni odbor trgovinske zbornice, ki je zanikal trditve, da ladjedelnica obratuje s previsokimi proizvodnimi stroški, saj je glede tega tretja med vsemi italijanskimi ladjedelnicami. Od tega osrednjega vprašanja tržaškega gospodarstva ni mogla odvrniti pozornosti niti novica ministra za trgovsko mornarico Spagmollija, da bodo namesto starih ladij «Vul-canie« in «Satumie» postavili na progo Trst—New York 12 let staro ladjo «C. Colombo« ter da se bosta vrnili V Trst za vzdrževanje mešane proge z Dalj njim vzhodom ladji «Asia» in «Victoria». Vest je bila sicer bombastično prikazana, vendar pa je po drugi strani res, da bo lahko «C. Colombo« opravila na leto le 12 voženj, medtem ko sta jih «Vulcania» in «Satumia» skupno 18, kar pomeni, da bo učinkovitost te tržaške proge dejansko zmanjšana, namesto da bi bila povečana. Znova se je zaostril tudi položaj v Crane—Orion, kjer so. delavci enostavno zasedli podjetje, da preprečijo odvažanje izdelkov in strojev in s tem dejansko zaporo tovarne. Krizo tržaškega prometa potrjuje tudi skromen februarski promet Javnih skladišč, skozi katera je šlo okrog 100.000 ton blaga, v prvih dveh mesecih pa komaj 250.000 ton, kar je za več kot dvakrat manj kot v prvih dveh mesecih lani. Prav tako se je zmanjšal blagovni promet v okviru maloobmejne izmenjave, katerega vrednost je v februarju znašala v obeh smerčh ,544 milijonov lir, lani februarja pa 1.063 milijonov lir. Tržaška trgovinska zbornica je napovedala skorajšnja pogajanja s CSSR za povečanje češkoslovaškega tranzita skozi Trst, prihod perujske gospodarske delegacije in ureditev deželnega sejmišča na velesejmu v Celovcu. Po treh dneh bivanja pri nas pa je odpotovala v domovino romunska gospodarska delegacija, ki si je ogledala razne industrijske objekte v deželi in imela razgovore z gospodarskimi operaterji. Podatki o obmejnem osebnem prometu za februar kažejo, da je ta promet tudi v zimskih meseoih zelo velik. Mejo je na tržaških blokih prešlo v februarju skupno več kot 650 tisoč oseb v obeh smereh, od Cesar odpade na promet s potnimi listi skoraj 115.000 oseb, na promet z obmejnimi pro-pustnicami pa 536.000 oseb. V ponedeljek je bila seja de-vinsko-nabrežinskega sveta, na kateri so razdelili funkcije v občinskem odboru, razpravljali o skorajšnji gradnji otroških vrtcev v Devinu in Šempolaju ter osnovne šole v Sesljanu. Prav tako so sporočili, da bo občina priredila uradno proslavo 20-letnice osvoboditve, kar bo danes storila tudi dolinska občina. V ponedeljek je bila tudi prva seja novega pokrajinskega odbora, na kateri so umestili člane odbora V četrtek se je v mali dvorani Kulturnega doma začel u-radni pedagoški tečaj za slovenske šolnike na Tržaškem, katerega otvoritev se je udeleži tudi šolski skrbnik dr. Ta-vella, ki je v svojem pozdravnem govoru tudi pohvalil to Pobudo, ki je prišla od svetovalca za slovensko šolstvo prof. Miheliča. K tečaju se je pri- javilo 170 učiteljev in profesorjev tako, da so morali zaradi izrednega števila udeležencev tečaj razdeliti v dva turnusa. Tečaj vodi prof. Mihelič, ki je obenem tudi predavatelj, predavatelja pa sta še prof. Bojan Luzner in prof. Ivan Tomšič iz Ljubljane. Deželni odbornik za kulturo in prosveto prof. Vicario je v torek sprejel predstavnike slovenske Narodne in študijske knjižnice v Trstu, ki so ga seznanili z nalogami knjižnice in z njenimi težavami in potrebami. V petek se je s proslavo v p.d. «Ivan Cankar« začel ciklus proslav 8. marca — mednarodnega dneva žena, ki sovpada letos z 2(Metnico osvoboditve. Sinoči je bilo več proslav po raznih krožkih in društvih, danes pa bo osrednja proslava na- Stadionu «Prvi maj«. ■ , SinOči Je bil v Kulturnem domu zelo lep koncert opernih arij, ki ga je priredila Glasbena Matica s svojim orkestrom pod vodstvom dirigenta Oskarja. Kjudra in domačimi so-listi-pevoi. Odločitev ravnateljstva podjetja Cotonificio Triestino, da odpusti 300 delavcev, zaposlenih v obratih v Podgori in v ROnkah, je bolestno odjeknila med delavci. Sindikalni organizaciji CGIL in CISL sta takoj zavrnili napoved odpustov ter predlagali njihovo odložitev, če ne celo Drekiic. V četrtek so se sindikalisti sestali na Zvezi industrijcev v Gorici s predstavniki tovarne in predlagali, naj podjetje podaljša vpis prizadetih delavcev v dopolnilno blagajno za nadaljnje tri mesece, ker bi ga takšen ukrep stal samo 3,4 milijona lir. Ravnateljstvo predloga ni sprejelo, pripravljeno pa je se znova sestati, ko bodo zrtani izidi pogovora deželnega odbornika Glusta, katerega so sindikati žnova zaprosili, naj gre v Milan Posredovat za pravično re-Šifev vprašanja. Upravne volitve na Goriškem, na katerih bodo izvolili občinske in pokrajinski svet, bodo po vsej verjetnosti 20. junija. Datum uradno še ni določen, vendar ga je mogoče resno jemati v ooštev zaradi volilnih priprav nekaterih strank. KPI je praktično odprla volilno kampanjo z zborovanjem, na katerem je govoril član vsedržavnega tajništva poslanec Pietro Ingrao. PSI je Imel v Gradiški organizacijski sestanek, na katerem so predstavniki federacije in sekcij razpravljali tudi o bližnjih volitvah. Več sestankov na isto temo je imel PSDI, medtem ko je v slovenskem taboru omembe vredna pobuda, objavljena v nekem tedniku, za nastop SSL na Goriškem z mlajšimi ljudmi. Po vesteh goriške občinske uprave se bosta 13. marca sestali delegaciji republike Slovenije in dežele Furlanije-Ju-Iijske krajine, razširjeni s predstavniki obmejnih organov oblasti. Pobuda je prišla od goriške občinske uprave, katere predstavniki so Jo sporočili med zadnjim ljubljanskim obiskom, opravljenem zaradi rešitve za Gorico Izredno pomembnega vprašanla, to je iz-gradnie ceste Villesse-Gorica-Lj ubij a na. Parlamentarca Vallauri in Zucalli sta osvojila predlog trgovinske zbornice, da so potrebni hitri ukrepi za smiljenje oosledic gospodarske krize na Goriškem. V ^oslanski zbornici sta nredložila zakonski o-snutek, da se tudi na goriško pokrajino razširi zakon, ki predvideva eno petino naročil za potrebe državne uprave rezerviranih za podjetja v južni Italiji. ■m Obvestilo Konzorcija razlaščencev Tajništvo Konzorcija za zaščito interesov razlaščencev vabi vse kmete in zemljiške posestnike, katerih zemljišča so že zakoličili za gradnjo naftovoda, naj se čimprej javijo na sedežu konzorcija pri KZ in ZMP v Ul. Geppa 9. DANES V VIDMU DEŽELNI KONGRES KMEČKE ZVEZE (ALLEANZA COUIVATORI) Razglas o najvažnejših problemih kmetijstva v deželi Furlanija-Julijska krajina Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov o kmetijstvu na Tržaškem Danes se v Vidmu sestanejo kmetje in njih predstavniki na 3. deželni kongres Kmečke zveze (AUeanza coltivatori) za Furlani jo-Julij sko krajino. Na njem bo prikazano stanje deželnega kmetijstva, problemi in težave kmetov. Podan bo obračun dosedanjega delovanja deželne organizacije, začrtane bodo smernice za bodoče delo, upoštevajoč nove razmere in možnosti, ki nastajajo z ustanovitvijo in začetkom proračunskega delovanja deželne uprave ter z u-vedbo gospodarskega načrtovanja. Ob tej priložnosti je deželna kmečka organizacija izdala razglas, ki splbšno prikazuje najvažnejše kmetijske probleme naše dežele in ga tu navajamo: Kmečka zveza (Alleanza coltivatori), ustanovljena pred šestimi leti z izrecnim namenom, da vodi kmete Furlanije-Julij-ske krajine v demokratični borbi za samoupravno deželo, sedaj, ko dežela — čeprav z zamudo — začenja svoje konkretno delovanje, ko sestavlja svoj prvi proračun na podlagi pristojnosti, ki jih ima po posebnem statutu, smatra, da mora dežela načeti in rešiti vprašanja deželnega kmetijstva, ki doživlja danes krizo, ker niso bile uvedene reforme strukture (zaradi česar neposredni obdelovalci uživajo le 42 odst. deželne kmetijske površine) in zaradi naraščajoče nadmoči monopolov na trgu kmetijskih pridelkov in tehničnih pripomočkov za kmetijstvo. KMETJE ZDRUŽENI ZA NASTOP DEŽELE PRI OBNOVI KMETIJSTVA Za obnovo deželnega kmetijstva, za povečanje pridelka ifi izboljšanje dohodka obdelovalcev Kmečka zveza (Alleanza coltivatori), ko pripravlja svoj tretji vsedržavni kongres predlaga, da naj bo prvenstveni smoter deželne kmetijske politike razvoj, okrepitev, povečanje posestev neposrednih obdelovalcev* združenihr y raznih oblikah, ki si jih bodo prostovoljno Izbrali, podprtih, tehnično in denarno, povezanih v modernem sistemu civilnih in socialnih storitev, kar se mora ostvariti z ustanovitvijo deželne ustanove za kmetijski razvoj, ki naj prevzame vse javne pobude, ki so sedaj razdeljene med preveč u-stanovami, deluje na vsem deželnem področju in vodi kmetijsko politiko dežele — v okviru gospodarskega načrtovanja — v sodelovanju s krajevnimi u-pravami, z organizacijami proizvajalcev, kmetijskih delavcev in s strokovnjaki. Glavni predlogi Kmečke zveze so: 1. deželni načrt za finansiranje kmetijskih gospodarstev za izbol j Sevalna dela, za razvoj živinoreje, za mehanizacijo in da lahko neposredni obdelovalci, posamezno ali združeni, nakupijo vsaj 100.000 ha zemlje, ki jo sedaj obdelujejo s spolovinarji, najemniki, koloni, ali je zapuščena. Glede plačevanja prispevkov za že vložene prošnje na podlagi zelenega načrta, dežela ne sme nadomeščati države, ampak mora nastopiti, da zagotovi vsem obdelovalcem brez diskriminacije pravico do prispevkov in olajšav pri posojilih. 2. Ostvaritev splošne melioracije glede na namakanje, vodne napeljave in hribovitih predelov, s popolno intervencijo države in dežele za dela, ki so v interesu javnosti. Razviti je treba taka naselja in povezavo med njimi, ki bodo ustrezali potrebam kmečkih družin. 3. Tehnična in denarna pomoč dežele za obnovo, okrepitev in razširitev zadrug za pobiranje, predelavo in prodajo pridelkov. Kmetijske konzorcije (Consorzi a-grari) je treba ločiti od Feder-consorzi. 4. Ustanovitev sklada solidarnosti proti škodi, ki jo povzročajo vremenske neprili-ke ter okrepitev tehničnega izobraževanja za raziskovanje in eksperimentiranje. Ukrepi, ki jih kmetje najbolj nujno pričakujejo in ki o njih dežela lahko takoj odloča so: l. vsem kmečkim družinam, ki so zavarovane pri kmečki bolniški blagajni, nuditi popolno zdravstveno skrbstvo in zdravila zastonj ; 2. uveljaviti dokončno preosnovo vseh kmetijskih pogodb z mešano najemnino v navadne najemne pogodbe; 3. JPb-večati prispevke. živinorejcem za vzrejo telic in nadomestitev bolne živine ; ,4. Oprostiti neposredne obdelovalce dodatnih občinskih in • pokrajinskih davkov na zemljišča in zmanjšati p reve- RUMANJE kmetje, vrtnarji Za vsako vašo potrebo se obrnile na domačo tvrdko FURLANI EDVARD ustanovljena 1938 TRST, Ul. Milano 18 TELEF. 35-169 Katera vam nudi po najnlžjib conah vsakovrstna semena najboljših Inozemskih krajev In semena lastnega pridelka ter razne sadike žveplo, modro galico, uffletnft in organska gnojila ter vsakovrstno prodje in stroje vsake velikosti. Ekskluzivni zastopnik za Furlanijo — Julijsko krajino: svetovno znanih strojev za obdelovanja zemlje ter kosilnice «AGRIA» Za Goriško in čedadsko se obrnile na trgovino? Zavadlav Orlando, Ulica Trieste — Gorica. V četrtek smo spremili na zadnji poti Ferdinanda Berdona iz Riiomanj štev. 37, ki je v 'starosti 68 let umrl v torek v tržaški bolnišnici. Bolehal je že več kot eno leto m se je zdravil doma, pred dobrim mesecem pa so ga morali odpeljati v bolnišnico, toda zdravniška veda mu ni mogla več pomagati. Pogreba dragega pokojnika se je udeležilo veliko število vaščanov in ljudi iz vseh okoliških vasi, ker je bil Nando zelo anan ter so ga vsi cenili zaradi njegovega značaja, marljivosti in zavednosti. O tem so pričali tudi številni venci ter šopi in šopi cvetja, ki so Jih prinesli Nandovi sorodniki ter številni prijatelji in znanci. Cvetje je prekrilo njegovo gomilo in ga je bilo še toliko, da so z njim okrasili . spomenik padlim. Ta lepa poteza je bila tudi najlepša počastitev spomina pokojnega Ferdinanda in bi mu bila najbolj všeč. Bil je namreč dosleden in zaveden Slovenec, ki je znal ceniti osvobodilno borbo našega ljudstva. živel je s sestro in z nečaki, dokler ni resno zbolel pa je z vnemo in veseljem obdeloval zemljo. Bil je marljiv delavec in skrben vospodar, njegovo največje veselje in užitek pa Je bilo branje. Rad je bral knjige. zanj pa bi bil dan brez sonca, če ne bi imel časopisa. Prav gotovo je bil eden izmed najbolj zvestih naročnikov in vnetih čitateljev Primorskega dnevnika od prvih dni izhajanja našega lista. Ko so ga odpeljali v bolnišnico je naročil doma, naj mu shranijo vse številke, da bo vse prebral, ko se bo vrnil domov. Cital je tako rad, ker je ljubil slovensko besedo, ker je bil žejen znanja, ker je hotel vedno biti obveščen o dogodkih pri nas in po svetu. Branje pa mu je bilo tudi v veliko uteho, ker je bil gluhonem. Učil se je v gluhonemnici v . Gorici in to mu je v življenju zalo pomagalo. Naj mirno počiva in naj mu bo lahka domača. zemlja, svojcem pa izraze našega sožalja. like prispevke za melioracijska dela. Neposredni obdelovalci Furla-nije-Julijske krajine, proučite in podpirajte te predloge, okrepite organizacijo s svojim pristopom, udeležite se krajevnih zborov organizacije. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov strokovni organizaciji naših kmetov, sta k zgornjim splošnim temam prispevali še posebej potrebe kmetov iz naših krajev, kot na pr. vprašanje razlastitev, posebni problemi naše živinoreje v zvezi s ceno mleka, potreba, da se zadružne oblike, katerih pomen za napredek kmetijstva gospodarsko načrtovanje tako poudarja, uvajajo in razširjajo u-poštevajoč že obstoječe ustanove, ki so si jih pri nas kmetje že postavili in da se preneha favoriziranje Agrarnih konzorcijev, ki niso kmečke, t.j. od kmetov, pač pa kmetijske ustanove. Zadružni čut. smisel za skupno delo je treba popularizirati, prikazati je treba kmetom koristi, ki bi jih od tega imeli na pr. pri zmanjšanju proizvodnih stroškov, pri nakupu strojev in opreme, pri prodaji svojih pridelkov. To je treba storiti s predavanji in tečaji ki morajo biti v njihovem jeziku, če naj bodo učinkoviti. Upoštevati je treba, da so v tržaški pokrajini kmetje skoraj izključno Slovenci, v pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu pa je samo en slovenski svetovalec, funkcionarji in strokovnjaki pa ne morejo občevati s kmeti v slovenskem jeziku, ko prihajajo ti k njim po nasvet ali ko sami prirejajo predavanja. Vsi ti problemi in predlogi bedo proučeni na deželnem kongresu v Vidmu, ki je priprava na vsedržavni kongres, ki bo v Rimu 19., 20. in 21. t. m. Obema kongresoma želimo plodno delo v korist kmetijskega gospodarstva v deželi in državi. LUCIJAN VOLK NASE KORENINE Frančiška Ciglič - mlekarica Prejšnjo soboto je v Štever-janu praznovala 78 let Frančiška Jakin, vdova Ciglič. V vasi jo vsi dobro poznajo in spoštujejo. Kdor jo ne pozna ne bo verjel, da vsako jutro potiska svoj voziček v' mesto, na katerem pelje po 70 litrov mleka svojim odjemalcem. Nekaj izrednega pa ni samo njena vsakodnevna hoja v mesto in nazaj, ampak tudi stopnice, ki jih mora prehoditi do svojih klientov. Cigličeva hodi vsak dan po osem ur. Kdo izmed mlajših od nje, ali pa celo prav mladih bi si upal vzdržati tolikšen napor? .Ko sem jo nekega dne vprašal, koliko let hodi v Gorico s •svojim vozičkom, mi je odgovorila, da prevaža mleko že od 'sedmega leta dalje. Takrat so •bili drugi časi kot danes; dela ni bilo in zaslužka tudi ne. Za-tb je pomagala teti, ki je bila že vpeljana mlekarica. Leta 1911 se je poročila s ^Francem Cigličem. V zakonu sta imela šest otrok, od katerih živita še hčerka in dva sina; eden živi z njo in ima hude posledice zaradi vojne, tako da za delo ni sposoben. Drugi sin živi v Jugoslaviji, hčerka pa je poročena v Steverjanu. Tretji sin je padel v partizanih. Takoj po prvi svetovni vojni je Frančiška delala v skladišču sadja trgovca Komjanca, leta 1928 pa je sama začela voziti mleko v Gorico in ga vozi še danes. Pred sedmimi leti je izgubila moža, vendar jo življenje ni potrlo; vedno je korajžna, polna Pismo uredništvu Prejeli smo in dobesedno objavljamo naslednje pismo o pustni prireditvi v Boljuncu. «Dragi Primorski dnevnik. V zvezi s tradicionalno pustno slovesnostjo ki je bila v sredo • v Boljuncu, naj mi bo dovoljeno opomniti, česar niste omenili v vašem četrtkovem poročilu, da se je -skoraj celotna ceremonija vršila v italijanščini. Bil sem prvič prisoten na boljunškem pustnem «pogre-bu» oz. izstrelitvi pusta v vesolje. Sel sem v prijazno vasico ob Glinščici ne samo z namenom, da bi jedel klobase in pil domače vino ali pokusil polento s polenovko, temveč predvsem. zato, da bi videl sloven-ški pustni značaj na Tržaškem, tn sem bil razočaran, kot mnogi jarisotni. Zgleda, da je komu šinila v glavo globoka misel, da je treba za par Tržqčanov, ki razkmejo slovenski, povedati nekaj smešnic V italijanskem tržaškem narečju, in tako se je zgodilo, kar je nezaslišano, da se je skoraj celoten program vršil v jeziku naših .sosedov. Kot sem zvedel, se kaj takega druga leta ni dogajalo m so kljub temu prišli v Bol junec mnogi Tržačani italijanske narodnosti. Slovesnost se je zavlekla po nepotrebnem in Kar je glavno, zgubila je svoj pristni domači značaj. Drejček in Vanek pa sta postala Kumari-: sta neke mestne kino dvorane. Kaj Slovenci jse res ne znamo smejati po slovensko?! Takšne dvojezičnosti (ki je v Boljuncu postala pravzaprav tuja enoje-zičnost) nam ni treba, ker kot rečeno, prireditev zgubi na svoji značilnosti. Res škoda: se moralno SlOverici za tolilco ponižati po fieumnem? Prav gotovo je pust žalostno gledal iz zraka na Rotjunec in upal, da se kaj takega prihodnje leto ne bo zgodilo. Rad bi vedel, kaj mislijo Boljunčani o tej moji pripombi. Hvala za objavo. S spoštovanjem C. S.* BAZOVICA hirat po hišah jajca in klobase, kot Je to že stara navada. Nabrali smo 250 jajc, 18.000 lir, 17 parov klobas in nekaj prašičjega mesa. V nonedeljek je bila v Slomškovem domu večerja, r.a katero je bila povabljena vsa vaška mladina. Vsem vaščanom najiepša hvala in na svidenje prihodnje leto R. C. KATIN AR A V torek, 2-.- marca, smo položili k večnemu počitku na kati-.narskem pokopališču našega vaščana Josipa Maverja. živel Je na Katinari, rodil pa se je v Lonjerju. pred 63 leti. Delal je v Javnih skladiščih celih 42 let. umrl pa je nenadoma po kratki bolezni. Pokojni Maver je bil dober delavec in zaveden Slovenec ter je zelo rad bral Primorski dnevnik. Lahka mu zemlja, svojcem pa naše sožalje. življenja, preavsem pa p.idna kot mravlja. Se dob o s? spominja hude zime 1929. leta. Takrat je Seča zamrznila ln Frančiška je nesla «čes^eio» z mlekom na glavi čez za’edenelo reko. Dokler motorizaoja rl zajela naših krajev, -je imela vedno družbo, ko se je iz mesta vja čala domov na BukJvje. Danes hodi sama, medtem ko motocikli in avtomobili brzjo mimo nje v klanec. Počasi potiska pred seboj svoj voziček, tako kot pred tolikimi leti, le pot, ta je sedaj nekoliko boljši, tako da se ji ni treba toliko truditi števerjanci ji želimo, da bi bila še dolgo let zdrava in zadovoljna. S. R. že mnogo let ni bilo v Bazo-i vici za pustne dni nič kaj po- j sebnega. Letos pa Je bazovska i mladina nripravila za pust lep j sprevod. Mladina .ie imela se-! stanak, kjer je določila vsake-; mu svojo nalogo. Vsi mladeniči j in dekleta so se odzvali ift so-; delovali. Na pustno nedeljo ob 14. ur; se je začel razvijati sprevod. Vsi vozovi so bili omaškarani in lepo Drioravljenl. Bazovska radio-televizijska Dostaja, ki je oddajala samo na pustno nedeljo, je po mikrofonu obvestila vaščane o sprevodu. Vozove so vlekle motorne kosilnice in traktor. Imeli smo tudi go-kart, ki Je delal strašen ropot. Prvi voz. oziroma kočijo z novoporočenci sta vlekla dva oslička. Na drugem vozu so bile maškare. Nato je orišel na vrsto voz z mladim vaškim orkestrom Zadnji pa je šel reševalni voz, na katerem le zdravnik operiral pusta. Po cestah je bilo mnogo vaščanov in tuicev. ki so vsi z zanimanjem sledili sprevodu in se veselili. Po končanA ceremoniji I smo se vsi fantje odpravili nn- V NEDELJO, 14. MARCA Občni zbor Kmetijske zadruge v Trstu V nedeljo, 14. marca, ob 9. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. redni letni občni zbor Kmetijske zadruge v Trstu z naslednjim dnevnim redom: Poročilo upravnega odbora. poročilo nadzornega odbora, predložitev, diskusija in odobritev obračuna do 31. decembra 1964. izvolitev upravnega odbora in razno. Obvestilo KZ in ZMP Do 31. t. m. je treba napraviti prijave Vanoni. Ne čakajte do zadnjega dneva. Prijave morajo napraviti tudi tisti, ki plačujejo davek na hUo, čeprav so njihovi dohodki manj l kot 960 tisoč Ur letno. Za prijavo prinesite s seboj davčne kartele za leto 1964, podatke o vseh družinskih članih in o dohodkih članov, ki so drugje zaposleni. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov NA OSM1CI PRI FRANCU COLJI v SAMATUKC1 štev. 21, to-čijo domače črno in belo vino IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV NABREŽINA Bogato narodno blago - Značilnosti ljudske govorice in imena krajev - Nono in nona sta na ognjišču imela {lavno besedo - Pravljice in narodne pesmi Torej tečnost in zdravje Je v celoti vsebovala nekdanja preprosta ljudska hrana. Ali nam takšno jamstvo nudi današnja hrana s trga? Dokler bomo či-tali o tolikih potvorbah živil začenši z moko in mlekom pa do vseh drugih, bo namesto jamstva dvom. Smemo sklepati, da bi se v takih okoliščinah seme Caharijev, Grudnov, Perto-tov in Radovičev ter njim priključenih Nabrežinpev ne bilo tako zdravo zamnožilo in še danes veljalo za kleno zrno. To omenjemo zaradi znatnih in največkrat zgrešenih pojmov novega pokolenja, ki je bližnji in še bolj davni preteklosti obrnilo hrbet m je ne pozna, kot da bi je nikoli ne bilo in bi bila sedanjost zrasla sama iz sebe. V kolikor pa se prisluhne besedi iz onih dni, zamahne z roko in se pomilovalno nasmehne, češ da so bili takrat ljudje neumni, da niso znali živeti, si privoščiti, se zabavati itd. To je plod predvsem nevednosti. Mladina ne more razumeti, da ima vsaka doba svoj pečat, ki ji ga vtisne družbeni red s svojimi gospodarskimi, socialnimi, kulturnimi in drugimi činitelji, da ima vsaka doba dvojno lice, svetlo in temno in da ni bila naša preteklost le črna, kot ni sedanja stvarnost samo rožnata. Je torej velika zmota, če pripisujemo sedanjo- sti same prednosti, minulosti pa i svojem narečju in se v njem same pomanjkljivosti. udeležila razgovora. V tej govo- Skušali smo — seveda le bež- rici je bilo le toliko tujk, kolino — prikazati življenje prvih I kor jih je zemljiška uprava z Nabrežincev in njihovih naslednikov le z enega področja: le v kolikor se tiče njihovega zunanjega ali telesnega (fizičnega, materialnega) obstoja — njihovega gospodarstva. Ostaja še notranja, moralna ali duhovna stran, ki globlje izraža takratno kulturno izživljanje. Sodimo, da se je glavnina te dejavnosti odvijala v hiši — na ognjišču in okrog njega, prvotno pritličnega, kasneje dvignjenega ter v novejšem času izgrajenega iz našega večkrat umetno izoblikovanega kamna. Tudi zglavnik (podstavek za drva) je bil čim lepše in tako izkovan, da so na obe Stebrišči, na vrhu narejeni v obliki košare, položili bučo vina. Nič ni motila močna iz velikega navadno li-jastega kamina moleča veriga za kotel. Tukaj se je v zimskih dneh razvezal jezik, beseda v domači govorici ali v ljudskem jeziku, ki je bil drugačen od današnjega, a bogatejši na pristnih izrazih. Teh ni več, utonili so v pismenem (književnem) jeziku in še bolj v tujkah. Nekoč je mladenka, ko je s kolovratom pripravljala volneno predivo za novostmi vnesla v gospodarstvo (na pr. nemško die Presse — preša). Še je ostalo nekaj te naše imovine — rečemo ji narodno blago — zlasti v obliki ledinskih imen, ki jih ni moč poljudno izbrisati. Ta smiselno bogata imena označujejo večje površine zemljišč. V južni smeri... Brščice, Na širokem; Breg ima več imen: Pečico, Srednje, Drago, Dolenje. V Breg gremo čez Sarajevo, vemo kako, a gotovo ni brez pomena dobilo tega naziva. In Ivere. Verjetno so temu kraju dali ime po kupih griže (ki so jih bili porabili za gradnjo železnice), kjer se Je pozimi pojavljalo ivje (sren). Proti Sllvnemu je Jurkov’ca — ime po kakem Jurku; mogoče po onem, ki je — po ustnem izročilu — bival nekje pod slivenskem gradiščem kot samostojen gospodar in lastnik vsega zemljišča pod tem imenom? Ugibanja nas morejo dovesti tudi k Jurkoviču. Je li ta priimek slovenskega ali hrvaškega izvora? Na Štajerskem je vas Jurkovlje, v Istri naselje Jur-koti. Jurkovca — rpčejo tudi Jurkovce — ima svojo neznano, a zanimivo povest. Proti severu obleko, perilo in odeje, v mi- (šempolaju) so Velika njiva (za slih ali polglasno pela pesmi v nekdanjih nekaj nabrežinskih kmetov dovolj velika), Brajda, Nad Liščkom, Brda, Lišček, nad temi je Ojstri vrh, koder je nekoč vodila pot v Sempolaj. Med železnico in Križem so Jesenice. Tod so Nabrežinci brskali za skorjo kruha in na ognjišču o tem tudi največ razpravljali, vmes vpletali pregovore, domi-slice, dovtipe in šale ter pri dobri volji — za praznike ali hišno slavje — zapeli v domačem zvoku. Ker pa ima ((vsaka vas svoj glas«, naj is na-brežinskega narečja omenimo to-le zanimivost. V 3. osebi množine sedanjega in preteklega časa rečemo pravilno «so» — so bili, bile, po domače pa so Nabrežinci še nedavno rekli «sju», sju b’li (bili). AH ni v tem ostanku preteklosti kakšno sorodstvo s srbohrvaščino su (bili, bile)? Po stari šegi sta v hiši, zlasti na ognjišču imela glavno besedo nono in nona (ded in babica). Pritikala jima je beseda o preteklosti, pravljicah, strahovih, copernicah in še to in ono. Seznanjala sta mlajše s pesmimi nabožnega, otožnega, ljubav-nega, poskočnega značaja, z u-gankami, legendami in pripovedkami, posebno še z onimi, ki so se tikale življenja v bližnjih gradovih (devinskem, Štanjel-skem, goriškem). None so rade pripovedovale bajke, kot na pr. ono o raju na zemlji, o mani v puščavi i. c. Vsaka Kraševka je znala povedati bajkošaljivko, kako je nastal naš Kras. Ta pretežno že neznanka pravi: Ko je Bog ustvaril svet, mu je ostal velik kup kamenja Ni vedel, kaj naj z njim počne. Nameraval ga je zagnati v morje, češ tam ne bo nikomur v napotje Spravi ga v veliko vrečo ln jo zažene čez suho zemljo proti morju. Hudoba, k' je to opazila in hotela božje delo prekrižati, je vrečo preluknjala tik pred padcem v morje Kamenje se je izsulo in tako je nastal kamniti Kras. Poslušali so ju njih otroci, vnuki in drugi, vsrkali niih besede in to prenesli novim rodovom. To je bilo ustno izročilo, takratna živa knjiga, ki je vezala preteklost z vsakokratno sedanjostjo Ti nepismeni ljudje so učili in vzgajali naraščaj po takratnih šegah. A ognjišče je od pozne Jeseni do spomladi pomenilo tudi nekakšen parlament, kjer so premlevali dnevne dogodke, novice, vaške zadeve, se posvetovali o ukrepih glede dajatev itd. — kratko o vsem, kar se je poleti vršilo na križadi. (Nadaljevanje sledi J JANKO FURLAN Vreme včeraj: naj viž j a temperatu. ra 9, najnižja 5.4, ob 19. uri 7.4; vlaga 70 odst., zračni tlak 1013.2 narašča, veter 5 km jugovzhodnih, nebo 4 desetine poo-bJačeno, morje mirno, temperatura morja 8 stopinj Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 7. marca Tomaž Sonce vzide ob 6,33 in zatone ob 17.59. Dolžina dneva 11.2G. Luna vzide ob 8.37 in zatone ob 22.31 Jutri, PONEDELJEK, 8. marca Jainez OB 20-LETNICI OSVOBODITVE MLADINSKI NATEČAJ PRIMORSKEGA DNEVNIKA» Letos proslavljamo 20-letnico zmagovitega zaključka narodnoosvobodilne borbe, italijansko ljudstvo pa 20-letnico odporniškega gibanja. V spomin na ta dva zgodovinska dogodka in z namenom, da bi tudi novo, povojno generacijo spodbudil k večjemu zanimanju za to izredno pomembno obdobje naše novejše zgodovine, razpisuje Primorski dnevnik mladinski natečaj z naslovom «Pripovedovali so Natečaj je namenjen osnovnošolski, srednješolski in delavski mladini, to je tistim mladeničem in dekletom, ki v narodnoosvobodilni borbi niso mogli sodelovati, ki pa so iz pripovedovanja staršev in sorodnikov, bivših borcev in aktivistov zvedeli za razne dogodke iz borbe proti nacističnim in fašističnim okupatorj em naše dežele. V poštev prihajajo opisi partizanskih po hodov, borb, akcij in spopadov, opisi dogodkov in razme r v zaporih in koncentracijskih taboriščih, požrtvovalnost terenskih delavcev in kurirjev, skratka vse, kar je s to slavno in trpljenja polno dobo povezano. Prispevke, ki so lahko poljubno dolgi, bo uredništvo ((Primorskega dnevnika« sprejemalo do 1. maja in boljše tudi sproti objavljalo proti honorarju, najboljše pa bo po zaključenem natečaju tudi nagradilo z lepimi knjižnimi nar gradami in seveda s honorarjem za objavo. Mladinci in mladinke, primite za pero in pošljite nam svoje spise na naslov: Uredništvo «Primorskega dnevnika», Ul. Montecchl 6 Trst SINOČI V DVORANI KULTURNEGA DOMA Lep koncert opernih arij z orkestrom GM in solisti Pod taktirko Oskarja Kjudra je orkester muziciral s presenetljivo dovršenostjo, pevci pa so se uveljavili z lepimi glasovi - Danes dve ponovitvi V dobro toda ne dovolj zasedeni dvorani Kulturnega doma je bil sinoči koncert opernih arij v priredbi Glasbene Matice in pod taktirko Oskarja Kjudra, Človeku je vedno prijetno, kadar lahko prisostvuje kulturnemu dogodku, ki je plod požrtvovalnosti in prizadevnosti naših ljudi, toliko bolj prijetno pa mu je, če vidi, da prizadevnost in požrtvovalnost dajeta tudi lepe in spodbudne rezultate, če nam nudita dokaz, da smo tudi z lastnimi močmi sposobni postaviti. na oder nekaj, kar ima sicer lahko še pečat amaterstva, toda amaterstva, ki odraža kvaliteto in nesporno možnost nadaljnje kvalitetne rasti. Naši Glasbeni Matici pripada zasluga, da je v povojnih letih, še prav posebno pa v poslednjih letih, kljub vsem težavam v katerih deluje, ustvarila pogoje za resno glasbeno izživljanje; njenemu pedagogu in dirigentu Oskarju Kjudru pa pripada še posebej zasluga, da danes lahko z vso resnostjo in strokovno utemeljenostjo ne samo razmišljamo o našem lastnem orkestru, temveč da smo manjši šolski orkester dobili že pred časom in da imamo danes na razpolago tudi večji orkestralni ansambel ,sposoben izvajati kakrš- .....»IIIIIIIIIHHIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllHIIIIIIIII.■■■■MIIIIIIIIIIIIII.. SKUPŠČINA DELAVCEV CRANE-ORION Delavci bodo nadaljevali stavko in straženje v tovarni Vprašanje svetovalca Burla m solidarnost PSIUP • Sklepi izvršnega odbora FI0M Spor v podjetju Crane-Orion še vedno traja. Delavci nadaljujejo stavko in stražijo v tovarni. Včeraj so se delavci sestali v tovarni na enotni skupščini, kjer sta jim oba tajnika kovinarskih sindikatov poročala o položaju. Zatem so skle. nili, da bodo nadaljevali borbo. Medtem pa se krajevne oblasti trudijo, da se podjetje ohrani, oziroma da ga prevzame drugo podjetje. V zvezi s tem so se razširile govorice, da je neko industrijsko podjetje pripravljeno kupiti tovarno. V zvezi z borbo v tovarni sporoča izvršni odbor federacije PSIUP, da je proučil položaj v njej ter poziva oblasti, naj nemudoma posredujejo, da se spor u-godno reši. Odbor izjavlja,, da bi moralo za to poseči vmes ministrstvo za državne soudeležbe za rešitev podjetja in s tem zagotoviti delo 500 delavcem. Občinski svetovalec Giuseppe Burlo, ki je hkrati tajnik PIOM, je poslal županu Franzilu vprašanje, v katerem ga opozarja na resni položaj v tovarni ter ga vprašuje, kaj je storila občinska uprava za ohranitev podjetja, ki je važno za tržaško gospodarstvo. Svetovalec tudi vprašuje, kakšne so perspektive za naglo rešitev tega vprašanja. Te dni se je sestal izvršni odbor tržaške FIOM in proučil položaj kovinarske stroke spričo upadanja zaposlitve delavcev in namenov delodajalcev, da bi se «zamrznile» delavske mezde. Odbor je usvojil obveznosti in sklepe vsedržavne FIOM ter posvetil posebno pažnjo nevarnosti, ki grozi Sv. Marku, in položaju v podjetju Crane-Orion. V zvezi s Sv. Markom zahteva FIOM, da se spremeni osnutek petletnega načrta v tistem delu, ki se tiče ladjedelstva, ter naj se čim-prej poskrbi za obnovitev tržaške ladjedelnice. Osnovni smoter sedanje borbe le. da se ohrani ladjedelnica Sv. Marka v okviru pravilne ladjedelske politike v vsej državi. Izvršni odbor FIOM poziva krajevne oblasti, zlasti pa tržaškega župana, naj čimprej ustanovijo enoten mestni odbor in enotno delegacijo za obrambo ladjedelstva in tržaškega gospodarstva; ta delegacija bi morala tudi odpotovati čimprej v Rim. Izvršni odbor Je proučil tudi položaj podjetja Crane-Orion in zavzel odločno stališče proti njegovi ukinitvi. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o sklepih FIOM obširneje poročali prihodnjič. Odločen lastnik preprečil rop v urarni Na najbolj obljudenem trgu v središču mesta, na Borznem trgu, je sinoči okrog 19. ure neznanec skušal oropati urarno Iviani, Neznanec, pozneje so ga policisti letečega oddelka prijeli in ga identificirali za 30-letnega Antonia Bi-gnamija iz Milana, se je približal izložbenemu oknu urame ter s prstanom, v katerem je bil vgrajen demant, prerezal steklo. Bi-gnami je z demantom že naredil velik krog v steklu ter nalepil lepljivi trak, da ne bi drobci popadali na pločnik, ko ga iz notranjosti urame pri roparskem početju zapazil lastnik. 46-letni u-rar Bzio Iviani iz Ul. Giuliani 3 je nemudoma pritekel jz urarne in uspelo mu je, da je roparja s pestjo močno udaril v obraz ter ga vrgel na tta. Bignami, ki je tedaj uvidel, da mu slaba prede, je hitro vstal in hotel zbežati. Pri tem je sunil 60-letno gospodinjo Delio Trampuš iz Gorice. Toda roparju ni uspelo zbežati. Sam Iviani je tekel za njim ter ga prijel in ga nekaj minut pozneje izročil agentom letečega oddelka, ki so se iz bližnjih uradov kvesture podvizali na Borzni trg. Bignamija so agenti pospremili na kvesturo, kjer so ga takoj zaslišali in ga čez noč zaprli v celico. ................... PO SKLEPU VATIKANSKEGA KONCILA Danes prvič maša v slovenskem jeziku Mašo iz roj’anske cerkve bo ob 9. uri oddajal Radio Trst A Z današnjim dnem začne veljati sklep vatikanskega koncila, ki ga je potrdil papež Pavel VI. o uporabi živih jezikov vernikov pri cerkvenih obredih. V zvezi s tem zgodovinskim dogodkom so slovenski duhovniki na Goriškem in Tržaškem objavili pismo slovenskim družinam, v katerem poudarjajo pomen uveljavitve načela, ki sta ga razglašala slovenska apostola sv. Ciril in Metod. V Trstu bo slovenska maša v Rojanu ob 9. uri in jo bo oddajal radio Trst A. Za svoj jezik so morali Slovenci mnogo pretrpeti in so se za to pra. vico borili ter umirali, zamejski ASSUNZIONE AIUTO MONTATORI LINEE AREE ELETTRICHE (Qualifica aziendale di manovali specializzati) L’A C E.G.A.T., dovendo provvedere all’assunzione di due aiuto montatori linee elettriche per il proprio Servizio Autofilotranviario, con aualifica aziendale di manovali specializzati, invita gh interessa-ti a presentare domanda all’Ufficio Personale (via Genova n. 6, stan-za n. 50) suirapposito modulo, da ritirarsi allo stesso indinzzo. I requisiti richiesti sono: robusta costituzione fisica, in relazione al lavoro da svolgere sempre all’aperto ed in condizioni disagiate; etk tra gli anni 23 e gli anni 30; buona conoscenza e pratica profss-sionale relativa al montaggio delle reti aeree elettriche, da provarsi con precedenti occupazionl nello stesso settore; esenzione dal servizio militare; residenza nella Provincia di Trieste. Le domande dovranno pervenire all’Azienda entro e non oltre 11 10 maržo 1965. Slovenci pa se moramo še boriti za popolno uveljavitev svojih jezikovnih pravic. Zato toplo pozdravljamo uveljavitev te pravice, ki jo je Cerkev priznala po dolgih 1100 letih in ki ne velja samo za Slovence na Tržaškem in Goriškem, ampak tudi za slovenske vernike v videmski pokrajini in na Koroškem. Zato bi radi tudi od tam slišali veselo novico. Obisk pri dr. Savoni Generalni konzul SFR Jugoslavije v Trstu Rudi Janhuba in predsednik okrajne skupščine Koper Jože Eržen sta včeraj dopoldne obiskala novega predsednika pokrajinskega odbora dr. Alberta Savono, s katerim sta se zadržala na krajšem razgovoru. Proslava za žene na dolinskem županstvu Dolinska občinska uprava priredi danes ob 15.30 na županstvu v Dolini svečano proslavo 20. obletnice uporniškega gibanja in pridobitve volilne pravice žena. Vabljene so vdove padlih v NOB, matere padlih, politične preganjan-ke, aktivistke In vse, ki so kakorkoli prispevale k zmagi nad nacl-fašizmom. no koli orkestralno delo. In čeprav je ta orkester v svojem obstoju še zelo mlad, pravzaprav povsem nov, saj se nam je tokrat prvič predstavil v sedanjem sestavu, in čeprav organizacijski in finančni temelji, na katerih sloni, še niso učvrščeni, mu moramo vendarle priznati, da že sedaj predstavlja več kot samo solidno muzikalno skupino. Njegovo sinočnje izvajanje se je odlikovalo po čistosti zvoka, po Vzorni disciplini muziciranja, po voljni podrejenosti dirigentu in po znatnem interpretativnem smislu. Spričo tega, da je njegov sestav v bistvu komorn in zasedba v posameznih instrumentalnih skupinah nezadostna, dosega vendarle pol-nozvočne in prijetne barvite, učinke, kar dokazuje, da ga sestavljajo polnokrvni godbeniki z dobrim obvladanjem glasbil in odlikuje homogenost ne glede na izrazito mladost nekaterih njegovih članov. Dirigent Oskar Kjuder je v kratkem času postavil na noge res lep orkester, ki nam bo lahko nudil še marsikatero zadovoljstvo in marsikateri glasbeni užitek. Poleg orkestra, ki je z naravnost presenetljivo dognanostjo izvajal Gluckovo uverturo k operi «Ifigenija na Aulidi», meditacijo iz Mas-senetove opere pThaisn v godalni zasedbi z odličnim solom prve violine ter Intermezzo iz Mascagni-jeve opere ((Cavalleria Rusticanan, se nam je predstavilo še nič manj kot S pevcev solistov, od katerih samo eden ni bil Slovenec in samo ena gostinja. Vsi ostali so izšli iz naših slovenskih vrst na Tržaškem in že samo to dejstvo nas lahko upravičeno navdaja s prijetnimi občutki, ki jih še povečuje dejstvo, da gre v glavnem za mlade pevce, ki bodo z resnim in sistematičnim študijem lahko še znatno napredovali v svojih umetniških stremljenjih, saj razpolagajo z lepimi glasovi. Sopranistka Nerina Pelicon ova je arijo Tosce zapela zanesljivo in vseskozi dostojno z močnim zvonkim sopranom, ki mu manjka samo še sprostitve in večje izdelanost i v fraziranju. Basist Ivan Sancin je arijo Gremina iz opere ((Evgenij Onjegin» zapel občuteno in zlasti v srednjih legah prijetno, v višinah in nižinah pa je bilo nekoliko občutiti trenutno glasovno indisponiranost, Milena Furlanova je lahkotno arijo Ker rubina iz Mozartove opere ((Figa-rova svatba» ob izvrstni spremljavi orkestra podala solidno čeprav brez potrebnega zvonkega bleska, Nadja Pcrtotova pa je arijo Marni-ke iz Smetanove opere ((Prodana nevestan zapela ne samo s prijetno toplim sopranom temveč tudi z dognano tehniko in poudarjenim interpretativnim smislom. Pertotova je kljub svoji mladosti že zrela pevka kateri se prav gotovo obetajo še lepe afirmacije v njeni pevski karieri. Pela je v češkem izvirniku. Marija Bitenčeva je v znani Ila-baneri iz Bizetove opere Carmen v celoti uveljavila svoj žametni alt in svoj izraziti pevski dar. Njeno petje je kultivirano in odraža poglobljeni študij. Bariton Darij Zlobec je arijo Igorja iz Bo-rodinove opere ((Knez Igom zapel s tako prijetnim in zlasti v srednjih višinah tako lepo barvitim glasom, da je za poslušalce predstavljal res prijetno presenečenje. Ko se bo lahko še bolj izpel in utrdil zlasti v nižinah, kar bo dosegel z do kraja osvojeno tehniko petja, bo lahko svoj glas še zelo lepo uveljavil. Pel je v ruščini. Sopranistka Ljuba Berce-Ko-šutova si je izbrala zahtevno ko-loraturno arijo Gilde iz opere «Ri-goletton. Vsem finesam sicer ni bila povsem kos, toda njen glas je prijeten, dobro moduliran in njeno petje intonančno čisto. Nicold Macillis, ki je le trenutek pred nastopom prihitel iz gledališča Verdi, kjer je odpel svojo vlogo v operi ((Deklica z divjega zapadan, je v ariji Rodolfa iz opere ((La Bo-hem» pokazal tipično šolo italijanskega belcanta. Tu in tam je bil glasovno nečist, vendar pa zlasti v višinah zanesljiv v izpevih in sproščen v odrskem nastopu. Orkester pod taktirko Oskarja Kjudra je vse pevce spremljal zelo diskretno in dovršeno. Orkester, dirigent in solisti so bili deležni zasluženega priznanja. J. k. Premiera Puccinijeve ^Deklice z Zapada» Včerajšnja premiera Puccinijeve «Deklice z Zapadas je občinstvo dokaj navdušila, zlasti po drugem dejanju, ko Minnie prekipeva veselja, da je rešila Johnsona. Minnie je bila Magda Olivero, ki je v vlogo vložila izredno prizadevnost. Tudi Gastone Li- .................................................i....n......................................................................................... mo, radiotehnik Ermanno Prlmosi in uradnica Ardea Zoli, elektronski tehnik Fabio Cecohiini ta urtiv. študent- ROJSTVA SMRTI IN POROKE 6. marca 1965 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 54-letni Carlo Puric, 59.1etni Vito Lotti, 87-letna Marian-na Mozzon, 54-letni Giosue Saingu,’-nettl, 76-1 etn a Emilia Zann por. Da-pery, 62-letnl Rodolfo Franca, 83-letna Celestina Hirseh vd. Gloria, 67-1 etn i Guido Prelc. Elio Santaros-sa, star 10 mesecev OKLICI: radiološki tehnik Edoar-do Taticek in šivilja Anna Maria Corsa, pometač Giovannl Schiberna in gospodinja Angelina Cmelic, kle. sar Silvio Verginella in prodajalka Silvana Tlnolli, mesar Domenico Gor-disco in gospodinja Maria Papa, delavec Angelo Marsetich in gospodinja Jolanda Canciani, ličar Fereol Ctrelli in trgovka Elisabetta Poro-pat, radiolog Franco De Marchi in trizerka Ondlna Vaglieri, pomorščak Mario Ruzzler in delavka Llbera Russlgnan. univ. asistent Mario Pre-stamtourgo In študentka Fulvia Fur- Včeraj-danes nec Alessandro Sagripantl in upokojenka Maria Fersl, mehanik Marino Primožič in delavka Angela Camma-rata, delavec Antonio Capo in go. spodinja Antonietta Maffla, natakar Giuseppe Zen in gospodinja Miranda Spanio, uradnik Diego Sivini in uradnica Clelia Vidotto, elektromeha-nlk Augusto Castellani in frizerka Giovanna Cimolimo, pomorščak Sal-vatore Cucchlara in gospodinja Giu-seppa Vitalunga. uradnik Edoardo Delnerl In uradnica Mariella D'Angeli, pek Albino Pipan in prodajalka Marisa Soaltrl, mizar FJavio To-tls in gospodinja Adriana Bablch, mehanik Claudlo Mamillo in gospodinja Paola Gtacomlmi, cevar Dlno Carli In bolničarka Evelina Bubola, karabinjer Rocco Trunfto in gospo- lr.nl, natakar Romano Principe ln 1 dinja Maria Trama glino, železničar frizerka Garmen Cebochln, upokoje-1 Umbertd Ferrarese ta gospodinja Ol. ka Lina Padoani, sodni oficial Um-berto lapipelli in gospodinja Adria-ga Camerln, kovinarski Izvedenec na Gnigdlon. Stelio Ghersintoh ln bolničarka M-' da Zaiiler, uradnik Adriano Dibia-gio ln uradnika Marisa Chiancone, klepar Loris Mattossovich in gospodinja Ottavia Varani, barist Egidio Rener in prodajalka Ada Arzon, šofer Guido Deponte in prodajalka Fi-lomena Lettierl, delavec Bruno Cok im bolničarka Fiorlna Altln, godbenik Francesco Russi In uradnica Silvia Fabian, univ. študent Ferrucclo Festa in llkalka Ada Ferracin, mizar Silvano Clapci in Uršula Wa-zek, Industrijski Izvedenec Franco Gerin in učiteljica Irvina Giassi, de. lavec Egidio Russi in uradnica Giovanna Pressetnig. uradnik Mario Ca-fagna in uradnica Marisa Moro, trgovec Silvano Di Lenardo im gospo-dinja Evelina Oiaccbl, sprevodnik Lulgi Ogrlsek in Amdreima Fraglaco- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (1. J — 7. 3.) Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; dr. Gmelner, Ul GiuMa 14; Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14: Premdi. ni, Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1, Služba od 13. do 16. ure Dr. Gmelner, Ul. Giulia 14; Piz-zul-Clgnola, Korzo Italia 14; Pren-dinl. Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo,' Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello. Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena. Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero X marilli kot Johnson si je zaslužil aplavz na odprti sceni. Za težki vlogi, ki ju Puccini ni osladil s posebnimi arijami, preračunanimi na trenuten efekt, sta si protagonista odobravanje zaslužila (čeprav so nekateri zunanji 'izrazi» tega odobravanja le preveč nepristni). Lino Puglisi (Rance) je zelo dober glasovno in v igri, Mario Carlin (Nick) je lepo zapel zlasti v zadnjem dejanju in Enzo Viaro je tudi kar dostojen Ashby. Sodeluje še vrsta pevcev (Clau-dio Giombi, Raimondo Botteghel-li, Bruno Ferlatti, Eno Mucchiut-ti, Giuseppe Botta, Gino Sarri, Lucio Rolli, Augusto Frati, Mario Frosini, Bruna Ronchini, Vito Susca in Nicold Macillis), ki vsi zaslužijo pohvalo. Posebej pa je treba pohvaliti Zbor, ki ga je Giorgio Kirschner res odlično iz-vežbal. Dirigent je zanesljivo vodil orkester in izvajalce na odru. Režiral je Carlo Piccinato. Danes na stadionu proslava 8. marca Danes ob 15.30 bo v dvorani na stadionu «Prvi maj» na Vrdelski cesti osrednja proslava mednarodnega praznika žena, ki sovpada z 20. obletnico osvoboditve. Proslavo prireja tržaška UDI in na njej bosta govorili poslanka Gina Borelli-ni, članica vodstva UDI in odliko-vanka z zlato kolajno odporništva, ter poslanka Marija Alijančič iz Ljubljane, bivša partizanska borka. Govoroma bo sledil kulturni program,_ v katerem bodo nastopili pevski zbori, člani tržaškega Tea-tro stabile pa bodo recitirali odlomke in poezije o osvobodilni i borbi. Na koncu bodo ženam, ki so se udeležile osvobodilne borbe, podelili častne diplome. JUTRI bodo naslednje proslave 8. marca, mednarodnega praznika žena, in 20-letnice odporništva, ki jih priredi UDI: Milje, kino «Verdi» (Jole Burlo); čampore v krožku (Libera Serini); Prosek, v kinu «Anna» (Anica Udovič in Vittoria Domio); Opčine v kulturnem krožku (Milena Sila). Mali oglasi FIU IVlAGAZZINtJ — ITsl, Ulica Carducci II. DOBITE: ženske, moške in otroške dežne plašče, bunde, hlače, jopiče ln srajce najboljših vrst in znamk po najnižjih cenah V SKLADIŠČU D. KOZULICA TRST, Ulica Machiavelli štev. 12 za direktni izvoz po eksportni ceni, dobite pralne stroje REX, CANDT in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo. V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago; plašče, kožuhe (bunde). hlače itd. VESPE LAMBRETE, vse potrebščine ln nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M.A.R. — Trst. via del Bosco N. 6 — Tel. 41-946 PRI IIAUTO STILE« Trst, Via U Foscolo, 8 — blizu Trga Garibaldi — dobite vse potrebno za avtomobile. obloge, tepihe. električne baterije, verige nantlgeloa itd. po zelo ugodnih cenah. URE najboljših znamk, zlate predmete za darila ter natančna popravila ur In zlatnine pri DARVVIL, Piazza S Giovannl št. 1. VAJENKO ali VAJENCA — plača dobra — išče krojaški salon Mozetič, Trg Garibaldi 11, PRODAM Lambretto v dobrem stanju. Vidrih. Ulica Solferino 5 (Chia-dino). GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v KULTURNEM DOMU danes 7. marca ob 17. in 20.30 KONCERT OPERNE GLASBE Sodelujejo: ORKESTER GLASBENE MATICE Dirigent Oskar Kjuder Solisti: Ljuba Berce - Košuta, Milena Furlan, Marija Bitenc, Nicolii Macillis, Nerina Pelicon, Nadja Pertot, Ivan Sancin, Darij Zlobec Prodaja vstopnic od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma, Ulica Petronio 4, tel. 734265. Slovenski klub priredi v torek, 9. t.m. oh 20.30 javno debato o repertoarju Slovenskega gledališča Vljudno vabljeni vsi, ki bi želeli povedati svoje mnenje o tem vprašanju. Gledališča Sintetične preproge in preproge za hodnike iz plastike «BaIatum» in «Meraklon». Moderno pokrivanje podov s plastiko, gumo, «Moquette» in ploščice «Rikett». Hitra naprava s specializiranim osebjem. A.R.P. ITALPLAST, Trst. Trg Ospedale št. 6, Tel. 95-919. ENAL0TT0 Natečaj št. 10 ZMAGOVITI STOLPEC Bari . . . 5 12 1 Cagliari . . S • 84 2 Firence . . • • 56 X Genova * . • • 81 2 Milan . . s • • 6 1 Neapelj . . * . 8 1 Palermo . . • • 90 2 Rim .... 5 1 Turin . s . • • 5 1 Benetke - * 3 . 50 X Neapelj II • • 17 1 Rim II . . . • 31 X PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z 12 točkami lir 8.788.000 11 točkami lir 184.800 10 točkami lir 15.800 Dokončne kvote določi o srednja komisija • Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade VERDI V torek ob 20.30 druga predstava Puccinijeve opere «Dekilica z divjega zapada« z isto zasedbo. Red C za parter in lože ter B za balkona in galerijo. Nazionale 13.30 «Questo pazzo, paz-zo, pazzo. pazzo mondo» Technico-lor. Spencer Tracy. Arcobaleno 14.30 «A 007 dalla Francih senza amore« Sean Connerv. Excelsior 14.00 »Donne, vi insegno come si seduce un uomo» Techni-color. Tony Curtis, Natalie Wood, Henry Fonda. Lauren Bacall. Fenice 14,00 «La congluntura« Tech-nicolor. Vittorio Gassman, Joan Collins Grattaclelo 15.00 «1 caldi amori» Ca-therine Genevleve. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 14.00 >«5000 dollanl sull’as-so» Technicolor. Robert Wood, Fer. nando Sancho,- . Filodrammatico 1400 «La mila signo-ra» Silvana Mangano, Alberto Sor-di. Aurora 15.30 «L'uomo che non sape-va amare«. Cristallo 14.00 «La conquista del West» Metrocolor. Capitol 15.00 «Rio Conchos« Technicolor. Stevvart Witman, Richard Boone. Garibaldi 15.00 «La furla del West» Technicolor. Rod Cameron. Impero 14.30 «11 cantante del Luna Park« Vittorio' Veneto 14.00 «SquadriglIa 633» CIM Robertson. Moderno 14.30 18.00 2i.30 «Lawrence d’Arabia» Alec Guinnes, Anthony Quion, Peter 0’Toole. Technicolor. Zadnji dan Astra 14.30 «'lntrtgo a Stoccolma«. Astoria 14.00 «A časa dopo l’uraga-no» Technicolor. Robert Mitchum, Kirk Douglas. Abbazia 14.00 «Sfida all’OK Corral« Technicolor. Burt Lancaster, Kirk Douglas. Ideale 14.00 «1 violenti« Technicolor. Charlton Heston. Razna obvestila SAK JADRAN vaoi na predavanje prof. A. Rebule o temi (Današnji človek In njegov odnos do sveta«, ki bo v četrtek 11. t.m. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma. # * * Pogrebno društvo v Rojanu vabi na redni občni zbor, ki bo danes dne 7. marca ob 10. url, v društvenih prostorih v gostilni pri Sker-lavaju v Rojanu, v Ul. Moreri 34. Darovi in prispevki Na letošnjem pustovanju na Padri-čah je vesela družba zbrala 5000 lir za Dijaško Matico. Posnemajte! Namesto cvetja na grob pok. Ivanke Vodopivec daruje Mimi Pertot 2000 lir za Dijaško Matico Namesto cvetja na grob pok. Ivanke Sancin-Cočo daruje Ivanka Babič 1000 lir za Dijaško Matico. Slovensko gledališče v Trstu PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU UGO BETTI USAD NA SEVERNI POSTAJI Režija: BRANKO GOMBAČ 1 Prevod: MAJ Scena: Avgust Lavrenčič Kostumi: Alenka Bartlova PREMIERA; V petek, 12. marca ob 20.30 uri PONOVITVE: V soboto, 13. marca 1965 ob 20.30 url (abonma I. ponovitev) — v ponedeljek, 15. marca ob 20.30 uri (abonma red A) — v sredo, 17. marca ob 20.30 uri (abonma red B) — v torek, 23. marca ob 20.30 uri abonma red C) — v sredo, 24. marca (abonma red D) — v četrtek, 25. marca ob 20.30 — v nedeljo, 28. marca ob 16. uri abonma I. in II. popoldanski) V nedeljo, 14. marca ob 16. uri MARCEL ACHARD LIPE ZA LUNO (abonma I. in II. popoldanski) Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. FILATELISTIČNA RAZSTAVA V prostorih tržaškega fil. kluba «L. KOŠIR« Ul. Montecchi 6 danes 7. t.m. od 10. do 13. ure Razstavlja član kluba Alojz Bucik dopisnice in kuverte z žigi prvega dne «Dan znamke republike Italije«. OBVESTILO IZLETNIKOM V PRAGO Obveščamo vse čitatelje, ki so se prijavili za izlet v Prago, da zapade rok za predložitev potnih listov dne 15. aprila letos. Potrebne dokumente za raztegnitev veljavnosti potnih listov za Češkoslovaško poskrbi potovalni urad «Aurora» v Trstu, Ul. Cicerone 4, ki bo kasneje poskrbel tudi češkoslovaške vizume. Prijavljence prosimo, da. prinesejo svpje potne liste neposredno v potovalni urad «Aurora», in sicer med 22. marcem in 15. aprilom«.. ■ irr - -. Naše izletnike tudi prosimo, da na mestu vpisa poravnajo tretji obrok vplačila, ki zapade 10. marca. UREDNIŠTVO NAJBOLJŠA POŠILJKA V JUGOSLAVIJO Za sedanji čas daril, prostih jugoslovanske carine, je najboljša pošiljka superavtomatič-nega pralnega stroja «Castor». Vrhunska kvaliteta po najnižji ceni s tehnično pomočjo v Jugoslaviji. Pečice na kerozen, tekoči plin in stalni plamen po tovarniških cenah pri BAZZANELLI, Ul. Venezian 5. ::«K#«!LS8W' O 10 K I § § 0) £ N a: o. k 12 g K £ £ Po najnižji eksportni ceni dobite superavtoniatiene pralne stroje; CANDY CAST0R REX RIBER ZOPPAS pri tvrdki «V Trstu rudnik» V Trstu rudnik! pravi rudnik najrazličnejših artiklov, ki v kakovosti nimajo tekmeca, pri tvrdki U. BAZZANELLA Ulica F. Venezian 5 Naprave za refleksno kopiranje, Thermo-Fax papir, brusi SCOTCH ameriške znamke 3 M MENNESOTA, točilniški razdeljevalci vina, točilne mize-hladilniki znamke MORTARI iz Milana, poljedelski obdelovalni motorni stroji nemške znamke HAKO, kmetijski in gradbeni stroji «BETA», kletarski stroji «MIXER», grelci za vodo, radiatorji, pipe, električne žice «THERMAL», eno-loške kemikalije «SCHIRATTI» — razprševale! za zalivanje znamke «VERMOREL», sanitarne naprave, ogrevalniki, ,P£čJcopalnice, štedilniki-ohišja-pečl na plin, nafto in kerozen Slike, ki jih je posnel Mario Magajna na novinarskem plesu v soboto, 27. februarja in na otroškem plesu 28. februarja v Kulturnem domu, so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi Rudolf Franca-Franka Pogreb bo v ponedeljek, 8. t. m. ob 16.15 iz katinarske cerkve. Užaloščena žena, otroci, sestra, bratje, vnuki in ostali sorodniki. P.I.Z. - tel. 38004 , ZAHVAL A Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki' so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega JOSIPA MAVERJA Posebna zahvala darovalcem cvetja, g. župniku Miklavcu ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnika in ga spremili k večnemu počitku. Družina MAVER - MAURI Katinara, 7. marca 1965. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dobrega FERDINANDA BERDONA Enaka zahvala g. dr. Prelogu in osebju II. kirurškega oddelka tržaške bolnišnice, darovalcem cvetja ter vsem onim, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Žalujoče družine: FABRIS, KURET in OTA Ricmanje, 7.3.1965. Obiščite kmetijsko trgovino AGRARIA na OPČINAH, Narodna ulica št. 53 - Tel. 221-321 in v TRSTU, v Ulici Udine št. 23 - Tel. 36-258 Pri nas dobite* koncentrirana krmila za živino po zelo nizkih cenah, sredstva proti rastlinskim zajedavcem in boleznim, razne vrste izbranih semen, sadike, kmetijske Stroje - po eksportnih cenah - ter umetna gnojila PflmorslcJ "(fneviBV — 9 — 7. marca 1965 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Šofer oproščen obtožbe nenamernega umora ker se je nesreča zgodila na desni strani Obravnava tragičnega dogodka, pri katerem je izgubil življenje 24-letni mladenič Attilio Legiša iz Cerovelj Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschimi, tožilec Corsi, zapisnikar De Paoli, obramba Deve-tag Iz Gorice, zagovornik zasebne stranke Borgna) se je moral zagovarjati 28-letni Italo Fogar iz Romk, Ul. Volta 11, zidar po 'poklicu, ki je bil obtožen, da je 15. septembra 1963 nenamerno ubil Atilia Legišo iz Cerovelj, ki ]e bil tedaj star 24 let. Do nesreče je prišlo na nekem ovinku državne ceste št. 14 (0-bal-na cesta) v bližini kraja, ki je anan pod' imenom «Tanda ros-sa». Italo Fogar se je tistega dne v zgodnjih jutranjih urah vračal % Ronlk v skupini petih prijateljev z avtom znamke Fiat 1500. popotniki so izjavili, da so se v »renutku nesreče pogovarjali o ^roških za večerjo, ki so jo skup- 10 zaužili v gostilni «A1 passag-;io» v Romkah. Slo je za poslovil- 11 večer, ki so ga priredili v čast memu izmed udeležencev vesele Iruščine, ki se je nameraval v cratkem poročiti. Resnici na ljubo je treba posedati, da mi bil nihče vinjen. Po velja pa še posebej za voznica avta, se pravi za logarja. Policijski agenti so ugotovili, la je prišlo do nesreče na ovin-su, ki zavija na levo (v smeri (roti Trstu) in kjer je vidljivost •azmeroma slaba. Takoj nato celita Zavija na desno (dobra vidljivost) in končno zavija spet na levo. Nesreča se je pripetila okoli 2.30 ponoči. Italo Fogar je trdil, da je že prej opazil, da mu prihaja nasproti neki motorist. Zato je zasenčil svoja žarometa. Pritisnil je na zavore ter zavil na desno stran cestišča. Prav v tistem trenutku je prišlo do žalo-igre. Motorist, ki je prihajal nasproti avtu, je treščil z vso silo v levi sprednji del avtomobila, razbil sprednjo šipo in takoj nato je vozilo odbilo njegovo truplo na cestišče, kjer je nesrečnež obležal mrtev, ker si je pri trčenju, oziroma padcu, zlomil tilnik. Preiskovalni organi so menili, da bi se moral avtomobilist zagovarjati zaradi nenamernega u-boja in prekrška cestnega zakona, ki kaznuje vožnjo po sredini cestišča. Atilio Legiša je bil sin Franca Legiše iz Cerovelj, ki je danes upokojen. Z motorjem (vespa 150) se je vračal iz Trsta proti domu. Zdi se, da sta tik pred trčenjem oba voznika «rezala» 0-vinek. Zdi se tudi, da se je Fogar v določenem trenutku zavedel nevarnosti ter je začel zavirati svoje vozilo in ga usmeril proti desni strani cestišča. V trenutku nesreče je bil njegov a/ to baje oddaljen kakih 50 cm od trajne črte, in sicer na odseku cestišča, ki je namenjeno vozilom, ki prihajajo iz Sesljana. Motorist pa je baje v tistem trenutku presekal to črto ter se zaletel v prihajajoči avto. Policijski organi so skrbno pro- učili vse okoliščine nesreče. Ugotovili so, da se je Fogar peljal čisto po sredini ceste. Ko je opazil, da mu prihaja nasproti motorist, je zavrl avto ter zavil na desno. Sledi na cestišču pričajo o 40-metrskem zaviranju v desno smer. Takoj nato je prišlo do trčenja. Avto je nadaljeval svojo pot še kakih 10 metrov ter se nato postavil poševno na sredini cestišča. Kazenski sodniki so menili, da Fogar prekršil cestni zakon, ker se je v določenem trenutku peljal po središču cestišča ter so ga zato obsodili na 6000 lir denarne kazni. Oprostili pa so ga obotžbe nenamernega uboja, ker se je nesreča pripetila na desni strani cestišča v smeri Fogarjeve vožnje. ELETTROMARKET VALERIO SPETTI TRIESTE — TRST, Strada Vecchia dellTstria 2 Tel. 812-238 Pralni stroji, hladilniki, štedilniki svetovno znanih znamk REX, CANDY, HOOVER — elektrogospodinjski predmeti — lestenci za vse okuse — elektro material — železnina — Bogata izbira porcelanaste in kristalne posode ter vseh drugih kuhinjskih in dekorativnih predmetov. KIHO «1R1»» PROSEK predvaja danes, 7. t. m. ob 16. uri Technicolor eleganten in zabaven film: Fammi pošto tesoro (NAPRAVI MI PROSTOR, SRČEK) Igrajo: DORIS DAY, JAMES GARNER in POLLY BERGER Mladini vstop prepovedan Josipina Posega in Mirko Rogelja izžrebana za Prago Kakor napovedano, je bilo včeraj popoldne v Ul. Montecchi 6 žre. banje za brezplačni izlet v Prago in na Dunaj. Komisijo za žrebanje sta poleg članov našega uredništva sestavljala tudi zastopnika naročnikov, ki so plačali celoletno naročnino, Marija Jeretina iz Ul. Ritt-meyer 4 in Just Colja iz Ul. dei Porta. V dvorani so se zbrali tudi številni naročniki in čitatelji Primorskega dnevnika, ki so prisostvovali žrebanju. Po kratkem pozdravnem govoru našega urednika, ki se je zahvalil za udeležbo, je mala Nataša Rau-ber potegnila iz vreče številko 117, pod katero je vpisana naročnica Josipina Posega vd. Crasso, iz Trsta, Vicolo Ospedale Militare 27. Zadnji trenutek, ko so začeli navzoči že vstajati, da bi se poslovili, nam je Egon Kraus sporočil, da potovalni urad Aurora daje na razpolago še eno brezplačno potovanje za celoletnega naročnika našega lista, ki naj se takoj izžreba. Mala Nataša je ponovno segla v vrečo in to pot se je sreča preselila v Gorico. Izžreban je bil Mirko Rogelja iz Gorice, Ul. Ario-sto 6, ki je vpisan pod številko 312. Srečnima dobitnikoma iskreno čestitamo, ter jima želimo mnogo razvedrila in veselja na izletu. Za pojasnila naj se obrneta na našo upravo ali pa na potovalni urad Aurora v dopoldanskih urah. Kino na trie in a predvaja danes, 7. t. m. ob 15. uri Dear film: IL TRENO (VLAK) (Dramatična zgodba Iz 1. 1944 v Parizu) Igrajo: BURT LANCASTER, PAUL SCOFIELD, MICCHEL SIMON, SUZANNE FLON in drugi V ponedeljek, 8. t.m. ob 18. uri ponovitev filma: I L TRENO (Vlak) KINO PROSEK-KONTOV EC predvaja danes, 7. t. m. ob 16. uri film: ilRAMA technicolor (KRALJ KRALJEV) V ponedeljek, 8. marca bo v kino dvorani Prosek • Kontovel ob MEDNARODNEM PRAZNIKU ZENA po priložnostnem govoru film: ALL’ OVEST NIENTE Dl NUOVO (NA ZAHODU NIČ NOVEGA) po romanu Remarqua Blagajna bo odprta ob 20. uri Goriško-benešfel dnevnik NA OBČNEM ZBORU NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV Štandreški kmetje so izstopili iz bonomijanske «coltivatori diretti» Ta odločitev naj služi ostalim slovenskim kmetovalcem na Goriškem za zgled in premislek V četrtek zvečer je imelo društvo neposrednih obdelovalcev iz Standireža izredni občni zbor v domači prosvetni dvorani. Na tem zboru so bili sprejeti važni sklepi, ki bodo brez dvoma imeli odmev tudi pri ostalih slovenskih kmetih na Goriškem. Kot je znano, je bil velik del slovenskih kmetov včlanjen v bo-nomijanski organizaciji neposrednih obdelovalcev, ker so mislili, da bodo v okviru te organizacije najbolje zaščiteni, čeprav so se zavedali, da je ta organizacija tesno povezana z vladajočo demo'* kristjansko stranko. Med temi slovenskimi kmeti so bili tudi štandreški vrtnarji in poljedelci. Toda ko je nastopila potreba po učinkoviti zaščiti štandreške zemlje, so se prizadeti zaman o-bračali v Ul. Boccaccio v Gorici k bonomijancem iskat pomoči. Pričakovati je bilo, da bo tako močna organizacija, ki je tesno povezana z vladajočo stranko, ne samo skušala ampak tudi dosegla zaščito plodnih vrtov pred vin-kulacijo po zakonu 167. Vsi naši čitatelji pa dobro vedo, kako so stvari potekale: bonomijanska • coltivatori diretti» in njeni občinski svetovalci so glasovali proti prizivom prizadetih kmetov, kar je omogočilo, da so bili ti zavrnjeni. Se enkrat je bila potrjena stara resnica, da bonomi-janci ščitijo najprej 'interese de-mokristjanske uprave in potem šele koristi svojih članov, kmetov in vrtnarjev. štandreški kmetje so uvideli, da ne morejo računati na zaščito od strani take organizacije ter so se zaradi tega odločili, da izstopijo iz vrst bonomijancev, računajoč predvsem na lastne sile ter na razumevanje in podporo pri tistih, ki so se ob zadnji priliki potegnili za njihove pravice. Mislimo, da bo pogumen sklep štandreških kmetovalcev v premislek in vzgled vsem tistim slovenskim kmetom, ki so še včlanjeni pri bonomijanski organizaciji. Občini zbor štandreških poljedelcev in vrtnarjev je otvoril predsednik društva Viljem Zavadlav; ki' je- na kratko poročal o položaju in o namenu tega zbora. Po njegovem poročilu se je razvila živahna debata, pri kateri so prisotni dali svoje pripombe in vprašali za podrobnejša pojasnila. Na koncu je bil sprejet sklep, da bo društvo izstopilo iz bonomijanske »coltivatori diret-ti», ter da bo društveni odbor 0-pravljal vse potrebne posle, vključno tudi razne dvolastniške zadeve. Naročili so tudi lastne članske izkaznice, ki bodo dvojezične ter bodo nosile grb štandreških kmetovalcev »pičulata in vrzoto». Ob koncu so se pogovorili še o raznih tekočih zadevah društva, na pr. o nakupu gnojil, o popravilu in posojanju strojev itd. Občni zbor je trajal nekaj več kot eno uro, v kateri so naši kmetovalci sprejeli tako važne sklepe, ker so po dobrem premisleku prišli do spoznanja, da morajo računati v obrambi svojih koristi predvsem sami nase in na res prave prijatelje. Menični protesti stov. Od tega jih je bilo 364 v Gorici, 213 v Tržiču, 43 v Ronkah, 29 v Gradežu, 23 v Romansu, 23 v Škocjanu, 21 v Gradiški, 18 v Kr-minu, 14 v Foglianu-Redipugli, 6 v Zagraju, 6 v Štarancanu, 6 v Turjaku, 5 v Marianu, 12 v Doberdo bu, 4 v št. Petru ob Soči. 4 v Vil-lessah, 3 v šlovrencu, 3 v Dolenjah, 3 v Kaprivi ter po enega v Farrl, Medeji, Moši in števerjanu. NA SEDEŽU TRGOVINSKE ZBORNICE Sestanek vinogradnikov v Gorici z razgovorom o zadružni kleti 0 tem problemu bo v četrtek dopoldne govoril prof. Marsano V zadnjih dvajsetih letih se je često govorilo in pisalo o koristi in važnosti zadružne kleti, da bi z njo bolje vrednotili vinsko proizvodnjo na Goriškem, žal pa do sedaj nt prišlo od besed do dejanj. Ker vinska proizvodnja v naši pokrajini stalno narašča, po drugi strani pa so vedno večje težave za prodajo vinskega pridelka, je morda prišel pravi čas, da se ponovno in temeljito prouči problem gradnje take vinske kleti, ki bi omogočila skupno predelavo vsaj enega dela naše vinske proizvodnje. DANES 7. MARCA OB 4. URI POPOLDNE BO V PROSVETNI DVORANI V GORICI, VERDIJEV KORZO štev. 13 Proslava 8, marca mednarodnega praznika žena NA PROGRAMU JE PESTER KULTURNI SPORED DELOVAL BO BIFE’! Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice je bilo v go-riški pokrajini v prvi polovici meseca februarja 804 meničnih prote- .......................................................................................................................................11111,11 ter bi obenem omogočila prodajo stalno tipiziranega vina, ki bi lahko vzdržalo konkurenco na domačem in na tujih tržiščih. Da bi razpravljali o tem problemu, so sklicali za četrtek 11. marca ob 10.30 uri sestanek na sedežu trgovinske zbornice v Gorici. Na sestanku bo prof. Marsano podrobno govoril o tem vprašanju in vseh njegovih problemih; še posebej bo obrazložil finančna bremena, ki bi jih morali nositi člani in obratne stroške take kleti. Na sestanek so vabljeni vsi vino gradniki z goriških Brd, Goriškega polja in krminsko - gradiščanskega področja. IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Nov načelnik tržaške carinarnice Dosedanji načelnik tržaške carinarnice dr. Lanfranco Morgante je te dni dosegel predpisano starost za upokojitev. Na njegovo mesto ie bil poklican generalni inšpektor ?asquale dl Ciommo, ki je doslej vodil carinarnico* v La Spezii. Tržaška carinarnica je pristojna za celotno deželo Furlanija . Julijska krajina. ........................................ KONEC MESECA PODPIS POGODBE V VARŠAVI Poljska kupila dve ladji ki ju gradijo v Sv. Marku Gre za dve tovorni ladji, ki ju je naro-čilo vodstvo Fincantieri na lasten račun Leta 1963 je vodstvo Fincantieri t kaj čez 68 milijard lir. V osmih sklenilo, da bo pripomoglo k del- letih S9 tuja podjetja investirala m rešitvi iz hude krize, ki je pri- v Italiji okoli 400 milijard lir Mladi tatovi iz Tržiča so bili obsojeni na 9 in pol leta zapora Od sedmih obtožencev so bili trije obsojeni ter štirje oproščeni; dva od teh zaradi rnladolelnosti zadela italijanske državne ladjedelnice tako, da bo naročila nekaj ladij na lastno odgovornost, to je, ne da bi bile ladje že vnaprej namenjene določenemu komitentu odnosno lastniku. V ladjedelnici Sv. Marka v Trstu so na podlagi tega sklepa začeli graditi štiri 23.725-ton. ske ladje za prevažanje razsutih tovorov. Včeraj je iz Rima prišla vest, da Je poljska vlada odkupila dva izmed štirih bulk-carrierov; ustrezno kupoprodajno pogodbo bodo podpisali konec marca v Varšavi. Društvo Fincantieri bo v poljski prestolnici predstavljal njen glavni ravnatelj dr. Gerani. Osnovne karakteristike novih ladij so naslednje: dolžina 190,46 m, širina 22,80 m, višina 14 m; vsaka ladja razpolaga s sedmimi velikimi skladišči, katerih skupna zmogljivost znaša 30.400 m3. V skladišča lahko spravijo hkrati do 22.100 ton žita ali drugega blaga v razsutem stanju (premoga, rudnin itd. V naši deželi naloženih 71 milijard tujega kapitala Dežela Furlanija-Julijska krajina je na drugem mestu med italijanskimi deželami po višini kapitalnih sredstev, ki so jih v zadnjih letih vložile tuje države. Od trenutka ko je stopil v veljavo ustrezni zakon z dne 7. februarja 1956 pa do 31. decembra lanskega leta, so v deželi Furlanija-Julijska krajina tuja podjetja investirala 7l milijard 600 milijonov lir. Pred deželo Furlanija-Julijska krajina je v tem pogledu samo industrijsko področje Lombardije s 146.6 milijarde, na tretjem mestu pa je Piemont, in sicer z ne- KINO ŠKEDENJ predvaja danes 7. t. m. ob 14. uri komičen film: I DUE EVASI Dl SING SING (Ubežnika iz Sing-Singa) Igrajo: FRANCO FRANCHI in CICIO INGRASSIA v tem pogledu pa je bilo najbolj uspešno leto 1964, ko so naložbe dosegle višino 196 milijard lir. V torek seja deželnega sveta V torek ob 9.30 bo seja deželnega sveta, na kateri bodo razpravljali o zakonskem osnutku za ureditev položaja bolničarskega osebja. Na dnevnem redu so tudi razna vprašanja ln interpelacije ter dve resoluciji Združenje industrijcev za ohranitev Sv. Marka O vprašanju ladjedelnice Sv. Marka sta sinoči razpravljala na skupni seji glavni odbor in odbor za srednjo in malo industrijo pri tržaškem združenju industrijcev. Predsednik združenja dr. D. Do-ria je med drugim poudaril, da je v zadnjih letih država premalo storila za razvoj industrije na Tržaškem, saj se je doprinos, ki so ga tržaškemu gospodarstvu posredovala industrijska podjetja s pretežno udeležbo državnega kapitala, postopoma manjšal, medtem ko se je nasprotno delež zasebnih industrijcev občutno večal iz leta v leto. Vodstvo zveze se je na koncu odločno izreklo proti vsaki omejitvi odnosno prekinitvi ali preusmeritvi proizvodnje v ladjedelnici Sv. Marka, ker bi vsaka takšna rešitev pomenila med drugim veliko škodo tudi za vse tiste majhne in srednje indu; atrijske obrate na Tržaškem, ki sodelujejo z ladjedelnico, tako da ji dobavljajo raznovrsten reprodukcijski material itd. Združenje industrijcev je na koncu izreklo svoje priznanje trgovinski zbornici, tržaški občini in deželi Furlanija Julijska krajina, da so se odločno zavzele za to, da bi se delovanje ladjedelnice neokrnjeno nadaljevalo tudi v bodočnosti. Skupščina gradbincev DZ Danes ob 9.30 bo v sobi štev. 40 sindikata gradbincev DZ v Ul. Du-ca d’Aosta 12 skupščina gradbincev ter delavcev lesne, cementne in opečne stroke. Skupščine se bo udeležil tudi tajnik FILCA-CISL Alfredo Messere, Pretekli petek zvečer se je zaključila pred okrožnim sodiščem v Gorici razprava proti sedmim tatinskim mladeničem iz Tržiča, ki so jo začeli že v petek prejšnjega tedna in o kateri smo že pisali prejšnjo nedeljo. Zaključila se je s tremi obsodbami na skupnih devet in pol let zapora eden od obtožencev 'je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, drugi'-ker ni zakrivil kaznivega dejanja, dva pa zaradi svoje mladoletnostl. Naj še enkrat navedemo obtožen, ce, ki so: 18-letni Franco Ginaldi iz Tržiča, Ul. Iandolo 7, ki je bil obtožen tatvine, ter je sedaj v goriških zaporih; 20-letni Giampaolo Tarlon iz Tržiča, Ul. Carducci 18, kateri živi sedaj v Argentini in so ga sodili v odsotnosti, pravtako za. radi tatvine; 17-letni B. C. Iz Tržiča, Ul. S. Vito 6; 20-letni Giuliano Marchese iz Ul. Toti 21, ki se nahaja v zaporih; 18-letni Giorgio Tartaro iz Ul. Bonaria 57; vsi ti so bili obtoženi tatvine, dočim se je moral 17-letni R. D. iz Ul. Carducci 18 zagovarjati zaradi nakupa ukradenih predmetov, 18-letni Lu-ciano Vischi pa zaradi pomoči, ki jo je nudil drugim obtožencem. Pri zadnji razpravi je najprej govoril državni tožilec dr. Tavella, ki je obžaloval naraščajočo kriminalno dejavnost mladincev, za katere mora zahtevati ostro kazen, da se zaščiti lastnina poštenih državljanov. V celoti Je zahteval 15 let in pet mesecev zapora za vse obtožence. Branilci so skušali prikazati, da so obtoženci zagrešili tatvine in druga kazniva dejanja v neuravnovešenosti ter so za Marcheseja predlagali tudi zdravniški pregled, za nekatere tatvine pa so dejali, da ni dovolj dokazov. Sodni dvor je po poldrugoumem posvetu izdal izredno dolgo razsodbo, katere izvleček smo navedli na začetku tega članka. Giuliano Marchese je bil obsojen na 5 let zapora in 150 tisoč lir globe; Franco Ginaldi je dobil tri leta zapora in 90 tisoč Ur globe; Tartaro je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov; Giampaolo Tarlon je bil obsojen na 18 mesecev zapora in 150 tisoč lir globe; D. R. je bil oproščen ker ni zakrivil kaznivega dejanja; zaradi mladoletnostl sta bila oproščena tudi B. C. in Lucia-no Vischi. Obtožence so branili odv. Majo, Glanattasio in Sfiligoj. Preds. sodišča dr. Cenisi, sodnika Arculeo in Mancuso. bodo o škodi na zemljišču, ki jo neprestano povzročajo vojaški oddelki, ki se nahajajo na vajah v tej občini. Vse prizadete vabimo, da se udeležijo tega sestanka polnoštevilno, saj gre za njihove nepo. sredne koristi . Občinska svetovalca KPI v Gorici dr. Battello in Chiarion sta poslala goriškemU • rtipatnu 'predlog za resolucijo, ki naj bi jo sprejel občinski s vrt. iV njaj.se ponivata deželni odbor in deželni svet, naj v smislu člena 50 deželnega statuta poskrbita za izredno finančno pomoč goriškemu gospodarstvu, kar naj bi bilo v skladu z deželnim gospodarskim načrtovanjem. Sestanek kmečkih posestnikov v Doberdobu Jutri, v ponedeljek ob 19. uri, bo v prosvetni dvorani v Doberdobu sestanek kmetovalcev - posestnikov doberdobske občine. Razpravljali iiiiimiiimiitimiiiiiimiiimiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiHimiiimiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimiimiimi DEŽELNI ODBORNIK C0MELLI NA GORIŠKEM Ogled namakalnih naprav in gradnje jezu na Soči Goriški predstavniki so mu predložili probleme goriškega kmetijstva V četrtek popoldne je bil deželni odbornik za kmetijstvo, odv. Comelli, skupaj s svojima sodelavcema dr. Angelijem in Cragnolini-jem, na obisku na Goriškem, da bi se seznanil s tukajšnjimi kmetijskimi problemi. Najprej se je ustavil v Ronkah, kjer ga je sprejel načelnik pokrajinskega kmetijskega nadzornlštva dr. Vianello z nekaterimi svojimi sodelavci In kmetijskimi Izvedenci. Na sedežu vodnega konzorcija v Ronkah so proučili probleme tržiškega področja. Na poti proti Gorici so si gostje ogledali vinograde, sadovnjake in namakalne naprave pri Zagraju ter na Krminsko-gradiščanskem polju. Ogledali so sl tudi gradnjo jezu na Soči pri Gorici. Inž. Fornasir je goatom obrazložil probleme in naprave namakalnega konzorcija. V Gorici so se ponovno zbrali na sedežu pokrajinskega kmetijske- ga nadzornlštva, kjer so gostje imeli posvet z goriškimi predstavniki, med katerimi so bili; pokrajinski živinozdravnik dr. Germinetti, pokrajinski odbornik za kmetijstvo Vezil, tajnik trgovinske zbornice dr. Poterzio, ter številni drugi predstavniki goriškega gospodarstva. Na sestanku so obrazložili deželnemu odborniku glavne potrebe goriškega gospodarstva, pri katerih reševanju naj bi pomagala država ln dežela, da bi jih zadovoljivo rešili. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 28. februarja do 6. marca se je v goriški občini rodilo 25 otrok, umrlo je 30 oseb, porok je bilo 7 in oklicev 4. ROJSTVA: Laura Belviso, Simo-netta Vecchi, Carlo Sabatin, Daniela Fachin, Maria Cristina Bor-dln, Elisabetta Lorenzutti, Paola Grillo, Giuseppe Cifelli, Franca Samuele, Paola Gratton, Albino Devetak, Roberto Devetak, Alessandra Muchiut, Paolo Erlini, Paolo Plesničar, Manuela Bon, Paolo Bagon, Glulio Cariati, Beno Vižintin, Daniela Terpin, Luclo Pusnar, Paola Cominotto (rojena mrtva), David Cassani, Carlo Gregoris, Alessandra Rosso. SMRTI: upokojenec 80-letnl En-rlco Zorn, 84-letnl Giuseppe D’0-svaldo, 77-letna Filomena Roccadu-ra, upokojenec 89-letni Sante Gat-ta Di Domenlco, 75-letna Francesca Štorman, por. Abrami, univerzitetni študent 43-letni Ugo Roselli, bolniška pomočnica 43-letna Rita Brai-da, gospodinja 50-letna Maria Novak, upokojenec 63-letni Giovannl Del Bianco, 83-letna Maria Braz, vd. Krohnje, 73-letna Maria Ora-ziettl, vd. Gorian, 87-letna Ida Cal-ligaris, upokojenka 76-letna Rosa Moschini, vd. Manfrlnato, poprej vd. Crepaldi, gospodinja 74-letna Erminia Brotto, vd. Grendene, u-pokojenec 83-letni Antonio Castel-lan, mehanik 41-letni Giuseppe Goe chietto, upokojenec 67-letni Sante Sillo Favaro, 70-letna Ida Ermani, upokojenec 69-letni Elpido Fonza-ri, gospodinja 84-letna Maria Pi-gati, vd. Gherardini, upokojenka 85-letna Maria Brešan, vd. Daresi, upokojenec 77-letni Vittorio Brac-chi, mesar 50-letni Giovannl Lici-nio, 72-letni Vincenzo Bolzan, go-a 73-letna Maria Perini, por. spodinja Dlivieri, mela Kodermaz, 62-letna Francesca Ferligoi, vd. Puia, gospodinja 72-letna Augusta Della Bella, por. Mini, gospodinja 81-letna Pia Vltto-ri, vd. Gasparini, 66-letna Maria Dreossl, por. Fedon, poprej vd. Fonda. POROKE: mizar Giorgio Terraz-zer in šivilja Fiorentlna Antonelli, mehanik Emilio Paolettl in gospodinja Anita Oblak, profesor Attilio Carbone in učiteljica Rosa Terra-na, gradbeni pleskar Giuseppe Mus-so in tekstilka Glovanna Iannelli, bolničar Lucidno Marcolini in bolničarka Renata Pallaver, trgovski pomočnik Armando Marega in trgovska pomočnica Natalina Špindler, karabinjer Sereno Leder ln tekstilna Eugenia Plccotti. OKLICI: kurjač Mario Spanghe-ro ln gospodinja Edda D’Agaro, industrijski Izvedene Romano D’0-ristano in gospodinja Maria Morri, uradnik Amedeo Calligaris in uradnica Annamaria Olivo, poštni funkcionar Santino Cartolano in profesorica Claudia Pertoldl, Odv. Comelli je obljubil, da se bo zanimal za ugodno rešitev teh problemov, kar bo v okviru danih možnosti storil čim prej. Obvestila županstva iz Sovodenj Sovodenjska občinska uprava obvešča vse najemnike jusarskih zemljišč na Peči, naj pridejo čim prej plačat najemnino, ki ‘ Je za letos enaka lanski ter znaša po 1100 lir. Danes, 7. marca ob II. uri bo v občinski sejni dvorani v Sovodnjah redni letni občni zbor društva za zavarovanje goveje živine. Odborniki bodo podali poročilo o lanskem delu društva ter o njegovem današnjem stanju. Pogovorili s« bodo tudi o tekočih zadevah društva. Vabljenj so vsi člani. v Gorici VERDI. 14.30: «Uno sparo nel buion, P. Sellers in E. Sommer, barvni kinemaskopski film, zadnja predstava ob 22. CORSO. 14.00; «L’uomo che non sapeva amare», C. Baker in G. Peppard, ameriški barvni kinemaskopski film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan MODERNISS1MO. 14.30, zadnja ob 22,30: «5000 dollari sull’asso», R. Wood, F. Sancho in M. Sebald. Tehnikolor in cinemascope. V1TTORIA. 15.00: «11 Servo«, D. Bogarde in Sandra Milles, ameriški črnobeli film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 15.15; «SOS — naufra-gio nello spazio«, Paul Mantee in Vlctor Lundin, ameriški kinema-skopski film v barvah, zadnja ob 21.30 v Tržiču PRINCIPE. «1 due seduttori«, M. Brando, D. Niven in S. Jones; barvni film. NAZIONALE. «La vendetta dl Spar-tacus«, Roger Browne in Scilla Gabel; barvni film. AZZURRO. «Matrimonio alFitalia-na.i, Sofia Loren ln Marcello Ma-stroianni; barvni kinemaskopski film. EXCELSIOR. «11 gran lupo chia-ma», Cary Grant tn Leslie Caron; barvni film. v Ronkah RIO. «1 dieci gladiator!)*, Brown in Susan Paget; film. EXCELSIOR. «1 plstoleros di Ca-sagrandev*. Alex Nicol. v Novi Gorici ŠEMPETER — 7. marca ameriško-jugoslovanski barvni film «Dolge ladje«, 9. in 10. marca italijanski barvni film «Rimska sužnja«, 11. marca ameriški barvni film «Ma-rilyn Monroe«. NOVA GORICA — 7. marca jugoslovanski barvili film «Marš na Drino«, 9. marca ameriški barvni film «Marilyn Monroe«, 10. marca italijanski film »Skrivnostna grofica«, 11. Italijanski barvni film «Rimska sužnja«. SOLKAN — 7. marca ameriški barvni film «Zakon prerije«. Roger barvni Oddaja gradbenih del IACP v Stražicah Uprava zavoda za ljudske hiše (IACP) v Gorici sporoča, da bo na njenem sedežu v Ul. Pitteri v Gorici v sredo 10. marca ob 16. uri dražbena oddaja del za gradnjo 40 novih stanovanj v Stražicah. Dela bodo poverili tistemu ponudniku, ki bo dal najnižjo ponudbo na osnovi najnižje cene ki Jo je postavil tehnični urad. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO«, Korzo Italia’št. 89, tel. 24-43. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes 7. marca je v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN. Korzo Italia 34, tel. 53-71. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 9 stopinj ob 1550 uri In najnižjo 4 stopinje nad ničlo ob 6.30. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 91 odst. Dežja je padlo prejšnji dan in ponoči 20,4 mm. PHIZNANO MEDNARODNO AVTOPHEVDZNIŠKO MIJE JS5£3? GORI ZIANA GORICA - Ul. Duca d’Aosta 180 - Tel 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA n PRALNI STROJI, avtomatični ln superavtomatičnl — HLADILNIKI - ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA — Ekskluzivno zastopstvo in zaloga 0. KRAINER & C. Gorica - Ul. Kastello tl tel. 2039 Po želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji NAJNI2JE CENE DANES NA STADIONU PRI SV. SOBOTI Scorti v vrati namesto Colovattija Padova bo skušala rešili točko itvo: Galassl; Rogora, Cervato; Beretta, Barbolini, Sereni; Carmi-nati, Mazzanti, Cavlcchia, Pestrln In Abbatini. KOLESARSTVO ŽENEVA, 6. — Mednarodna kolesarska zveza Je sklenila poveriti organizacijo svetovnega kolesarskega prvenstva v cestnih in dir-’ kališčnih panogah 1966. leta Zahodni Nemčiji. umi ■iiniiiif um,nRI NOGOMET DANES AfalUJL ATALANTA • MILAN CATANIA - ROMA FIORENTINA - TORINO INTERNAZIONALE - CAOLIARI JUVENTUS-GENOA LANEROSSI V.-MANTOVA LAZIO - BOLOGNA MESSINA - FOGGIA 8AMPDORIA - VARESE 3L36A TRIESTINA - PADOVA Cirone ALESSANDRIA - CATANZARO LIVORNO - BRESCIA MODENA-PRO PATRIA MONZA -LECCO NAPOLI - VERONA H. PARMA - BARI POTENZA - REGGIANA TRANI - VENEZIA SPAL - PALERMO Danes bo, ne glede na vreme, na občinskem stadionu pri Sv. Soboti precej vroče V goste prihaja namreč Padova, ki Jo vodi lanski trener Triestine Montanari. Da se se pod novim vodstvom Padova ni dosti popravila dokazujejo številke Današnji gostje Triestine so precej sterilni v napadu, a zato ostri in težko premagljivi v obrambi. Bo znala Trlestina spraviti na -------------—----------------------- kolena današnje tekmece? Tržaška enajstorica mora na vsak način spraviti v kaj klavrno bisago še precej točk. Samo tako se bo rešila. V predvidevanju drugih bolj nevarnih tekem, je treba pač misliti na tiste, kjer je uspeh, ali pa vsaj pol, možen. In k tej skupini spada prav Padova. Sicer je tudi res, da se bodo današnji gostje borili do skrajnosti, da rešijo, če ne točke pa vsaj čast. In prav v tem Je nevarnost. Trlestina bo nastopila v naslednji postavi: Scorti; Frigerl, Ferrara; Palclni, Dalio, Sadar; Gentili, Scala, Ber-nasconi, Novelli in Cignani. Za Padovo predvidevajo, da bo poslala ^na igrišče naslednje mo-itv• " * h BORIS KOŠUTA (Bor) v zaključnem delu državnega prvenstva DANES V GORICI Bor-Audax v finalu namiznoteniške C lige Danes bo v Gorici finalno srečanje namiznoteniške C Lige. Pomerila se bosta zmagovalca tržaškega in goriškega turnirja BOR in AUDAX Dvoboj bo v prostorih v Ulici Rabatta 18 in bo pričel ob 9.30. PO DEŽELNEM NAMIZNOTENIŠKEM PRVENSTVU II. KATEGORIJE Pet od šestih tržaških atletov druge kategorije se je v četrtek in petek pomerilo v borbi za točke in pravico do nastopa na državni namiznoteniški fazi prvenstva te kategorije, že prvi dan tekmovanja je dokazal, da nam Igra z belo žogico, prav tako kot vse ostale, če-sto nudi velika presenečenja in proti vsaki logiki smo zabeležili take rezultate, kot si jih ne bi nihče pri----------------- čakoval. Poln lznenadenj je bil tu-' dl drugi večer tekmovanja in po zaključenih tekmah so se uvrstili na naknadno fazo tega prvenstva druge kategorije Crechici (Soffif-ta),. Floramo (UNI) in Boris Košuta (Bor). Največ je razočaral član italijanske reprezentance za svetovno prvenstvo Durazzano, ki je bil v štirih nastopih le enkrat Uspešen In je zasedel, skupno z drugim članom UNI, zadnje mesto. Izidi. Floramo — Bruni 1:3 (14:21, 16:21, 21:13, 13:21) Crechici — Durazzano 3:0 (21:13, 21:15. 21:15) Floramo — Košuta 3:1 (21:12, 3:21, 21:11, 21:16) ■■■■■mniiiiililiiiiifliiiititiiiiiiimiiiiMnuttmitHiiiiiiinunnuHMHMiMHiiMHinuiu.„„.. ITALIJANSKO PRVENSTVO V ALPSKIH PANOGAH Naslov v smuku za Iva Mahlknecht a Ciustina Demetz prvakinja v veleslalomu MADESIMO, 6. — Ivo Mahlknecht je zmagal v smuku italijanske, ga državnega prvenstva v alpskih panogah in si tako osvojil letošnji naslov. Za njim se je z malenkostno razliko uvrstil Gerardo Mussner, medtem ko, je tretje mesto pripadlo presenetljivemu Gildu Siorpaesu. Izid tekmovanja v smu-1 ku za italijanski naslov je naslednji: 1. IVO MAHLKNECHT (Fiamnie Oro Moena) 1’45” 2. Gerardo Mussner (Fiamme Oro Moena) 1’46” 3. Gildo Siorpaes (S. C. Pirovano) 1’47” 4. Renzo Zandegiacomo 1’47” Martino Fill 1'48”; Paride Mi- lianti 1’49”; Giovanni di Bona 1*49”; Enrico Demetz 1*50”; Renato Valentini VSO”; Felice De Ni-colb 1’50”; Helmut Gartner 1’50”; Osvaldo Demetz 1151”; Teresio Va-chet 1*58"; Luigi di Marco 1’52” itd. članice pa so se danes pomerile v veleslalomu za državni naslov. Giustina Demetz, ki je včeraj osvo-.lila značko najboljše v smuku, Je tudi danes uspešno zaključila pred Inge Senoner in Lidto Barbieri Sac-conaghi. Izid tekmovanja žensk za naslov v veleslalomu je naslednji; •iinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiimiiiiiiiffiimifiMtitmiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHtiiiftiiiiiiiiiitiitiiHiiimitiiiiiiiiii V PETI ETAPI DIRKE PO SARDINIJI Tildi v Cagliariju cil j za Van Louya CAGUARI, 6. — Tudi predzadnja etapa dirke po Sardiniji je postala plen fenomenalnega Van Looya. Belgijec Je po dolgočasni vožnji od Oristana do Cagliarlja presenetil tik pred ciljem glavnino in tako s ponovnim uspehom zaključil dirko po sardinskih tleh. Takoj po prihodu na cilj so se kolesarji vkrcali na ladjo, ki Jih je odpelja- la v Civitavecchio, kjer bo Jutri zadnja etapa s končnim ciljem v Rimu. Vrstni red na cilju V. etape: 1. VAN LOOY (Belg.) 2 43’42” (čas za lestvico 2.43T2”) 8. Sels (Belg.) čas za lestvico 2 uri 43’22” 8. Durante čas za lestvico 2.43’27” 4. Vicentini, 5. Mealli, 6. Plankaert (Belg.), 7. Lelangue (Belg.), itd. SPLOSNA LESTVICA 1. VAN LOOY (Belg.) 24.3518” 2. Venturelli z zaost. 119” 3. Poggiali 7’43” 4. Anquetil (Fr.) 7’44”, 5. Moser 7’46”, 6. Desmet (Belg.) 8’09”, 7. Adornl 8’53”, 8. Sels (Belg.) 14’08”, 9. Plankaert (Belg.) 1617”, 10. Crl-biori 18’01”, itd. BOKS CHICAGO, 6. — Ernle Terrel Je premagal po točkah Eddieja Ma-chena in Je tako osvojil za WBA, ki ne priznava Claya, naslov svetovnega prvaka težke kategorije. 1. GU ŠTINA DEMETZ (SC Pirovano) 1'32”45 2. Inge Senoner (SC Colle Isar-co) X'32”99 3. Ltdla Barbieri (SAI Milano) 1’33”52 4. Glorianda Cipolla (SC Cour-ma.veur), prva juniorka i'34'17 5. Franceschetti 1'35'19 6. Mion 1’36”59 7 Chevallard l’40”43 8 Ramella 1'40'92 9. Vigllani 1'42”88 10 Odlard ln De Guio 1'43"24, Itd. Bruni — Crechici 1:3 (20:22, 19:21, 22:20, 13:21) Floramo — Durazzano 3:0 (21:12, 21:13, 21:7) Bruni — Košuta 0:3 (17:21, 15:21, 17:21) Floramo — Crechici 1:3 >21:14, 10:21, 16:21, 22:24) Durazzano — Košuta 2:3 (21:9, 21:12, 19:21, 12:21, 15:21) Bruni — Durazzano 1:3 (13:21, 21:14, 13:21, 18:21) Crechici -- Košuta 3:0 (21:14, 21:9, 21:9) LESTVICA Crechici 4 0 12 2 8. Floramo 2 2 8 7 4 Košuta 2 2 7 8 4 Durazzano 1 3 5 10 2* Bruni 1 3 5 10 2 ! I. PZIO UMETNO DRSANJE Eva in Pavel Roman zopet svet. prvaka v plesu na ledu COLORADO SPRINGS, 6. — Eva Romanova in njen brat Pavel (češkoslovaška) sta osvojila že četrti svetovni naslov v plesu na ledu. Končna lestvica je naslednja. 1. Eva Romanova • Pavel Roman (ČSSR) 2. Janet Sa\vbridge - David Hi-ckinbottom (VB) 3. Loma Dyer John Carrel (ZDA) 4 Diane Tovvler - Bernard Ford (Velika Britanija) 5. Kristen Fortune • Dennls Sveum (ZDA) 6. Yvonne Suddick nerson (VB) 7. Susan - Stanley 8 Carole Forrest bridge (Kanada) 9 Brlgitte Martin - Francols Ga mlchon (Francija) 10. Gyoergyi Korda - Paul Vaša-ragiyi (Madžarska) - Roger Ken- Urgan (ZDA) - Kevin Leth- TRST Ul. Boccacr 3 Telefon 28 373 POŽAR ARTEMID TOVORNI PREVOZI v vse kune tudi inozemstvo MADALOSSO v Trstu, Ul Torreblan-ca 26, vogaj XXX Otto Dre dobite vsaKovrstno P O H 1 S I V O otroške VOZIČKE, žimnice - originalne PERMAFLEX - Cene ugodne « UNI VERSALTECNICA RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICN1 PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI CANUV - REX - CGE Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji UNIVERSALTECNICA Trieste - Trst Corso Garibaldi *t. 4, tel. 41243 in Trg Goldoni št. 1 ■ a ☆ ' aretta med elegantnimi in preciznimi urami ie najceneUa znamka ARETTA ULTRA THIN Dekle v čolnu (Nadaljevanje s 3. strani) kro-žj nad vodo. Vsi štirje smo močni in zagoreli. Dekletu bomo gotovo bolj privlačni, se vam ne zdi?» «Stavim, da bo imela nas raje kot tega slabiča. Poglej, kako vesla.« Monkey se je rogal. Stal je na pramcu ((Lastovke«. Gledali smo njegov zagoreli hrbet in gozdove na obali. «Zaboga, ali ne vidita neba in gozdov? ln bleščečega zlata na vodi. Delata se, kot da jih ni,» je rekel Wladek. ((Kakšne lepe lase :ma ta ženska,« je Piotr ponovil. «Nisem še videl kaj takega. Bogve, če se ponoči tudi bleščijo.« «Ne vem, če nas vidita ali ne,» ga je prekini) Wladek. «Ali pa se pretvarjata,« je rekel Piotr. «Tu je meja. Lepo mora biti videti. .Lastovkina' jadra so bela kakor mleko.« Vsi smo se obrnili in opazovali mali čoln. Precej star je že bil. Slišali smo lahko udarce vesel ob vocjo Dekle je negibno sedelo na pramcu. Možak je veslal. Samo pes je vrst.al- m nas ope-zoval «Lep policijski pes,« je rekel Wladek. Drseli smo naravnost proti njima. Zdaj smo jih lahko videli čisto jasno. Mladi mož ie bil s svojim bled;m obrazom nagnjen in nas ni pogledal. Ko so vesla udarila ob vodo, je nagrbančil čelo. Nosil je suknjič, čeprav je bilo toplo. Dekle je bilo selo lepo. »Kakšna punca!« je šepetal-Monkey,, Zlata čelada iz las se je obrnila. Njene modre oči so bile kot voda ali nebo «Kakšne lepe oči.» je šepnil Piotr. Obrnili smo, ko smo že skoraj zadeli, Valoyi izpod našega pram-ca so udarili ob njun čoln. Mož v starem suknjiču se je obrnil. Videli smo njegove očesne jamice; bile so velike in temne N e-gov obraz je bi! razburjen Odbrzeli smo mimo, vendar smo še lahko slišalj njun pogovor. «Kaj je to?« se je obrnil k dekletu. «Kdo je bil to?« «Nie Samo jadrnica,« je reklo dekle. Ni nas pogledala. Ni nam privoščila niti pogleda, čeprav spio skoraj trčili ob njun čoln. «Oh jadrnica, da,» je rekel fant. Obrnil se je in začel veslati. «Potisni bolj z desnim veslom. Preveč smo zavili na levo.« Mali co n se je še enkrat stresel, potem pa obmiroval. Pes je zopet sedel in spet smo lahko-slišalj samo udarce vesel, Jadrali smo na odprto jezero Jadra so bila napeta in voda se je penila za nami. ((Slep je,» je rekel Piotr. »Nismo vedeli, da je slep.« Opazovali smo, kako je mali čoln počaSi izginjal proti gozdovom. Voda je bila kot srebro in galeb) so nas preletavali. Monkey je legel na praulcu. Topli prsti vetra so božali njegov goli hrbet. »To je življenje, je rekel Mon-key, »to je življenje...» Piotr se je obrnil in ga pogledal Lahko si nezadovoljen enkratl Za božjo voljo, moreš biti nezadovoljen še kdaj?« SPLOSNA PLOVBA PIRAN Vzdržuje s svojimi tovorno-potniškl. mi ladjami: redno linijo okoli sveta - redno linijo z Južno Ameriko - redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: «8PL06NA PLOVBA*, Piran Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexl: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477 NOVE KNJIGE V ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI (Nadaljevanje s 3. strani) HOTEL SLON LJUBLJANA mJ CD HDi jgpaMliH HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI č-i BAR Z ME0NAR00NIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM » • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN S BANKETNI PROSTORI Vašte, Uka: Podobe iz mojega življenja. Lj., MK 1964. Naš vestnik. Leto VII. Trst, Slov Duš past. 1965 Koledar Mohorjeve družbe 1965. Celje, MD 1964. Cvetko, Ciril: - Pogled v glasbeno umetnost. Lj., Preš. družba 1964. Ingolič, Anton: Enajstorica živih Lj., Preš. družba 1964 Skerl.1, F.: Ljubljanske srednje šole v letih 1941-1945 Lj., Borec 1964. Seliškat, Tone: Moč m svitanje. Merska Sobota, Pomur. zal. 1964. Zupanc, Lojze: Sonce Je umrlo. Lj., Borec 1964. Stele, F.: Slovenske Marije. Celje, DSM 1940. Finžgar, F. S.: Gostač Matevž. Celje, MD 1964. Malenšek, Mimi: Dai mi roko, pomlad. Lj., CZ 1957. Geologija, 5. knjiga. Lj., DSZ >959. Anton Ažbe in njegova šola Lj, Narodna galerija 1962 Stari tuji slikarji. I. LJ., Narod na galerija- 1960. Stari tuji slikarji. II. Lj., Narod na galerija 1964. Pugelj, M.: Zakonci. Lj., Omla dina 1916. Levstik, V:: Zapiski Tine Gra montove. Lj., Omladlna 1919 Dolenc, I.: Umor v Sarajevu! Lj., Jug. tisk. 1919. Beg, Anton: Slovensko nemška meja na Kočevskem. Lj., 1911. Slovenska umetnost po osvobo ditvi 1945-1955. LJ„ Modema gal. 1955. Preši, M.: Nemško-slovenskl strokovni slovar, LJ., DZS 1948. Rožice sv. Frančiška. Gorica, Kat. tiskarna 1927. Grafenauer. L: Kratka zgodovina slovenskega Slovstva I in II. del, Lj., Kat, buk. 1917. Dante med Cehi in Slovaki (Naduljevanje s 3, strani) večji občudovalec Danteja je bil Jose! Miloslav Hurban, ki je v svojih spisih povzdigoval pomen Dantejevega dela, Daniel Lichard je vztrajno branil samostojnost slovaškega jezika in slbvstva, sklicujoč se pri tem na Danteja. Leta 1837 je Bystersky prevedel prvi spev «Pekla» in ga jav no prebral. Kollarjeva «Hterka Slave« je tudi precej pripomogla, da so Slovaki hitreje spoznavali Danteja. Jan Botto Maginnradsky je 1849 bral mladini «Pesem», ki prikazuje majhen slovaški pekel S tipičnimi domačimi grešniki Jonas • Zaborsky kaže v «Fau-stiacii« razne sodbe na onem svetu, kjer je n. pr Voltaire ob sojen, da v vicah bere in se uči na pamet slovaški katekizem z vsemi napakami; Ogri tam ukazujejo, Nemci vodijo finance, Hebrejci upravljajo mano, Ce hi dobe prazen kro:'n*k z ija-pisdrtt ((enakost«, Slovaki pa u-prayljajo najnižje posle; Dante nastopa osebno in dantejevske so nekatere kazni. — Pavlu Orszaghu Hvlezdoslavu, enemu stebrov modernega slovaškega slovstva, je .Dante najljubSi italijanski pesnik. Nekaj prevodov iz ((Božanske komedije« sta pripravila Andrej Kalina in Cyrill Gabriel Zoymus, — Karol Str-men je prevedel »Novo življenje« in dele . »Bpžgnske, kpniedije« Andrej žarnov je prevedel «Pe kel«. Josef Felix' in Viliam Tur č&ny sta prevedla »Novo. življe nje« — Malo je esejev ln kri tik s tega področja Nekaj več se je pisalo ob jubilejih 1865 in 1921. O Slovakih in Danteju Je pisal 1941 M. Pažitka v praški reviji. * • • Razpad Avstrije je rodil 28. oktobra 1918 Češkoslovaško republiko. V slovstvu so poslej zmagovale nove smeri; proletarizem je bil obrnjen k Sovjetski zvezi, pragmatizem na zahod, šesta obletnica Dantejeve smrti je rodila 1921 obrirne slavnosti ln proslave z Ma,sarykovim sodelovanjem, z govori in objavami vseučilišč, akademij, društev, zavodov in krožkov. Zbornik «Dante a Češi« je objavil dragocene prispevke izpod znanih peres. Ozračje, proslav je dalo novih pobud za naslednja desetletja. Izšel Je prevod spisa «De Monarchia« (1942) ter v novem prevodu «Novo življenje« (1944). Dantejevi vplivi se zelo čutijo v spisih Jaroslava Duryoha in Nine Svobode. Pavel Tkadlec je predelal »Božansko komedijo« kot misterij 'v desetih prizorih, a dramatizacija ni uspela. S tem zgine Dantejev glas v novi češki poeziji. Znanstveno raziskovanje pa ni zamrlo. Albert Pra-?dk je pisal o Danteju na Slova. škem. Marsikaj napiše Bukaček, ki je pred leti poučeval češčino na univerzi v Trstu, Delaven ie tudi V&clav Cemy. V letih 1933-1937 je Cronia bral Danteja za Cahe v praškem Istituto di cul-tura; za njim je to opravljal tudi Ln Gatto. Ko se Je Češkoslovaška 1945 rešila nacizma, se. je usmerila proti vzhodu, le malo na zahod. Za dobo po letu 1953 pravi Cronia: «Cim dalje gremo v letih, tem obupnejši postaja molk«. Vprašuje se: «A11 ga prekine novi Dantejev jubilej 1965?» Dober znak se mu zdi esej «Karel IV. in Dante«, ki ga profesor Zde-nek Kalista objavlja v zbirki «Annali dellTstituto Orientale di Napoli« in slovaški prevod ((Pekla«, ki ga Karol Strmen namerava objaviti letos ' pri ((Slovaškem zavodu« (((Istituto slovac-Co») v Rimu. Želeti bi bilo vsekakor, da bi se bojazni razblinile. ANDREJ BUDAL M. ŠAJINOV J Cvetočih lit., » Iz delovanja mladinskih društev v Trstu pred štiridesetimi leti Imeli smo tedenske članske sestanke, katere smo otvarjali z že standradnim dnevnim redom, t.J. 1. prečkanje zapisnika, 2. predavanje, 3. društvene zadeve In 4. slučajnosti. A premno-gokrat je predsedujoči imel velike muke z radovednim članstvom, kateremu je moral pojasjevati da «predavanje danes, žal odpade, ker je predavatelj obolel«, ali pa ker Je bil kdove iz kakšnega razloga zadržan, ali pa še lepše: predavatelj Je bil zadržan iz tehničnega razloga«, kakor se je Zajec enostavno izgovoril. Predavatelje nam Je po navadi pošiljala ZMD. V prvi poslovni dobi Je še nekam šlo, toda v letu 1827 je kader predavateljev kar splahnel In bili smo res srečni, če je kdaj kdo prišel med nas. Največkrat smo ostali brez predavanja. Včasih pa smo si pomagali s predavanji' naših članov samih, a to je bilo res samo včasih. Tudi v tisti panogi udejstvovanja, kjer bi se nadejali, da ne more biti težkoč, to je ravno v nogometu, smo včasih naleteli na skoro nemogoče in nerazumljive težave. Tako je na primer Dougan na članskem sestanku 24. 3. 27. poročal, da prvenstvene tekme, ki se je im?la odigrati preteklo nedeljo ni bilo, ni bilo Iz njemu «nezhanih razlogov«. Sele na sestanku prisotni funkcionar Športnega združenja Zajec nam je obrazlo- žil, da prvenstvene tekme ni bilo zaradi odsotnosti sodnika. Pa to ni bil eden in edini primer, da od S. U. delegirani sodnik ni prišel niti na prvenstveno tekmo, ampak teh primerov je bilo več. Naše prvo moštvo bi bilo moralo na primer odigrati ]■ 5- 27 na igrišču bazoviške ZARJE z M. D. ROCOL tekmo, ki Je imela odločiti, kdo naj bo prvak II nogometne divizije S. U ln katero moštvo naj naslednje leto tekmuje za prvenstvo l’ divizije. Zgodilo pa se je, da niti na to nadvse važno prvenstveno tekmo ni bilo sodnika in se zato tekma ni mogla odigrati. Tržaška EDINOST je o tem dogodku pisala takrat naslednje: EDINOST 1. 5. 27. — nedelja: «Brez večjega pripravljanja in brez reklame se >je približal današnji dan. Preteklo nedeljo se Je kljub slabemu vremenu zbralo na igrišču ogromno šte-vild športnikov, da so prisostvovali napeti tekmi, ki Je trajala nič manj kot tri ure ter končala neodločeno z rezulta-tqpi 1:1, Današnji nastop, pri katerem bo padla odločitev, bo gotovo obiskan od vseh naših športnikov. Tekma se vrši ob 16. url v Bazovici. Sodil bo Kraljič. B. P. —» EDINOST 3. 5. 27. ROCOL: SV. IVAN 3:1; (2:1) — prija teljska: «MnogobroJno občinstvo je prišlo prisostvovat interesantni flnalissimi med zgoraj navedenima četama. Dan Je bil lep ter je bil kakor nalašč za to. Bila je že 16.15, ko se ni slišal še žvižg sodnika. Publika je začela postajata nestrpna Kmalu pa se je začela spogledovati, kaj da zopet manjka sodnik. Toda kmalu so se prepričali, da je res tako. Sodnik Je manjkal. Tekma bi morala biti prijateljska. To je postala že skoro navada, da pri drugodivizijskih tekmah sodnika »od nikoder ni«. Športno udruženje naj vendar kaj ukrene! Občinstvo Je začelo mrmraje odhajati kar trumoma, Kmalu bomo Imeli priliko prisostvovati tekmam brez občinstva. Da, žalibog, toda resnično je.» Temu je sledil še opis prijateljske tekme. Te nič kaj razveseljive pomanjkljivosti Je bilo razlagati s tem, da je bil naval mladine v mladinska društva tako velik, da mu organizatorji mladinskega gibanja enostavno niso mogli več slediti, ker jih Je preraščal. V centru žarnem so sicer dali pobudo za ustanavljanje mladinskih društev, a pri tem niso računali s tem, da so bila skoro Tisa društva organizacijsko prešibka, da bi mogla uspešno zajeti vse začrtano delo ln zaposliti vse članstvo. Z.M.D. enostavno ni razpolagala s tolikšnim kadrom predavateljev, da bi jih lahko pošiljala brez pretiravanja — recimo tedensko po petnajst v Mladinsko društvo Prosveta t Opčine na izletu v Vipavi, kjer je odigralo nogometno tekmo a tamkajšnjim nogometnim klubom razne kraje na Tržaškem, kajti nedvomno toliko je bilo v obsegu Z.M.D. tedenskih članskih sestankov. Računati pa je bilo še s tem, da delo Z.M.D. ni bilo le v skrbi za pošiljanje predavateljev na sestanke njenih članic, ampak je kot osrednja organizacija morala prvenstveno skrbeti, za to, da so se vsfl mladinska društva razvijala v določeni smeri borbe za narodni obstanek, in da Je morala hkrati skrbeti, da niso njene članice zašle lz določene smeri moralne vzgoje. Enaka vprašanja, čeprav v drugačni obliki so se pojavljala tudi pri Športnem udruženju, ki je hodilo vzporedno z Z.M.D. Tudi ta osrednja organizacija Je bila preobložena z delom. Na Tržaškem je aktivno delovalo vsaj 20, mladinskih in športnih društev, ki so med seboj tekmovala, razdeljena v prvo in drugo nogometno divizijo. Mimo tega se )e organiziralo še tekmovanje rezervnih moštev, ženskih ekip hazene in seveda včasih so se organizirale še kolesarske dirke in tu pa tam lahkoatletski nastopi. Vse to ogromno gibanje pa je zraslo takorekoč čez noč, ln če bi Športno udruženje hotelo obvladati ves nastali položaj, bi morali tedaj imeti že pripravljen kader nogometnih ln hazenskih sodnikov ter kup trenerjev za nogomet in hazeno ter lahko atletiko Toda vsega tega ni bilo in tečaji, v katerih so se usposabljali številni sodniki in trenerji, so se začeli šele ustanavljati skupno z društvi, ki so se začela sočasno pojavljati na vseh koncih in krajih. Vse to se je razvijalo ob popolnoma brezplačnem delu vseh udeležencev, ki so, razen svojega nadvse požrtvovalnega dela, morali često še globoko segati v svoj lastni žep, kakor je bil to primer s Fr. Zajcem pr: Sv. Ivanu, ki je enostavno sam plačal mesečno najemnino za društvo, ki denarja takrat ni imelo. (Se nadaljuje) le2.250 m* 4D400 1100 !,3WM( U. »4-#3>t - Postni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellioo I II Telefon 33-82 - UPRAVA: niST - UL. SV. FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna BOO IU - Vnapre) Četrt im.' ra^i pri S to! 7 50 af°° ^ " leto 1965 ~ PoSt'"’ račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ ADIT DZS. Ljubljana, Stari trg 3/L, naročajo pn upravi - lz vseh arugih poKraup Manje pri »Šocletft P^bbUcttS IUUlana«1 - oSovomr^rertrnk-^STANislA v"k'knki)UDdajf'ln^to‘zalomtštvo 'tržSšklga^rska.^rst DeSeda ~ e°r‘Ske pokraJine *®