★ URADNI LIST VOJNE UPRAVE JA JUGOSLOVANSKE CONE NA STO IN ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA Leto IV Koper. 15. maja 1950 Štev. 7 VSEBINA PREDPISI IZVRŠILNEGA ODBORA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA 35. Odredba o davku od prometa proizvodov in storitev. - Začasna tarifa davka od prometa proizvodov in storitev. Predpisi izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora 35. Na podlagi 9. člena finančnega odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z, dne 16. Januarja 1950. za okrožni proračun Istrskega okrožnega ljudskega odbora za ¡proračunsko leto 1950, izdaja izvršilni odbor Istrskega Okrožnega ljudskega odpora ODREDBO O DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN STORITEV I. Predmet obdavčenja 1. člen Davek od prométa proizvodov se plača od prometa proizvodov vseh gospodarskih panog kakor tudi od opravljanja storitev, s katerimi se prispeva k ustvaritvi vrednosti proizvodov. Zneski davka so. določeni v tarifi davka od prometa proizvodov, ki je sestavni del te odredbe. Od prométa drugih dobrin in storitev se plača davek ■ samo, če Je in kakor je to v tarifi predpisano. Tudi v taikih primerih veljajo predpisi te odredbe, ako ni v tarifi drugače predpisano. 2. člen Davek od prometa proizvodov se plača tudi od proizvodov, ki ise da io iz podjetja drugemu brezplačno ali jih vzame lastnik za ¡oisebno rabo. Davek od prometa proizvodov se plača praviloma tudi od porabe materiala lastne proizvodnje, ki je uporabljen pri ¡izdelavi drugega proizvoda, oko ie v tarifi predpisano, da se od prodaje takega materiala plača davek. 3. člen Pri uvozu blaga se ne plača davek po tej odredbi. O'd prometa blaga, id ¡se izvozi v inozemstvo', se plača davek po tej odredbi,, kolikor ni s posebnimi predpisi ali s pogodbami določeno drugače, če pa izvoznik dokaže, da je za izvoženo ¡blago dosegel nižjo ceno, kot je cena v Istrskem okrožju, se mu po odločbi poverjenika za finance Istrskega okrožnega ¡ljudskega odbora plačani davek v celoti ali deloma povrne. 4. člen vsakem prometu v onih primerih, za ketere je to v tarifi predpisano. Če se proizvodi, od katerih prometa je plačen davek, obdelajo, dodelajo ali predelajo, se plača davek tudi od prometa proizvodov, ki se dobijo z, obdelavo, dodelavo ali ¡predelavo', če • je v tarifi določeno, da se odi prometa takih proizvodov plača davek. II. Davčna obveznost 5. člen Davčna obveznost nastane v trenutku, ko se ornavi promet, od katerega se plača davek. III. Davčni zavezanec 6. člen Davek' od prometa proizvodov plačejo vsa gospodarska podjetja, ustanove, zadruge, ¡organizacije in osebe, ki opravitiajo promet obdavčen s tem davkom in ki so v tarifi označene kot davčni zavezanci (plačniki). Če se blago proizvaja iz naročnikovega materiala, naročnik pa je trgovsko1, industrijsko' ali obrt no podjetje, ki proizvedeno blago izroča v promet (prodaja, ¡predeluje ali dodeluje), velja za proizvajalca naročnik, ki je dolžan plačati davek od prometa ¡proizvodov. Predelovalec naročnikovega materiala pa je dolžan ¡plačati davek od prometa storitev. Če naročnik proizvedenega blaga ne daje v promet, se šteje za proizvajalca ¡predelovalec naročnikovega blaga in je on dolžan plačati poleg davka od prometa, storitev še davek od prometa proizvodov po odgovarjajoči tarifni številki. Če se blago', ki ga naročnik prejme iz tuj,ine, v Istrskem okrožju predela, obdela ali dodela, nato pa vrne v tujino, mora proizvajalec plačati samo davek od storitve. 7. člen Kmetijska, posestva in kmetijske ustanove ljudskih odborov, kmečke obdelovalne zadruge, proizvajalne delovne zadruge in kmetje ne plačajo davka od prometa osnovnih proizvodov kmetijstva. Ravno ¡tako tudi druge osebe, ki se poleg svojega rednega dela bavi jo s proizvodnjo osnovnih proizvodov kmetijstva, ne plačajo davka od prometa svojih osnovnih proizvodov kmetijstva. Izjemoma, če ta podjetja, in osebe uporabljajo osnovne kmetijske proizvode za obrtno ali industrijsko predelavo, plačajo' dlavek od take uporabe teh proizvodov. Za osnovne kmetijske proizvode se po tej odredbi štejejo poljedeljski, živinorejski, sadjarski in gozdarski proizvodi, pridobljeni na tak način obdelovanja, gojitve ali predelovanja, kakršen je v navadi pri kmetih v tistem kraju, razen če ima prodaja teh proizvodov značaj obrtnega poslovanja ali domače obrti za tirg. Davek od prometa osnovnih proizvodov kmetijstva plačajo praviloma podjetja, ki jih odkupujejo radi na-daljine predelave ali prodaje. Izjemoma ne plačajo davka od prometa odkupljenih osnovnih kmetijskih proizvodov zadruge, ki te proizvode prodajajo dalje isivojiim zvezam, drugim podjetjem ali osebam. V teh primerih plača davek šele ona oseba, ki daje prfoizvode direktno v promet (prodaja potrošnikom ali predeluje). IV. Davčne oprostitve 8. člen Plačevanja tega davka so oproščeni: 1) ustanove socialnega zavarovanja od svojih prejemkov iz zavarovalnih poslov : 2) ustanove za higijensko službo, bolnice in druge podobne ustanove ljudskih odborov oziroma muzeji ljudskih odborov od piami ki jih prejemajo za opravljanje ¡službe, za katero so ustanovl jeni ; 3) delavci, nameščenci in uslužbenici od svojega zaslužka; 4) dečji domovi, domovi za starce, domovi za slepe in gluhoneme in invalidski domovi od plačil, ki jih prejemajo za vzdrževanje oseb, ki so v teh domovih ; 5) književniki, znanstveniki, slikarji, kiparji in komponisti od. prometa njihovih osnovnih umetniških in znanstvenih del in avtorskih pravic na teh delih; 6) ustanove za čuvanje in varstvo' umetniških in narodnih spomenikov od nakupa umetniških in narodnih spomenikov. V. VI. V. Davčna osnova 9. člen Davek od prometa proizvodov se plača od davčne osnove, ki je predpisana v tarifi. Če višina ¡prometa ni izražena v denarju ali če je neznana, sporna ali dvomljiva, se ugotovi z ocenitvijo. VI. Način plačevanja 10. člen Davčni zavezanci, ki morajo' voditi poslovne knjige in ki vnovčujejo svoje fakture preko Istrske banke, plačajo davek ob izstavi fakture na vnovčeni«. Izstavi -tel.j fakture mora istočasno' s predložitvijo fakture na vnovčenje izdati nalog za plačilo davka od prometa proizvodov ali storitev in poleg fakture predložiti specifikacijo. Istrska banka plača za davčnega zavezanca davek na ta način, da preknjiži ustrezni znesek z njegovega računa na ustrezni račun oblastnih dohodkov.. Od prometa faktur, ki niso plačane preko banke, morajo davčni zavezanci iz prvega odstavka plačati da-, vek ¡od prometa proizvodov ali storitev y roku 3 dni po vnovčenju fakture pri Istrski banki neposredno' ali po ustrezni poštni položnici. Davčni zavezanci iz prvih dveh odstavkov morajo do 10. dne v mesecu predložiti obračun o opravbenom prometu in plačanem davku od prometa proizvodov ali storitev za pretečeni mesec (obrazec: Prijava dpp 1.). 30 dni po izteku koledarskega leta morajo davčni zavezanci iz prvih dveh odstavkov predložiti letno prijavo o- opravljenem ¡prometu in plačanem davku (obrazec; Prijava dpp 1.). Pristojni okrajni izvršilni odbor preizkusi predloženi obračun po poslovnih knjigah in po drugih podat- kih, ki jih zbere. Nato izda odločbo, s katero ugotovi višino letn^~^ prometa in določi višimo davka ter pozove davčnega zavezanca, da v 10 dineh doplača morebitno razliko z obrestmi. Če izvršilni odbor pristojnjega okrajnj.ega ljudskega odbora ugotovi da zavezanec sploh ni vodil poslovnih knjig ali da jih ni vodil v redu, uporabi primerne sankcije. 11. člen Davčni zavezanci, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig, ki pa poklicno opravljajo promet, ki ie obdavčen s tem davkom, plačajo davek od višine prométa, katero ugotovi okrajni izvršilni odbor ali njegova ¡davčna komisija. Ti zavezanci morajo istočasno z davčno prijavo za odmero dohodnine predložiti tudi letno prijavo o prometu, ki iso ga imeli v davčnem letu. Ta davek plačajo v rokih in na način, ki je predpisan za dohodtaino. 12. člen Davčni zavezanci, ki se poklicno ne bavi j o ¡s prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev, morajo prijaviti vsak poedini primer prometa in plačati odgovarjajoči znesik davka v roku 15 dni po izvršenem prometu, ako ni v tarifi drugače predpisano. Izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora preiskusi pravilnost prijave in določi znesek davka. 13. člen Poverjenik za finance Istrskega okrožnega ¡ljudskega odbora ¡lahko ¡odredi, da se pobira davek od prometa proizvodov potom odtegnitve ob priliki izplačila računa za izrečeno blago ali dobrino in za izvršeno storitev oblastnim uštanovam in drugim osebam. 14. člen Obračun oziroma prijava o opravljenem prometu se predloži okrainemu izvršilnemu odboru, v katerega območju se opravlja promet od katerega se plača davek. Ta odbor vodi račun davčnega zavezanca o davku od prometa proizvodov. Če vodi več tovarn, delavnic, prodajaln in podobno skupno računovodstvo, se lahko dovoli plačevanje davka v kraju, kjer se vodi računovodstvo. 15. člen Davek od prometa proizvodov se plača v gotovini ali z davčnimi znamkami ali davčnimi vrednotnicami. Kot dokaz ¡o plačenem davku služi odrezek poštne položnice za plavčevanje davka od prometa pnoózvodov, potrdilo pristojnega odbora o plačenem davku, uporaba davčne znamke ali davčne vrednotnice. 16. člen Glede odmere in pobiranja tega davka ter glede vsega, kar ni predpisano v tej odredbi in v predpisih, (izdanih na podlagi te ¡odredbe, veljajo ustrezni predpisi odloka o neposrednih davkih za območje Istrskega okrožja. 17. člen 1 Davčnii zavezanci, ki so dolžni voditi poslovne knjige, morajo kupcu izstaviti radnu za svako prodajo proizvoda in izvršitev ¡storitve in v računu označiti, da ¡oni (izstavïtelji računa) plačajo davek. Poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko odredi, v katerih primerih ni obvezno izdajanje računa. Davčni zavezanci, ki niso dolžni voditi poslovne knjige, niso dolžni izstavljati računov, v kolikor panjih izstavljajo, morajo na njih označiti, da orni plačajo davek. Vse osebe, ki izstavljajo račune pri prodaji uvoženega blaga ali pri prodaji proizvodov, od katerih prometa plača davek druga ¡oseba, morajo na računih označiti, da jri davek plačan od druge osebe. IS. člen -v če davčni zavezanci, ki so dolžni vaditi poslovne knjige, ne pilačaio davka ali kazni v odrejenom roku, placalo kazenske obresti 0.2"/o. za vsak dan zakasnitve. Gospodarska podjetja in ustanove (ljudskih odborov plačalo mesto dnevnih kazenskih obresti iz prvega odstavka redne 6°/o letne obresti, a uslužbenci, po katerih krivdi ni bil davek ali kazen .pravočasno (plačana, se kaznujejo zaradi davčne nerodnosti. Ostali davčni zavezanci plačajo 6°/o zamudne letne obresti od nepravočasno plačanega davka ali kazni. 19. člen Kdor plača davek, obresti ali denarno kazen, ki je ni bil dolžan plačati, ima pravico do povračila. Prošnja za povračilo se vloži pri tistem organu, ki ie spreiel plačilo. Če ima davčni zavezanec pravico do: povračila po prvem odstavku tega, člena, pa nima poravnanih drugih davčnih obveznosti, se uporabi povračilo predvsem za poravnavo drugih njegovih davčnih zaostankov. VII. Kontrola in revizija 20. člen Plačevanje davka kontrolira izvršilni odbor tistega okrajnega ljudskega odbora, kateremu se predloži obračun, oziroma prijava o opravljenem prometu in plačanem davku. Vlišio kontrolo in revizijo opravlja poverjeništvo za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Če nastane spor o lastnosti in kvalifikaciji proizvodov, se opravi strokovni pregled ali analiza proizvodov. O sporu 'Odloči poverjenik za finance Istrskega okrožnega ¡ljudskega odbora. Poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora odredi pri katerih davčnih zavezancih se ustanovi stalno finančno nadzorstvo nad proizvodnjo in prometom proizvodov. Davčni zavezanci, pri ¡katerih jè odrejeno: stalno finančno nadzorstvo:, morajo voditi posebej predpisane knjige in urediti svoje delavnice, skladišča, instalacije, tehnične naprave in drugo na način, ki je najprikladnejiši za izvajanje kontrole. Če je za izvajanje kontrole potrebna. uporaba kontrolnih aparatov pri proizvodnji blaga, sme poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpisati, da more davčni zavezanac nabaviti te aparate in jih vzdrževati v dobrem stanju. V prednjih odstavkih nevedeni kontrolni organi imajo pravico, da po pooblaščenih uslužbencih pregledujejo poslovne knjige, poslovne in pomožne delavnice ter tehnične naprave in ostalo in zahtevati vse ostale podatke, ki so potrebni za ugotavljanje pravilnega izvajanja določil te odredbe in predpisov, izdanih na njeni osnovi. Davčni zavezanci in vse druge osebe, ki se bavijo s proizvodnjo ali s prodajo: proizvodov, iprodajo drugih dobrin ali izvrševanjem storitev, kakor tudi njih nameščenci ali uslužbenci, so dolžni na zahtevo poofolaščeiega uslužbenca dati vse take podatke, s katerimi raspolagalo', bilo ito za lastno: ali drugo podjetje oziroma osebo. 1 VIII. Kazenske odredbe 21. člen Za davčno zatajitev se kaznuje z dvojnim do' petkratnim Zneskom zatajenega davka, najmanj pa s 1.000.— dinarji: 1) davčni zavezanec, ki zataji kak promet ali ki da neresnične ali nepopolne podatke v nameri, da bi se izognil plačilu davka v celoti ali delno. Namera, izogniti se plačilu davka, se pri pravnih o-sebah presoja po nameri odgovornih uslužbencev oziro- ma se presoja po nameri starešine gospodarstva v tistih primerih, katerih se gospodarstvo šteje za davčnega zavezanca: 2) kdor blago-, katerega promet je oproščen davka ali za katerega je davek plačan po nižji stopnji, uporabi v drug namen, ne pa v namen za katerega, je promet oproščen davka oziroma zaradi ¡katerega je davek plačan po nižji stopnji: 3) oseba, pri kateri se najde blago brez predpisanega znamenja ali potrdila, če je predpisano, da sta znamenje oziroma potrdilo dakaz o plačanem davku: 4) kdor pri opravljanju prometa ne uporabi davčne znamke ali davčne vrednotnice. Ne šteje se za davčno zatajitev, če se davek v teh primerih plača v gotovini. ; Poleg oseb iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev njih zastopnik, če sam stori katero izmed dejanj navedenih v prednjih točkah ali če sodeluje pri njih storitvi na kakršen koli način. Če dejanje iz prvega odstavka tega člena, stori zastopnik osebe, ki je pod Skrbstvom, ali ppd roditeljsko oblastjo, se z določeno kaznijo kaznuje samo ta zastopnik. 22. člen če davčni zavezanec ne predloži v določenem roku letnega obračuna oziroma davčne prijave, plača kazen v višini 3°/o od odmerjenega davka, če pa obračuna, oziroma prijave niti na ¡pismen poziv ne predloži v ponovno določenom roku, plača kazen v višini 6u/o od odmerjenega davka. Kazen zaradi nepredložitve davčne prijave pa ne more biti manjša od 5.000.— dinarjev. Kazen po prednjem odstavku se odmeri istočasno z davkom in velja zanjo¡ vse, kar velja za sam davek. 23. člen Davčni zavezanec, ki ne vodi poslovnih knjig, ki bi jih moral, voditi, ki jih voidli nemarno ali ne dovoli njih pregleda, ¡kakor tudi davčni zavezanec, ki ne dovoli pregleda poslovnih prostorov, instalacij, naprav, proizvodnje, zalog surovin, materiala in gotovih izdelkov, se kaznuje z denarno kaznijo do 200.000,— dinarjev. Tako- se kaznujejo tudi storile! dejanj, ki so v tarifi označena kot večje davčne nerednosti. S kaznijo po prednjem odstavku se kaznuje tudi zastopnik davčnega zavezanca, če dejanje stori sam ali če sodeluje pri njem na ¡kakršen koli način. Osebe, katerih poslovanje, poslovne knjige in listine dajejo možnost, da se preiskusi pravilnost obračuna in prijave prometa druge osebe, se kaznujejo z. denarno kaznijo do 100.000.— dinarjev, če na zahtevo pristojnega oblastnega organa ne dovolijo ¡pregleda svojega poslovanja. poslovnih kniig in listin, ali če ne dajo zahtevanih podatkov, s katerimi razpolagajo. ' 24. člen Za druge kršitve zadevnih določb te odredbe ter kazen sme cbmoviti.če se v petih letih po pravomoćnosti izve za dejstva, iz katerih izhaja, da je bil davek nepravilno odmerjen oziroma kazen ali obresti nepravilno odmerjene, ta dejstva pa niso bila znana ob prvotni odmeri davka. XI. Pritožbe 32. člen Zoper prvostopne odločbe, izdane po tej odredbi, je dopustna pritožba v 30 dneh, ko se bile sporočene, na izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. O pritožbi izda ¡pristojni ¡organ odločbo, ki se ¡sporoči davčnemu ¡zavezancu in finančnemu poverjeniku izvršilnega odbora okrajnega ljudskega odbora. Vložitev pritožbe ne zadrži izterjanja davka. XII. Poslovne knjige 33. člen Davčni zavezanci, ki imajo letni brutto promet do 250.000.— dinarjev, niso dolžni voditi poslovne knjige. Davčni zavezanci, ki imajo letni bmtto promet do enega mililona dinarjev, morajo voditi knjigo opravljenega prometa,, to je knjigo došlih in izdanih računov. Davčni zavezanci, ki imajo letni brutto promet preko enega miljona dinarjev, morajo' voditi celotno enostavno knjigovodstvo, v kolikor ¡niso¡ dolžni voditi dvo-stavno enotno ¡knjigovodstvo po obstoječih predpisih. XIII. Pooblastila 34. člen Poverjeniku za finance Istrskega Okrožnega ljudskega ¡odbora je pridržana pravica, 33. člen menjati, izpopolnjevati ali nadomeščati z drugimi določili. Poverieniku za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pridržana pravica, da poedinim davčnim zavezancem predpiše, katere poslovne knjige morajo vodite. Poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora se pooblašča, da izdaja navodila za izvajanje te odredbe in tarife. XIV. Prehodne in končne določbe 35. člen Dokler ne bodo izdani novi predpisi o carinah, se bosta pri uvozu pobirala davek od prometa proizvodov in trošarina po predpisih, ki so veljali na dan 31. decembra 1949. 36. člen Z dnem, ko dobi veljavo ta odredba, prenehajo veljati visi trošarinski predpisi in vsi predpisi, ki nasprotujejo tej odredbi. 37. člen Od prometa proizvodov ¡in storitev, opravljenega po uveljavitvi te odredbe, ¡se plača davek po tej odredbi in tarifi, četudi je bila pogodba sklenjena pred uveljavitvijo te odredbe. 38. člen Ta ¡odredba velja od dneva ¡objave v Uradnem listu. Koper, dne 22. februarja 1950. Tajnik: Predsednik: Petrič Vladimir 1. r. Beltram Julij 1. r. ZAČASNA TARIFA davka od prometa proizvodov in storitev A. Davek od prometa proizvodov in drugih dobrin 1 2 3 4 5 Tar. št. Imenovanje proizvoda Davčna stopnja °/o Davčna osnova Kdo plača davek 1 Vse vrste žitaric 4 Odkupna cena Kupec Opomba: Od prometa vseh vrst žitaric za prehrano ali krmo se ne plača davek. 2 Zelenjava sveža 6 Odkupna cena Kupec Opomba: Od prometa teh proizvodov, ki se uporabljajo za industrijsko predelavo se plača davek po stopnji 4°/» Od prometa gornjih proizvodov za boljše kultiviranje se ne plača davek. Od prometa konzervirane zelenjave se plača davek po tar. št. 39. 3 Sveže sadje 6 Odkupna cena Kupec 4 ■ Suho sadje 12 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec Opomba k tar. št. 3 in 4: Od porabe grozdja za prešanje vina se ne plača davek. Od prometa gornjih proizvodov za indu- strijsko predelavo se plača davek po stopnji 4e/o. Od prometa konzerviranega sadja ali grozdja se plača davek po tar. št. 39 ali 40. 5 Oliva,, sveža ali suha, v salamuri, v olju, Odkupna oz. proizvajalčeva Proizvajalec ali v sodih ali konzervah 12 prodajna cena kupec Opomba: Od prometa oliv za prešanje olja se ne plača davek. Od prometa oliv za konzerviranje se plača davek po stopnji 4°/o. Odkupna cena je davčna osnova takrat kadar industrijsko podjetje odkupuje sveže ali suhe olive od kmetovalcev, torej je v takih primerih plačnik davka kupec. V vseh drugih primerih plača davek proizvajalec, to je industrijsko podjetje ki dalje predeluje olive. 6 Cvetlice, plodovi, biljke, listje, skorja, Odkupna ali prodajna Odkupno podjetje korenine in slično za čaj 6 cena proizvajalca ali proizvajalec Opomba: Odkupna cena je davčna osnova takrat kadar prodajajo gornje proizvode kmetovalci, ter je v takih primerih plačnik davka odkupno podjetje. Prodajna cena proizvajalca je davčna osnova, kadar gornje proizvode prodajajo obrtna t. j. vrtnarska podjetja ter so v takih primerih ona plačnik davka. 7 Začimbe, sveže ali suhe, mlete, v zrnju * 1 2 in podobno 6 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec Opomba: Od odkupa gornjih proizvodov za industrijsko predelavo se plača davek po stopnji 4°/o. Kadar gornje proizvode prodajajo kmetovalci je plačnik davka kupec in ne proizvajalec. 8 Oljni plodovi, seme in drugi oljni sadeži Opomba: ali biljke razen oliv 6 Odkupna cena Kupec Od prometa gornjih proizvodov za industrijsko izdelavo olja se ne plača davek. 9 Cvetje in okrasne biljke ali okrasno grmičje 10 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec Opomba: Od prometa gornjih proizvodov za javne parke se ne plača davek. 10 Ž.valske krmne rastline, sveže ali suhe 4 Prodajna cena Kupec 11 Zdravilne in industrijske rastline 4 Odkupna cena Kupec 12 Biljni ali sadni sokovi brez dodatkov. 10 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec ali kupec Opomba: Dpp od v¡na se plača po tar. št. 139. Kadar prodajajo gornje proizvode kmetovalci plača davek.kupec. Kadar pa prodajajo gornje proizvode druge osebe in ne kmetovalci plačajo one davek. 13 Ostali poljedelski proizvodi (neimenovani) 6 Odkupna cena Kupec 14 Vse žive domače ali divje živali. 4 Prodajna cena Kupec Opomba: Kadar se živina kolje se plača davek: 1. če je bil plačan davek od prometa žive živali se plača ob zakolu davek po stopnji 10°/e. 2. če ni bil plačan davek od prometa žive živali se plača davek ob zakolu po stopnji 14°/». Kadar koljejo lastno živino kmetovalci za svojepotrebe ne plačajo davek. Kadar se prodaja plemenska živina se ne plača davek s tem, da pristojno poverjeništvo, za kmetijstvo pri okrajnem LO potrdi, da je v prometu plemenska živina. 1 2 3 4 5 Tar. št. Imenovanje proizvoda Davčna stopnja °/» Davčna osnova Kdo plača davek 15 Čebele, same ali s panjem 4 Prodajna cena Kupec ■ 16 Volna, živalska dlaka, perje, čreva 6 Prodajna cena Kupec 17 Mast, maslo, med, mleko, sir, jajca, suho meso 6 Prodajna cena Kupec oz. proizvajalec Opomba k tar. št. 16 In .17: od prometa gornjih proizvodov za industrijsko predelavo se plača davek po stopnji 4°/o. Pri Iptdkupu gornjih proizvodov za garantirano preskrbo se plača davek po stopnji 4°/o. Kadar prodajajo proizvode iz tar. št. 17. industrijska podjetja ali obrtna podjetja plačajo ona davek, kadar ___________pa proizvode prodajajo kmetje plača davek kupec. 18 Sveže ali suhe kože domačih ali divjih živali, parklji, rogovi, kosti za industrijo 1 Prodajna cena Kupec 19 Loj ali maščoba poginulih živali za industrijo (taljena ali prešana) 4 Prodajna cena Kupec 20 Poginule živali brez loja ali moščobe 3 Prodajna cena Kupec Opomba: Kadar se opravlja promet s poginulimi živalmi : z lojeni ali maščobo se plača davek po stopnji 4 /o. 21 Morske živali, ribe sveže, gobe sveže ali očiščene, školjke, školjčne lupine, raki z lusko ali brez nje itd. 6 Prodajna cena Kupec Opomba: Od prometa gornjih proizvodov za industrijsko predelavo se plača davek po stopnji 4°/o. 22 Drva za kurjavo 8 Prodajna cena proizvajalca Kupec 23 Lesni odpadki za kurjavo, ali za generatorje 2 Prodajna cena Kupec 24 Lesne smole, trde ali mehke 4 Odkupna cena Kupec 25 Lesno oglje ali lesni katran 20 Odkupna cena Kupec 26 Ostali neimenovani gozdarski proizvodi 8 Prodajna cena Kupec 27 Moka ali zrob ž,tarie 5 Prodajna cena proizvajalca , Proizvajalec 28 Kašnati mlevski proizvodi 10 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 29 Mlevski odpadki za krmo živine 3 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec Opomba: 1. Mlini plačajo dpp po tej tar. št. za vsako količino izdanih mlevskih proizvodov. Za izdane količine se mora izstaviti račun in to tako za prodajo lastnih mlevskih izdelkov kakor tudi za prodajo mlevskih izdelkov kmetom. V računu se mora označiti količina, vrsta in prodajna cena oz. cena mlevske storitve. 2. Od mlevskih izdelkov za osebe, ki se ne smatrajo kot kmetovalci je mlin dolžan plačati davek od vse količine, davčna osnova pa je prodajna cena proizvajalca torej cena ki vsebuje tudi vrednost mlevskega izdelka poleg cene mlevske storitve in odgovarjajočega zneska davka. Od mlevskih izdelkov kmetom iz njihovega žita za njihove potrebe se ne plača davek. 3. Mlin mora plačati davek po tarifi za storitve od prejetih plačil za mlevnino (po B tarifi). Davčna osnova je denarni znesek ali denarna vrednost prejete merice brez ozira za koga je izvršena mlevnina (za kmete ali dru- ge osebe)1. 4. Od žita prejetega na račun merice (plačila mlevnine) je mlin dolžan plačati davek po stopnji za žitarice in to tako za prodano kakor za doma uporabljeno količino. 5. Ako mlin prejeto merico zmelje je dolžan od dobljenih mlevskih proizvodov plačati davek po odgovarjajoči tar. št. poleg davka po prejšnjih opombah. 6. Ako se merica sprejme v moki je mlin dolžan plačati davek po opombi 3 in 5, če je pa merica prejeta od kmeta še po opombi 4. 7. Osebe, ki se poklicno bavi jo s predelavo moke morajo imeti račun o odkupljeni moki. Te osebe morajo na zahtevo pooblaščenega finančnega uslužbenca pokazati račun o kupljeni moki: v nasprotnem primeru morajo plačati od celotne najdene količine mlevskih izdelkov davek. Če se na podlagi zbranih podatkov ugotovi, da so te osebe dajale v promet oziroma predelovale moko od katere davek ni bil plačan, se jim zaračuna davek od zneska tako opravljenega prometa z moko poleg sankcij po odgovarjajočem členu odredbe. 30 Olje za prehrano, surovo ali čiščeno 9 Odkupna cena Kupec 31 Opomba; Oljne pogače za živalsko krmo Od prometa glarnjega proizvoda za industrijsko 8 predelavo se Prodajna cena proizvajalca plača davek po stopnji 4"/o; Proizvajalec 32 Alkoholne pijače, glej tar. št. 137 do 139. e. 33 Ostale umetne osvežujoče pijače brez alkohola 1-0 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec LETO IV. - ŠT. 7 STRAN 69 1 2 3 4 5 Tar. št. Imenovanje proizvoda Davčna stopnja % Davčna osnova Kdo plača davek 34 Kis, vinski ali sadni 4 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec Opomba: Kadar prodaja gornji proizvod kmetovalec plača davek kupec. 35 Led, umeten ali naraven 12 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec Opomba: Od prometa ledu za hladjenje sveže ribe za industrijo ali transport se plača davek po stopnji 5°/». 36 Keksi 20 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 37 Sladoled vsake vrste 30 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 38 Ostali slaščičarski proizvodi z ali brez sladkorja 15 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 39 Marmelade, sadne in zelenjavne konzerve, brez alkohola 10 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 40 Sadne konzerve z alkoholom 20 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 41 Ribje konzerve (v pločevinastih škatljah ali v steklenih posodah) 10 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 42 Soljene ribe (v sodih in podobno) 8 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec Opomba: Od- soljenih rib za nadaljno industrijsko predelavo se ne plača davek. 43 Ostale mesne konzerve 5 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 44 Ostali neimenovani industrijski proizvodi za prehrano 10 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 45 Glina in samotna moka 5 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 46 Kamen: L navaden, neobdelan 4 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 2. navaden, obdelan 6 j 3. marmor neobdelan 5 4. marmor v ploščah ali kockah 10 ii li ii ii 47 Ostalo neimenovano kamenje 4 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 48 Vse vrste metalnih ali nemetalnih rudnin 1 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 49 Vsi kemični proizvodi za zdravila ali mešanice kemičnih proizvodov za zdravilo 5 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 50 Koks 4 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 51 Generatorski plin za razsvetljavo ali kurjavo 6 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 52 Kisik, acetylen 16 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 53 Zemeljski plin 40 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 54 Organske kisline: 1. vinska, limonova, ocetna čiščena 25 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 2. ocetna nečiščena 6 ii ii 11 3. ostale organske kisline 30 ii 11 11 « 55 Vinski kamen 7 ■ Prodajna cena Kupec 56 Beljakovine: 1. za industrijo 10 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 2. za prodajo 14 il 11 11 .. 57 Umetni balzami, eksrakti, esenci, tinkture: 1. brez etra ali alkohola 6 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 2. z etrom ali alkoholom 10 » .. 58 Organski in kemični proizvodi neimenovani 10 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 59 Barve: 1. naravne, rastlinske, živalske in mineraljie 20 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 2. umetne, organske . 10 ii л ii ii ii 60 Grafit ■ 8 ' Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 61 Kreda vseh vrst 5 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 62 Etri vseh vrst, eterična olja, konjakovo olje 6 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 63 Dišavne masti, dišavna olja, dišavne vode brez etra ali alkohola 70 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 1 2 3 4 5 Tar. št. Imenovanje proizvoda Davčna stopnja %> Davčna osnova Kdo plača davek 64 Kolonska voda 50 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 65 Pudri, 'rdečila in belila, sestavine za barvanje las in ostala neimenovana kozmetična sredstva: 1. za. nego otrok, ust, zob, za pranje las in za splošno higijeno, vse neodišavljeno 10 Prodajna cena (na drobno Proizvajalec 2. isti proizvodi odišavljeni 20 »» » >» „ 3. šminke in laki za nohte, parfumi 60 »> ti »» M 4. ostalo 5 it it ti 66 Umetna gnojila — — — 67 Prediva vseh vrst 10 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 68 Kokoni (bube) sviloprejke 20 Odkupna cena Kupec 69 človeški lasje, njih imitacija in lasulje 6 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 70 Vsi luksuzni konfekcijski izdelki 35 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 71 Klobuki, moški ali ženski napravljeni iz uvoženih tulcev 40 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 72 Vsa ostala neimenovana pokrivala 30 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 73 Umetne cvetlice iz tkanin 60 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec . 74 Obuvala iz klobučevine ali tkanin: 1. za odrasle 25 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 2. za -otroke 15 ti ti »» ,, Splošna opomba k tar. št. 67 do 74: 1. Kot tkanine se smatra vse izdelke dobljene s Pomočjo statev (ročnih, mehaničnih)) katerih niti se vežejo pod pravim kotom. 2. Podjetja, ki nabavljeno predivo, tkanine, klobučevino in njih izdelke dodelavajo z valjanjem, barvanjem, namakanjem, inpregniranjem ali vezenjem, plačajo davek iod vrednosti tako dobljenih izdelkov. Kot davčno osnovo se jemlje končna vrednost zmanjšana za ceno blaga pred obdelavo. Podjetja, ki tkanine lastne proizvodnje dodelavajo na način iz prednjega odstavka, plačajo davek samo od prometa končnih izdelkov. 3. V kolikor so tekstilni proizvodi izdelani iz mešanih surovin, se smatra, da šo iz one surovine, ki ie največ vsebujejo. Če so proizvodi izdelani Iz enakih delov različnih surovin, se smatra, da so izdelani iz surovine ki ima najvišjo davčno stopnjo. 4. Umetna vlakna kakor tudi izdelki iz njega se smatrajo kot bombažni. 75 Vse vrste strojenih kož brez dlake 20 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 76 Obuvala iz -surove ali strojene kože: 1. za odrasle 15 Prodajna cena proizvajalca Proizvaialec 2. za otroke 10 a ti tt 77 - Usnjeni predmeti za tehnično uporabo 6 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 78 Sedlarski izdelki 10 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 79 Torbarski izdelki iz usnja, gume ali kaučuka 30 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 80 Ortopedski izdelki 5 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 81 Strojeno krzno: 1. navadne kože 20 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 2. fine kože 60 Opomba: 1. Kot krzno navadnih kož se smatra krzno od ovce, koze, srne, psa, zajca, mačke, lisice. Vsako drugo kožo se smatra kot fino krzno. 2. Od prometa krzna iz navadnih kož, ki irait,rajo krzno finih kož se plača davek po stopnji za fine kože. 82 Izdelki iz krzna: 1. navadne kože 10 Cena proizvodnje Proizvajalec 2. fine kože 60 ti it 83 Vsi izdelki iz črev 15 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 84 Zobarski izdelki iz kaučuka ali gume 10 Cena pro.zvodnje Proizvajalec 1 2 3 4 5 Tar. št. Imenovanje proizvoda Davčna stopnja °/ » Davčna osnova Kdo plača davek 85 Pletarski izdelki: 1. iz vrbe, cepljenega lesa, slame, korenin, trave 25 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 2. isti v zvezi s finim materialom 35 Cena proizvodnje Proizvajalec 3. isti v zvezi s plemenit,mi metali 50 »> ìì „ 86 Trska in nje izdelki: 1. štukaturna trska 9 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 2. drugi izdelki iz trske 5 3. trska 4 Prodajna cena Kupec 87 Metle, tudi v zvezi z lesenimi ročaji: 1. sirkove metle 4 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 2. ostale 8 »’ »» ìì „ 88 Ščetke in omela: 1. ščetke: a) impregno za stroje 30 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec b) tipizirane 16 Enotna cena v prodaji c) netipizirane in tipizirane na malo ìì za ribanje 4 ìì ìì ,, 2. omela iz žime ali perja 30 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 3. ščetke in omela v zvezi s finim materialom 50 ìì i) ìì ìì ìì ìì 89 Vsa sita in rešeta 20 Cena proizvodnje Proizvajalec 90 Vse vrste kosti ali roževine za rezbarijo 20 Prodajna cena Kupec 91 Vse vrste rezbarskih izdelkov iz kosti ali rože vine: 1. samo iz kosti ali roževine 15 Cena proizvodnje Proizvajalec 2. v zvezi s finimi ali plemenitimi metali 60 ìì ìì m 92 Sodarski izdelki: 1. jelovi sodi z lesenimi obroči 5 Cena proizvodnje Proizvajalec 2. ostali sodarski izdelki 15 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 93 Kolarski izdelki: 1. navadni 15 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 2. luksuzni 25 ìì ìì ìì M 94 Pohištvo: 1. tipizirana oprema za pisarno ali šolo 9 Cena proizvodnje Proizvajalec 2. tipizirano pohištvo 10 „ „ ,, 3. netipizirano pohištvo navadno 15 ìì ìì ,, 4. vse luksuzno pohištvo in oprema 25 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 95 Gradbeno mizarstvo: 1. navadno 10 Cena proizvodnje Proizvajalec 2. luksuzno 25 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 96 Lesna galanterija ' 10 Cena proizvodnje Proizvajalec 97 Lesna rezbarija 25 Cena proizvodnje Proizvajalec 98 Vsi lesni modeli, kalupi ali vzorci 1 Cena proizvodnje Proizvajalec 99 Pluta in izdelki iz plute: 1. pluta v kakršnikoli obliki . 5 Prodajna cena Proizvajalec 2. brez ali v zvezi z navadnimi metali 7 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 3. v zvezi s finimi ali plemenitimi metali 25 Prodajna cena na malo Proizvajalec 4. zamaški 5 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 100 Tiskarski proizvodi: L obrazci, kartoteke, poslovne knjige in slično, črtano, z ali brez besedila 15 Cena proizvodnje Proizvajalec 2. zidne tapete, plakati 25 ìì ìì ,, 3. slikanice in podobno za otroke 4. vab.la, posetnice, osmrtnice, ter ostali 1— — — proizvodi za okraske 35 Cena proizvodnje Proizvajalec 5. časopisi, knjige, vstopnice in sl. 4 » ìì „ Opomba: 1. Tiskarne, ki tiskajo gonnje proizvode po naročilu m pri tisku uporabljajo naročnikov material — v glavnem na- ročnikov papir —■ plačajo davek od tiskarske storitve po tar. št. 13 B tarife od davčne osnove ki zajema: plače in dnevnice izdelave s socialnim prispevkom, amortizacijo, splošne stroške izdelave, stroške uprave in prodaje in dobiček tiskarskega podjetja. 2. Od rabata oziroma provizije, ki jo dobijo prodajalci od založbe, se ne plača davek od prometa proizvodov. 1 2 3 4 5 Tar. št. Imenovanje proizvoda Davčna stpnja °/o Davčna osnova Kdo plača davek I0I Izdelki iz dragega kamenja v zvezi s finimi ali plemenitimi metali 100 Prodajna cena na malo Proizvajalec 102 Poldrago kamenje in njegovi izdelki v zvezi z metali 70 Cena proizvodnje Proizvajalec 103 Umetni kamen in njegovi izdelki 10 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 104 Skulpturna dela iz kamenja vsake vrste 30 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec Opomba: Davek po tej tarifni številki se plača ob vsakem prometu, v kolikor ne obstoja oprostitev po čl. 8 odredbe. 105 Luksuzni drobni izdelki, galanterija in drugi drobni izdelki iz kakršnegakoli kamenja razen umetnega, sami ali v zvezi z metali 50 Cena proizvodnje Proizvajalec 106 Kamnoseški izdelki: 1. Nadgrobni spomeniki, ako je njih cena višja od 5.000.— Din, kadi, kamini in podobno 30 Cena proizvodnje Proizvajalec 2. samo kadi za olje ali mast 3. nagrobni spomeniki ako je njih cena nižja od 5.000.— Din in ostali neimenovani 15 ii ii kamnoseški izdelki 20 ii »» Opomba: 1. Javni spomeniki, nagrobni spomeniki in plošče za iste zgrajeni padlim borcem v NOB kakor tudi žrtvam fa- šističnega terorja so prosti davka. Graditelj izkaže s potrdilom pristojnega LO, da gradi spomenik v namenu imenovane v prednjem stavku. 2. Od prometa plošč in ostalih izdelkov iz umetnega^ kamna se plača davek kot od prometa pravega kamenja, katerega umetni kamen imitira. 107 Vsi cementni in lončarski izdelki 10 Cena proizvodnje Proizvajalec 108 Vsi mavčni izdelki 15 Cena proizvodnje Proizvajalec 109 Izolirne mase, zidaki in strešna lopeka iz gline 5 Prodajna cena proizvajalca Proizvajalec 110 Keramički izdelki: a) samo keramični izdelki: 1. pečne plošče in slično 10 Cena proizvodnje Proizvajalec 2. topilniški lonci 6 ii ii " 3. okrasni izdelki 30 ii ii ii 4) galanterijski izdelki b) v zvezi z drugim materialom: 20 L z navadnim materialom 10 ii ii » 2. s finim materialom 20 ii ii ii 3. z najfinejšim ali s plemenitim materialom 30 ii ii >• 111 Izdelki plemenitih metalov: 1. zobarski 10 Cena proizvodnje Proizvaialec 2. ostali za znanost, tehniko ali zdravniške inštrumente 6 9» 11 11 .11 ii 3. vsi ostali izdelki 100 Prodajna cena na malo Proizvaialec 112 Železne konstrukcije 4 Cena proizvodnje Proizvaialec 113 Vse vrste orodja razen kovanega 6 Cena proizvodnje Proizvaialec 114 Izdelki iz žice vseh metalov razen plemenitih 10 Cena proizvodnje Proizvaialec 115 Kotlarski izdelki iz železa 15 Cena proizvodnje Proizvajalec 116 Ključavničarski izdelki iz železa 15 Cena proizvodnje Proizvajalec 117 Kovaški izdelki iz vseh metalov 10 Cena proizvodnje Proizvajalec 118 Bakreni izdelki: L kotli in bakrena posoda 15 Cena proizvodnie Proizvajalec 2/ ostali bakreni izdelki razen luksuznih 20 il 11 » 119 Izdelki iz aluminija razen luksuznih 20 Cena proizvodnje Proizvajalec 120 Luksuzni izdelki iz vseh metalov 35 Cena proizvodnje Proizvajalec 121 Odpadki vseh metalov 1 Prodajna cena Kupec 122 Kovinski izdelki posrebreni ali pozlačeni: 1. zdravniški instrumenti 6 Cena proizvodnje Proizvaialec 2. ostali 50 LETO IV. - ST. 7 STRAN 73 1 2 3 1 2 3 Tar. št. Imenovanje proizvoda Davčna stopnja °/» Davčna osnova Kdo plača davek 123 Parni kotli, črpalke, stiskalnice, ogrevne instalacije, ■ 10 Cena proizvodnje Proizvajalec 124 Poljedelski stroji 5 Cena proizvodnje Proizvajalec 125 Električni motorji, električni aparati, inštalacije in ostale naprave 10 Cena proizvodnje Proizvajalec 126 Elektrotehnični material za inštalacijo 15 Cena proizvodnje Proizvajalec 127 Deli koles in motociklov: 1. koles 25 Cena proizvodnje Proizvajalec 2. motornih koles 20 3. prikolice za motorna kolesa 15 »> »» •• 128 Avtomobili, prikolice, karoserije, šasije in njih rezervnih deli: 1. avtomobili, avtobusi, prikolice, karo- serije in šasije: a) tovorni 6 Cena proizvodnje Proizvajalec b) ostali 10 » « 2. rezervni deli 15 •• 129 Motorji in njih rezervni deli: 1. za motocikle 20 Cena proizvodnje Proizvajalec 2. za avtomobile in traktorje 3. ostali na pogon s tekočim gorivom 15 »» -• ali plinom 10 »» »» m 130 Vozovi in vozički: a) vprežni za tovor 25 Cena proizvodnje Proizvajalec b) ročni za tovor, za otroke ali za šport 15 ») >» •t 131 Barke in čolni: 1. luksuzne barke in čolni z ali brez motorja 50 Cena proizvodnje Proizvajalec 2. ribiške barke in čolni z ali brez motorja 15 »» J» ,, *4ß 3. barke za javni osebni ali tovorni promet 5 . »» 5» „ Opomba k tar. št. 130 in 131: 1) Od porabe polizdelkov in gotovih izdelkov lastne proizvodnje, ki se uporabijo za izdelavo končnih izdelkov, se ne plača davek. 2) Vkolikor se rezervni deli iz teh dveh tarifnih številk prodajajo drugim podjetjem za nadalino izdelavo se plača od njih davek po stopnji 6°/o od prodajne cene proizvajalca. 3) Končni izdelki iz teh dveh tarifnih številk, izdelani z namenom pospešitve vodnega ali drugega športa so davka prosti. Naročnik inora pa izkazati s potrdilom pristojnega LO, da bo gornje predmete uporabljal v namene radi katerih so oproščeni davka. 132 Slepi, tanki in pontoni 5 Cena proizvodnje Proizvajalec 133 Učni predmeti iz kakršnegakoli materiala 2 Cena proizvodnje Proizvajalec 134 Muzikalni instrumenti 6 Cena proizvodnje Proizvajalec 135 Ure in njih rezervni deli: L iz navadnih kovin 2. iz plemenitih kovin 30 100 Cena proizvodnje Cena proizvodnje Cena proizvodnje Proizvajalec Proizvajalec Proizvajalec 136 Otroške igrače iz kovin 20 Cena proizvodnje Proizvajalec 137 Likerji, kreme in druge alkoholne pijače: L likerji in kreme I. kategorije 2. likerji in kreme II. kategorije 3. likerji in kreme 111. kategorije 4. ostale alkoholne pijače neimenovane 100,— din 80,— „ 60.— „ 40,— „ 1 liter M »> Proizvajalec Opombe: 1. Kot 1 .kerje smatramo vse alkoholne pijače pripravljene iz mešanice alkohola, vode, sladkorja, aromatičnega materiala in drugih dodatkov, ki jim odrejujejo vrsto. 2. V to tar. št. štejemo tudi fina vina, ki jim je dodan sladkor, alkohol ali drugi materiali a katera po svoji vsebini ne odgovarjajo vinu iz tar. št. 139 in niso na drugem mestu tarife omenjena. 3. Kot močne alkoholne pijače — ki iih štejemo v to tar. štev. — smatramo pijače, ki po svoji vsebini ne odgovarjajo žganju iz tar. št. 138 ali vinu iz tar. št. 139. V. to grupo spadajo pijače pripravljene jz mešanice alkohola, vinskega destilata, vode in raznih aromaitdčnih materialov, ki jim odrejujejo vrsto. 4. Kot zaslajene alkoholne pijače se smatrajo vse pijače, ki jim je dodan sladkor v kakršnikoli obliki in količini. Dodajanje praženega sladkorja (karamele) radi barve in okusa v količini do 1 ostotka se ne smatra kot zaslajevanje. 5. Davek od prometa proizvodov po tej tar. št. se plačuje od izgotovljenega proizvoda, brez ozira na preje plačani davek od porabe surovin. 1 2 3 4- 5 Tar. št. Imenovanje pro-izvoda Davčna stpnja °/o Davčna osnova Kdo plača davek 6. Poleg preje omenjenega davka določi pristojni urad za cene za vsako vrsto likerja ali kreme še razliko v ceni, ki se moia odvajati na račun davka od prometa proizvodov. To razliko mora proizvajalec v mesečni in letni prijavi (obrazec: prijava dpp —• 1) posebej izkazovati. 7. Alkoholne p.jače iz te tar. št. se smejo dajati v promet samo v originalno zaprtih steklenicah opremljenih z etiketo proizvajalca in oznako alkoholne jakosti pijače. Izjemno — toda samo po odobrenju pristojnega okrajnega izvršilnega ljudskega odbora — se lahko poedine vrste teh pijač, namenjene potrošnji v gostinskih obratih dajejo v promet v sodih ali balonih. 8. Proizvajalci teh pijač morajo ob stavljanju istih v promet postopati po načinu predpisanem v odredbi o davku od prometa proizvodov. 138 Žganje: 1.— din 1% alkohola Proizvajalec oziroma kupec Opomba: 1. Kot žganje smatramo pijačo pridobljeno z destilacijo prevrelih droži svežega sadja, grozdja, tropin, vina in vinske usedline (feca), ki ima poleg vsebine alkohola tudi karakteristično posebnost surovine iz katere je proizvedena, ter je nje destilacija izvršena v kotlih za žganjekuho. 2. Destilati plodov, ki vsebujejo škrobni mater.jal (koruza, krompir, žito in slično) destilati dinj; lubenic, buč, sladkorne pese, kakor tudi destilati mešanice teh materialov s sadjem se prav tako smatrajo za žganje in podlegajo plačilu davka po tej tar. št. 3. Ne smatra se, da je žganje izgubilo karakteristične posebnosti če se mu dodajo razne začimbe (esence, eterična olja, ekstrakti) niti sladkor v kakršnikoli obliki. 4. Destilat vina (vinsko žganje), ki se pridobiva na običajnih pripravah za destilacijo vina in se po proizvodnji hrani v hrastovih sodih, da dobi barvo in okus (tip konjaka) podlega plačilu davka po tej tar. št. 5. V primeru če se vsebina alkohola ne more ugotoviti z alkoholometrom, se smatra, da slabo (milo, mehko, blago) žganje vsebuje 35 a močno 50 % alkohola. 6. Kot davčne zavezance se smatra vse proizvajalce brez ozira ali je žganje kuhamo, iz surovin lastnega pridelka ali iz kupljenih ali na kakršenkoli nač.n pridobljenih surovin. 7. Vsi proizvajalci žganja so dolžni najmanj 24 ur pred pričetkom kuhanje žganja prijaviti kuhanje istega pri pristojnem krajevnem (mestnem) ljudskem odboru. 8. Za potrošnjo v družini se odobrava letno 8 lit. žganja na vsakega člana družine, starega nad 18 let. Te količine žganja so proste davka samo pod pogojem, da jih popijejo člani družine doma. Če se pa to žganje prodaja, se mora pri prodaji postopati po opombi 1 3. iz te tar. št. članom kmečkih obdelavnih zadrug starih nad 18 let določi kol.čino za porabo v družini zadruga sama, vendar pa ta ne srne presegati 8 litrov na člana letno. Poleg tega lahko kmečke obdelovalne zadruge obdrže za lastno uporabo še od okrajnega poverjeništva za finance individualno določeno količino žganja, ki ga'Tipora-bijo pri obdelavi zemljišča, za prireditve in proslave. 9. Lastnikom kotlov za žganjekuho, ki se bavijo s kuhanjem žganja za druge osebe ali pa posojajo kotel drugim oseban proti plačilu v naravi (merica žganja) se odobrava za porabo v družini celotna na ta način pridobljena količina žganja. V kolikor pa poleg gori navedene količine žganja pridobivajo žganje tudi iz lastnih surovin, se jim pa tudi od te količine prizna za porabo v družini do 8 litrov žganja letno na osebo staro nad 18 let. če pa prodajajo na preje omenjena načina pridobljeno žganje morajo tudi oni postopati po opombi 13 iz te tar. št. Vsako kuhanje žganja za sebe ali za druge osebe kakor tudi vsako posojanje kotla morajo prijaviti pri krajevnem ljudskem odboru. Po izvršenem kuhanju izvrši krajevni ljudski odbor popis žganja pri proizvajalcu. Popis žganja se mora izvršiti na kraju proizvodnje takoj ob zaključku kuhanja. Orgarfi ki vrši popis mora napraviti zapisnik, katerega en izvod pusti proizvajalcu, enega pa dostavi krajevnemu odboru. Proizvajalec lahko v treh dneh pò pregledu vloži pritožbo proti zapisniku na krajevni ljudski odbor 10) Davčna obveznost nastane takoj po izvršenem kuhanju, proizvajalec oziroma lastnik je pa odgovoren za plačilo davka. 11. če odkupna podjetja sklenejo pogodbo s proizvajalcem za odkup žganja in ga ne prevzamejo v roku 30 dni po sklen.tvi, so dolžna javiti krajevnem ljudskenni odboru, na čigar področju so sklenili pogodbe, zakaj žganja ne prevzamejo. 12. Če je pri razveljavljenju pogodbe oškodovana ljudska oblast po -krivdi kupca ali podizvajalca, mora krivec poravnati dolžni znesek davka od pogodbenih količin brez ozira na to ali s-o.prodane ali ne. 13. Kupec sme prevzeti kupljene količine žganja šele potem, ko je na krajevnem ljudskem odboru proizvajalca poravnal dolžni znesek davka in dobil spremnico za prenos žganja. 14. Najmanjša kazen za prenašanje žganja brez spremnice je zaplemba količine in posode v kateri se žganje prenaša, ter zaplemba celotne proizvedene količine pri proizvajalcu, ki je izročil žganje kupcu preden je isti poravnal dolžni znesek davka. če gostilničar nima spremine iz opombe 13) za žganje ki ga toči v lokalu se kaznuje po odgovarjajočem členu odredbe o davku od prometa proizvodov. V primeru zaplembe žganja pri proizvajalcu zaplenilec proda količino zaplenjenega žganja in poravna svoje stroške zaplembe, ostali znesek pa nakaže na račun dpp. 15. Vsako kol.čino žganja v prometu preko 1 litra mora spremljati spremnica in potrdilo o plačanem znesku davka ali faktura s klauzulo o plačanem davku. 16. Ce proizvajalci sami nosijo žganje v prodajo, morajo imeti spremnico in potrdilo o plačanem davku. Potrdilo o plačanem davku morajo imeti vsi kupci razen pooblaščenih grosistov. Pooblaščeni grosisti dvignejo spremnico- za prevoz žganja v krajevnem ljudskem odboru kjer odkupijo žganje. Enako postopajo grosisti, če p-revazajo žganje iz enega skladišča, v skladišče, ki je v drugem kraju. Ti grosisti plačajo davek ob prodaji žganja. Zaračunani znesek davka se ne sme posebej izkazovati. 1 2 3 4 5 Tar. št. Imenovanje proizvoda Davčna stopnja °/o Davčna osnova Kdo plača davek 17. Za ugotavljanje proizvedene količine žganja na aparaturi z neprekinjeno destilacijo se mora uporabiti kontrolni aparat ali vsaj zbirni sod. Ko se zbirni sod izprazni mora biti navzoč uslužbenec pristojnega poverjeništva za finance. 18. Vsi ostali neimenovani prekrški se kaznujejo po odgovarjajočih členih odredbe o davku od prometa vodov. 139 Vino: 1.navadno v sodih 15.— din 1 liter Kupec 2. navadno v zaprtih steklenicah 20,— „ ' »J 3. specialno v zaprtih steklenicah 25,— „ »J s> Opombe: 1. Pod vinom od katerega se plača davek po tej tar. štev. se smatra pijača, ki je dobila alkohol potom prirodne- ga vrenja mošta iz svežega grozdja. 2. Pod navadnim vinom v sodih (1) se smatra vse vrste konzumnega vina, ki se prodajajo v odprtih sodili. 3. Pod vinom v zaprtih steklenicah (2) se smatra vino, ki se prodaja v zaprtih steklenicah. V kolikor se taka vina nabavljajo od proizvajalcev, v sodih radi nadaljnje nege do polnjenja v steklenice ih ob nabavi ni bil plačan davek, se plača davek v znesku navedenem pod točko 2. te tar. št. Ce je pa ob nabavi takega vina davek plačan po točki 1. te tar. št. in se ga nato polni v steklenice se mora ob prodaji vstekleničenega vina plačati razliko med točko 1. in 2. te tar. št. Na potrdilu o plačanem davku ali pa na fakturi mora biti označeno, da je plačana tudi razlika. Ta vina lahko vsebujejo največ 16°/o alkohola ali 5°/» ekstrakta. 4. Kot specijalna vina (3) se smatrajo vsa ostala vina, ki jim je dodan ogljikov dvokis, kuhani mošt, sladkor in podobno ter vsa peneča se vina v katerih je prišlo do ponovnega vrenja v steklenicah. 5. Medicinalna vina, ki se prodajajo na drobno kot zdravilo, se smatrajo kot navadna vina v zaprtih steklenicah ter se plača davek od njih prometa po točki 2. te tar. št. 6. Davčni zavezanci so pridelovalci vina. Vendar pa oni niso plačniki davka temveč odgovarjajo za plačilo davka. 7. Davčna obveznost nastane v trenutku prodaje. 8. Proizvajalci so dolžni do 1. novembra prijaviti vse pridobljene količine vina (pridelano vino) na sedežu svojega krajevnega ljudskega odbora. Razen tega morajo prijaviti vsako odtujitev vina pred prevzemom po kupcu in šele po prejemu potrdila o prijavi odtujenega vina ali o prejemu spremnice smejo dovoliti odvoz vina. 9. Vsako prenašanje ali prevažanje vina v količinah nad 5 1 brez spremnice in potrdila o plačanem davku je nedovoljeno in kaznivo. Pooblaščeni grosisti morajo pred prevzemom vina pri proizvajalcu dvigniti spremnico za prevoz vina pooblaščenih gro-sistov na krajevnem‘ljudskem odboru proizvajalca, ki jo oddajo v 24 urah na krajevnem ljudskem odboru vskladiščenja vina. Te spremnice dostavljajo krajevni ljudski odbori 15 dnevno pristojnemu finančnemu poverjen.štvu okrajnega LO. 10. 2a potrošnjo v družini proizvajalca se odobrava letno do 200 litrov vina na osebo staro nad 15 let. Od teh količin se ne plača davek samo pod pogojem da se vino porabi v družini, če se pa to vino prodaja, morajo pa proizvajalci postopati po opombi 8. te tar. št. Člani- kmečkih obdelovanih zadrug dob.vajo te količine preko svoje zadruge. Poleg teh količin vina pa odobrava pristojno poverjeništvo za finance sporazumno z drugimi poverjeništvi še količine vina za potrebe zadruge pri obdelavi zemljišča ter za prireditve in proslave. Te individualno določene količine so proste davka, vendar pa se ne smejo del.ti članom za njih lastno uporabo1. 11. Če proizvajalci sami nosijo vino iz te tar. št. v prodajo, morajo imeti spremnico in potrdilo o plačanem davku od količin, ki jih nosijo v pivodajo. 42. Od vina, ki po svojih posebnostih in sestavu ne odgovarja vinu iz te tar. št. a se iz njega lahko kuha žganje, se ne plača davek po tej tar. št. temveč samo davek lod končnega izdelka (žganja). Vendar pa mora biti za prevoz tak.h vin izdana spremnica na kateri je označeno1, da je prevažano vino namenjeno- za destilacijo. 13. Če se vino, od katerega je plačan davek, med prevozom pokvari, se plačani zneisek davka od pokvarjenega vina vračuna pri plačilu davka za dest.lat takega vina. Pokvarjenost vina se ugotovi komisijsko — eden član komisije mora biti pooblaščeni uslužbenec finančnega poverjeništva, ostale člane pa imenuje krajevni, ljudski odbor. 14. Zabranjeno je točenje — prodaja vina na veliko ац na malo — brez predhodnega dovoljenja pristojnega oblastnega organa. Izjemno sme proizvajalec vina iz lastnih surovin odtujiti iz svoje kleti količ.ne nad 25 litrov s tem, da kupec poravna pred prevzemom vina davek od kupljenih kol.čin na sedežu krajevnega ljudskega odbora proizvajalca ter tam dvigne spremniCo in potrdilo1 o plačanem davku. 140 Igralne karte Din 500,— 1 enota Lastnik 141 Plamenske svetilke — obločnice Din 50.— mesečno 1 komad O-seba, ki jo uporablja 142 Električna energija Din 0.60 1 KW Proizvajalec 143 Prenos, nepremičnin proti plačilu, in to od Opombe: davčne osnove: a) do 100.000.— Din 10 b) preko 100.000.— do 200.00Ö.— „ 12 c) preko. 200.000,— do 500.000.— „ 15 d) preko 500.000,— do 1,000.000,— „ 20 e) preko 1,000.000,— do 2,000.000.— „ 25 f) nad 2,000.000.— „ 30 1. Od prenosa nepremičnin, ki mejijo na moderne ceste večane za 1°/». Kupoprodajna cena ali vrednost dogovorjenega plačila oziroma prometna vrednost v trenutku Prodajalec oziroma nastanka davčne obveznosti — oseba ki odtujuje kar predstavlja večjo vrednost nepremičnino se plača davek po odgovarjajoči stopnji iz te tar. š(. po- 1 2 3 4 5 Tar. št. Imenovanje proizvoda Davčna stopnja °/o Davčna osnova Kdo plača davek Pod modernimi cestami se razume ceste s cestiščem iz lesene, kamenite, ali keramične kocke, iz cementa ali bitumenske mase. 2. Davek po višji stopnji ne more biti večji od davka po najbližji nižji stopnji povečani z razliko davčne osnove radi katere bi se morala uporabiti višja davčna stopnja. 3. Če ena oseba večkrat v letu prenese proti plačilu na istega koristnika več nepremičnin ali več delov nepremičnin, se plača davek od skupne vrednosti vseh prenesenih stvari ali njihovih delov v teku leta po stopnji ki odgovarja skupni vrednosti. 4. Od prenosa, nepremičnin proti plačilu Se ne plačuje nikakih drugih davščin razen davka po tej tar. št. 5. Davčna obveznost nastane v trenutku sklepanja kupoprodajne pogodbe oziroma sklepanja pogodbe o prenosu pravice lastništva proti plačilu ali proti storitvi (iprotiusluige). Kot prenos po tej tar. št. se smatra vsak pravni akt na katerega podlagi novi koristnik nepremičnin lahko zahteva vknjiženje pravice lastništva. 6. V davčno osnovo se všteva (uračunava) vrednost vseli obveznosti (dolgov storitev in podobno), ki jih kupec sprejme na sebe kakor tudi vrednost vseh bremen, ki mu lomejujejo pravico popolnega uživanja (na primer: pravica užitka v korist drugi osebi in podobno). Izjemno se pa pri prenosu nepremičnin proti obveznosti dosmrtnega izdrževanja za davčno osnovo jemlje prometna vrednost dotične nepremičnine. 7. Kadar je pri prenosu nepremičn.n po kupoprodajni pogodbi kupec ali prodajalec LO ali gospodarsko podjetje LO ali masovna organizacija ali zadruga, se prijavljena kupoprodajna cena nepremičnine smatra kot točna. 8. Ako se vrši zamenjava ene nepremičnine za drugo se plača davek od prometne vrednosti tako ene kakor druge nepremičnine posebej. 9. Davek po tej tar. št. se plača v gotovini pri finančnem poverjeništvu tistega okrajnega LO na katerega teritoriju se nahaja nepremičnina, ki se prodaja. 10. Vsako pogodbo ali drugi pravni akt na katerega podlagi koristnik lahko zahteva vkuj .žen je pravice lastništva, mora davčni zavezenec prijaviti pristojnemu finančnemu organu iz prednje opombe v roku 15 dni po njeni sklenitvi, oziroma po pravomoćnosti in izvrš.lnosti dotičnega pravnega akta. Ako se prenos vrši po odločbi ali s sodelovanjem oblastnega organa, je dolžan tudi dotični organ vložit, prijavo. 11. Davek po tej tar. št. se mora plačati v odrejenem roku za prijavo po gornji opombi. Prenos lastništva nepremičnin na novega koristnika se ne sme vpisati v zemljiško knjigo brez dokaza oziroma potrdila o plačenom davku po tej tar. št. Kot dokaz služi uradno potrdilo pristojnega finančnega organa iz opombe 9. te tar. št. 12. Kupec jamči solidarno s prodajalcem za plačilo davka po tej tar. št. 13. Kadar se z javnim aktom ali dokazom oziroma izkazom dokaže popolno ali delno neizvršitev pogodbe ali pravnega akta o prenosu nepremičnin vsled kake motnje ki je nastala nezavisno od volje strank, ima plačnik tega davka pravico do- povračila preveč plačanega davka. 14. Davek po tej tar. št. se ne plača od prenosa nepremičnin ljudskih odborov z enega na drugo ali z enega gospodarskega podjetja LO na drugo gospodarsko podjetje LO. Ravno tako se ne plača ta davek od prenosa nepremičnin zadružnega lastništva z ene zadružne organizacije na drugo zadružno organizacijo, ki se vrši ob njihovem fuzioniranju ali razformiranju. 15. Kadar se vrši zamenjava nepremičnin v cilju arondiranja (sestavljenja dela nepremične imovine istega lastni-nika) po nalogu oblastnih organov za agrarno reformo, kolonizacijo in slično se ne plača davek po tej tar. št. Ravno tako se ne plača ta davek kadar se radi izvedbe javnih del ali za druge javne potrebe vrši zamenjava nepremičnin med gospodarskimi podjetimi LO in ustanov ali oblastnih organov z ene strani in privatnih oseb z druge strani, če v teh slučajih ena stran prejme od druge strani razliko vrednosti zamenjani nepremičnin je dolžna plačati davek od tako prejete razl.ke po tej tar. št. 16. Če se v kupoprodajni pogodbi označi napačna cena, manjša od dejansko prejete, ali če so v pogodbi zataje vzporedne dejatve, usluge ali bremena, ki jih kupec sprejema na sebe, se smatra, da je bilo izvršeno deìo davčne utaje. 17. Če se ne ugotovi delo davčne utaje, se smatra kot težja davčna nerodnost ako nastanek davčne obveze ni prijavljen pravočasno. * 1 2 3 144 Opombe: Prenos pravice: patenta, licence, vzorca, modela, žiga, služnosti, prvenstva, rente, prenos akcije in udeležbe: 1. prenos pravice užitka 5 2. prenos patenta ¡n dajanje licenc oblasti s strani delavcev, nameščencev ali uslužbencev 0,5 3. prenos ostalih pravic, akcij in udeležb 2 1. Pri prenosu pravic plodouživanja, pravice prvenstva in da se prometna vrednost užitka ugotavlja po predpisTi Kupoprodajna cena ali vrednost dogovorjenega plačila oziroma prometna vrednost v trenutku Prodajalec oziroma nastanka davčne obveznosti — oseba ki odtujuje kar predstavlja večjo vrednost pravico Prodajna cena *» ' »i služnosti veljajo predpisi pripomb k tar. št. 143 s tem, o davku na dediščine in darila. 2. Pri prenosu ostalih pravic, kakor tudi pri prenosu akcij in udeležb se postopa na sledeči način: a) če je prodajna cena odtujenega predmeta preko 50.000.— Din., se mora lodtujenje prijaviti in plačati davek v gotovini v roku 15 dni od dneva prodaje pri finančnem poverjeništvu tistega OLO na katerega teritoriju je prebivališče davčnega zavezanca: b) v ostalih primerih se lahko plača davek v gotovini na gornji način ali v davčnih markah v roku 15 dni od dneva prodaje. Davčne marke se nalepijo na pogodbo o odtujenju ali na navaden papir in uničijo tako da se besedilo pogodbe piše preko njih. Tekst mora biti spisan tako, da je naslov nad davčnimi markami, a besedilo same pogodbe oziroma potrdila se prične na čistem papirju in teče nato preko nalepljenih davčnih mark. B. DAVEK OD PROMETA STORITEV Tar, št. 1. Od vse-k kiimpredstav, gledaliških predstav, koncertov, športnih, Lzkvitu-rnih in ostalih prireditev (zabav, plesov, konjskih, moto ali ostalih tekem, cirkuških predstav in podobno) na katere je dovoljen vstop proti plačilu vstopnine se plača davek od prodajne cene vstopnice in to: a) od Lzkulturnih in športskih prireditev 10°/o b) od vseh ostalih prireditev 25°/» Opombe: 1. Davčna osnova je skupna bruto vstopnina t. j. cena v kateri je vsebovan tudi davek po gornji tar. št. 2. Davek plača prireditelj z uporabo vstopnic, ki jih je izdala oblast. K ceni vstopnice se ne sme pribijati nikake zneske. Izjemno se sme k vsaki vstopnici pribiti Din 0.50 v korist Rdečega Križa. 3. Nabava vstopnic se vrši pri pristojnem finančnem organu oziroma na sedežu Istrske Banke ali njene podružnice. Ce pa pristojni finančni organ nima vstopnic oblastne založbe, izda prireditelju potrdilo, da jih nima. S tem potrdilom jih lahko prireditelj nabavi pri drugem organu, ki mu odvzame potrdite in izda vstopnice. Organ, ki izda vstopnice na podlagi omenjenega potrdila je dolžan obvestiti izstavitelja potrdila o prodaji vstopnic. Nabava vstopnic na drug način ni dopustna. 4. Če pa ni vstopnic oblastne založbe za konkretno ceno, se dovoli uporaba vstopnic privatne založbe s tem, da se vstopnice predhodna žigosajo pri pristojnem finančnem organu in plača odgovarjajoči davek ter eventualni pribitek za Rdeči Križ. Ce pa Obstoje vstopnice oblastne založbe z različnimi cenami in se z njihovo kombinacijo lahko doseže cena vstopnine, se morajo izdati in uporabljati take vstopnice. 5. Prireditelj mora na vstopnici označiti datum prireditve, ako se pa isti dan vrši več zaporednih prireditev, se mora na vstopnici označiti za katero prireditev velja (ura prčetka). 6. Z vsake vstopnice inora prireditelj odtrgati kupon pred vstopom obiskovalca na kraj prireditve. Ako je pa prireditev na odprtem prostoru je prireditelj dolžan to napraviti takoj ob prodaji vstopnice. Če vstopnice iz 4. točke teh opomb nimajo kuponov, se odtrga vogal vstopnice. _ 7. Akose pri prodaji vsopnic pobirajo tudi prostovoljni prispevki ali pa se pobiraj» kot vstopnina samo prostovoljni prispevki, se plača davek po tej tar. št. od skupne vsote prostovoljn.h prispevkov. O zbranih prostovoli-n.h prispevkih je prireditelj dolžan voditi seznam. 8. Prepovedano je pobiranje vstopnine na kakršenkoli način, razen na način iz prejšnjih opomb. 9. Stalni -prireditelji so dolžni najmanj 5 dni pred izmenjavo vrstnega reda prireditev prijaviti finančnemu organu nov urnik prireditev. Začasni prireditelji s» dolžni najmanj 48 ur pr red pričetkom predstave ali prireditve prijaviti pričetek pristojnemu finančnemu organu. 10. K prireditvam lahko pošlje finančni organ svojega uslužbenca, da pri blagajni ali v dvorani ali na prired.tve-nem prostoru kontrolira pravilno izvajanje predpisov te odredbe in da v slučaju zbiranja prostovoljn.h prispevkov pobere-odgovarjajoči davek. Če v primeru zbiranja prostovoljnih prispevkov ni prisoten finančni uslužbenec, je prireditelj dolžan v roku 3 dni po prireditvi plačati pri pristojnem finančnem organu odgovarjajoči znesek davka in predložiti seznam pobranih prostovoljnih prispevkov. 11. Lastnik prostorov v katerih se vrši prired.tev ne sme dovoliti prireditve ako ni prijavljena po 9. točki teh opomb. 12. Obiskovalci prireditve so dolžni do konca predstave ali prireditve hraniti vstopnico in jo na zahtevo kontrolnega organa pokazati. 13. Noben obiskovalec ne sme zasesti dražjega mesta kot pa se glasi njegova vstopnica. 14. Stalni prireditelji (kino, cirkus in slično) so dolžni voditi o nabavi in prodaji vstopnic evidenco iz katere se lahko ugotovi: a) nabava vstopnic, b) dnevna prodaja in c) zaloga. Ti podatki se morajo izkazovati za vsako ceno vstopnic posebej. 15. Prireditelji in obiskovalci so dolžni pooblaščenim finančnim uslužbencem omogočiti vršitev kontrole o pravilnem izvajanju gornjih določil. Finančni uslužbenec mora imeti pooblastilo ¡pristojnega finančnega organa in je dolžan v kontrolno knjigo —- ki jo.mora imeti vsak stalni prireditelj — vpisati rezultat kontrole in o najdenem stanju obvestiti svoj finančni organ, ki ga je poslal v kontrolo. 16. Nobena oseba, razen preje omenjenih uslužbencevin uslužbenca notranje uprave določenega za vzdržavanje reda pri prireditvi ne sme biti prisotna na prireditvi brez vstopnice ako je vstop k prireditvi dovoljen samo proti vstopnini. 17. Prireditelj, ki je nabavil vstopnice oblastne založbe ali plačal davek vstopnic privatne založbe, ima pravico do povračila davka za neprodane vstopnice s tem da jih vrne. Lahko pa prireditelj vstopnice iz prednjega odstavka zadrži in ne zahteva povračila, temveč jih uporabi pri naslednji prireditvi s tem, da prijavi v roku 3 dni po prireditvi zalogo neizrabljenih vstopnic. 18. Ne sme se izvršiti povračilo za vstopnice od katerih je odtrgan kupon ali pa so iz bloka iztrgane. 19. Odločbo o povračilu izda tisti organ, pri katerem so bile vstopnice oblastne založbe nabavljene, oziroma organ ki je potrd.l upo-rabo vstopnic privatne založbe. Za vrnjene vstopnice oblastne založbe izvrši Pristojni finančni organ ali Istrska banka takoj povračilo davka, a za povračilo davka neizrabljenih vstopnic privatne založbe je potrebna odobritev višjega finančnega organa. Neizrabljene vstopnice privatne založbe se.morajo komisijsko uničiti. V primeru uničenja načetih blokov se prireditelju za nje ne povrnejo stroški nabave, dočim se za cele bloke povrnejo- poleg davka tudi stroški nabave a za cele neumičene bloke se zadolži finančni organ ki jih sprejme. Isto velja tudi za vrnjene vstopnice oblastne za-založbe, s te-m, da se tudi za načete bloke zadolži pristojni finančni organ, ki jih ne sme uničiti. 20. Od plačila davka po tej tar. št. se oprostijo: a) Rdeči Križ od prireditev katerih dobiček gre v njegove namene. b) vse zabavne in kulturno-umetniške prireditve brez plesa in brez točenja alkoholnih pijač s tem, da pri-prireditelj do-bi dovoljenje za prireditev od pristojnega okrajnega ljudskega odbora; c) kinopredstave za dijake od predvajenja vzgojnih, poučnih in znanstvenih filmov kakor tudi kinopredsta-ve poučne vsebine združene z predavanjem. če je katera od gornjih prireditev združena s plesom se mora plačati davek po točki b) te tar. številke. 21. Če se ne ugotovi delo davčne utaje se smatra kot večja davčna nerednost: a) Če se ne uporabljajo vstopnice oblastne založbe oziroma če se vstopnina pobira na način, nasproten gornjim predpisom, b) če se pravočasno ne prijavi prireditev v smislu opombe 9.; c) če se prepreči ali otežkoča izvrševanje kontrole. Tar. št. 2 1. Od vloženih zneskov za javne stave se plača davek od skupnega zneka vlog 10°/°. 2. Jahalna društva, ki vsaj 50°/o dohodkov od konjskih tekem in stav uporabljajo za izboljšanje konjereje, kar dokažejo s potrdilom pristojnega oddelka oziroma poverjeništva, plačajo od vseh vlog za javne stave 2°/o Opombe: 1. Davek po tej tar. št. plača prireditelj v gotovini pri pristojnem f.nančnem poverjeništvu; 2. Prireditelj javne stave je dolžan prijaviti prireditev iste pri pristojnem f.nančnem poverjeništvu okrajnega ljudskega odbora vsaj 3 dni preje in dovoliti pooblaščenemu finančnemu uslužbencu vršiti kontrolo na mestu prireditve. Odgovarjajoči znesek davka lahko uslužbenec kontrole pobere ob izvrševanju kontrole. 3. Če stavi ne prisostvuje uslužbenec kontrole ali pa ne pobere takoj davka, je prireditelj dolžan poravnati istega .najkasneje v 3 dneh po prireditvi pri pristojnem finančnem poverjeništvu in istočasno s plačilom predložiti spisek vseh vloženih stav. 4. V kolikor se ne ugotovi delo davčne utaje se smatra kot večja davčna nerednost: a) če se javna stava ne proavi pravočasno, b) če se prepreči ali oteškoča izvrševanje kontrole. Tar. št. 3 Od skupne vrednosti vseh srečk ali ostalih pravic s katerimi se daje pravica do udeležbe v loteriji, tomboli ali pri ostalih igrah na srečo se plača davek 5°'o Opombe: 1. Davek po tej tar. št. plača prireditelj. 2. Prireditelj je dolžan pristojnemu finančnemu poverjeništvu prijaviti prireditev vsaj 3 dni preje in omogočiti pooblaščenemu f.nančnemu uslužbencu izvrševanje kontrole na mestu prireditve. 3. Uslužbenec finančne kontrole izvrši popis vseh številk srečk, ki niso prodane do ure prireditve. 4. Davek se plača v gotovini pri finančnem poverjeništvu iz opombe 2. 5. Davek se plača pred pričetkom prodaje srečk. 6. Vse srečke oziroma potrdila morajo biti žigosana od organa pri katerem je plačan davek. Nežigosane srečke se ne smejo prodajati. 7. Prireditelj, ki je plačal davek po tej tar. št. ima pravico do povračila plačanega davka od ionih srečk oziroma potrdil, za katere dokaže, da jih ni prodal. Davek se povrne na isti način kot je predpisano v tar. št. 1. tarife B. 8. V"kolikor se ne ugotovi delo davčne utaje se smatra kot večja davčna nerednost: a) če se prireditev ne prijavi pravočasno, b) če se najdejo v prodaji nežigosane srečke ali potrdila, c) če se prepreči ali otežkoča izvršenje kontrole. Tar. št. 4 Od izdajanja akcij se plača davek 4°/o Opombe: 1. če se število že obstoječih akcij poveča ali če se akcijski kapital poveča na kakršenkoli način se plača 'davek od povečanega dela kapitala. 2. Davek se plača v gotovini pri teritorialno pristojnem finančnem poverjeništvu. 3. Davčna osnova je nominalna vrednost akcij. 4. Davek po tej tar. št. plača izstaviteli akcij. 5. Davčna obveznost nastane v trenutku pričetka vplačevanja kapitala. Če se kapital vplačuje v obrokih, nastane davčna obveznost v trenutku pričetka vplačevanja poedinih obrokov. 6. Davek po tej tar. št. se mora plačati v celoti preden se akcije izroče lastnikom, najkasneje pa 30 dni po vsakokratnem obročnem vplačilu kapitala, a pri povečanju kapitala na drugi način (iz rezervnih fondov in podobno) v 30 dneh od izvršitve odločbe o takem povišanju oziroma od stvarno izvršenega povišanja. 7. Pr.četek in rok vpisa ter rok prvega vplačila kapitala se moraio prijaviti pristojnemu f.nančnemu povjerjeni-ku. Odločba o povečanju akcijskega kapitala brez novih vplačil se mora ravno tako prijaviti pr.stoinemu finančnemu poverjeništvu v roku 30 dni po izvršitvi odločbe o povečanju. Prijavi morajo biti priložena društvena pravila. 8. Vsaka akcija (prvotne ali povečane vrednosti) za katero je davek plačan, mora biti žigosana pri pristojnem f.nančnem poverjeništvu. Pred žigosanjem se akcije ne smejo vročiti lastnikom brez ozira na to, da ie davek od njih že plačan. 9. V kolikor se ne ugotovi delo davčne utaje, se smatra kot večja davčna nerednost: a) če se ne vloži pravočasno prijava iz opombe 7., b) če se lastnikom vroče nežigosane akcije. Tar. št. S Od premij zavarovanja ali pozavarovanja se plača davek od skupno kasiranih premij 14°/o Opombi: 1. Ta davek se ne plača od prejetih premij za zavarovanje v inozemstvu, niti od. premij zavarovanja za življene ali za zdravje. 2. Davek po tej tar. št. plača centrala zavarovalnice od inkasa premij na poverjeništvu za finance okrajnega ljudskega odbora, v katerega območju so premij e vplačane. LETO IV. - ŠT. 7 Opombe: Tar. št. 6 Od najemnin za nepremičnine se plača davek od zneska najemnine in sicer: L Od najemnin za stavbe ali dele stavb (stanovanja, lokali itd.), ako znaša najemnina: do 200,— din 3.— din od 200.— din do 400,— din 6,— din od 400.— din do 600.— din 10.— din od 600.— din do 800,— din 15,— din od 800.— din do 1.000,— din 20.— din od 1.000,— din do 1.500.— din 30,— din od 1.500.— din do 2.000,— din - 40.— din od 2.000.— din do 3.000.— d.n 60,— din od 3.000 — din dalje 3 “/o 2. Od najemnin (zakupov).za ostale nepremičnine 'n pravice na njih — od zneska ali vrednosti najemnine 2•/« * 1. Davčna obveznost nastane v trenutku prejema najemnine. 2. Davek se plača od vsaike posamezne najemnine. 3. Davčna osnova je znesek dejansko prejete najemnine brez ozira za kateri čas se najemnina prejme. V davčno osnovo se všteva vse vrednosti ostalih davčnih dajatev in bremen ki jih najemodajalec sprejme na sebe. 4. Davčni zavezanec je najemodajalec. 5. Davek od najemnin za zgradbe se plača z uporabo predpisanega potrd.la oblastne založbe. Če se potrdilo glasi na večji znesek kot 3.000.— din se mora doplačati še 3°/o davka v davčnih markah od viška najemnine preko 3.000.— din. Davčne marke se morajo nalepiti na še neizpolnjeno potrdilo oblastne založbe a uničijo se tako, da se tekst piše preko njih. 6. Davek od najemnin ostalih nepremičnin se plača z davčnimi markami. Marke se prilepijo na čist papir tako, da napis »Potrdilo« pride nad markami, a nadaljuj tekst se prične na čistem papirju in teče nato preko nalepljenih mark. 7. Potrdila o prejemu najemnine mora vsebovati znesek najemnine, čas na katerega se omenjeni znesek najemnine nanaša, najemni predmet, datum izstavitve potrdiia in podpis izstavitelja. 8. če se najemnina ne plača samo v denarju, temveč se poleg denarja plačuje najemnina s protiuslugami ali na na kakršenkoli drugačen način, se plača davek tudi od denarne vrednosti protiuslug na isti način in v istem roku kakor če bi najemnina bila plačana v denarju. 9. Od vsakem najemu nepremičnin mora najemodajalec skleniti v roku 15 dni z najemnikom pismeno pogodbo. V pogodbi se mora označiti znesek naienmine (denarni ali denarno vrednost protiusluge), najemni čas z oznako odpovednega roka in roke plačil (mesečno, letno, itd.) 10. Najemodajalec je dolžan, za vsaki prejeti znesek najemnine izdati najemniku potrdilo o prejemu najemnine na obrazcu oblastne založbe. Če pa najemodajalec ne prejme najemnine iz rok najemnika, temveč po pošti ali na drug način, je dolžan v roku 5 dni po prejemu najemnine poslat: najemniku predpisano potrdilo. če pa ima najemodajalec najemniške odnose z več kot deset najemniki v istem kraju aii okraju mu lahko dovoli finančni poverjenik OLO plačevanje davka po seznamu v gotovini. Davek po seznamu po tej tar. št. se plača po poštni položnici za plačevanje davka od prometa proizvodov, seznam se pa po-šlje pristojnemu finančnemu organu z oznako kdaj, v kakšni višini in kje je plačan davek v gotovini. 11. Najemnik mora hraniti potrdila o plačani najemnin: najmanj eno leto po njihovem prejemu in jih mora na zahtevo: kontrolnega organa pokazati. Najemodajalec mora pa pet let hraniti kupone izdanih potrdil. 12. Kot davčna utaja se smatra: a) neizstavljanje potrdil o prejeti najemnini, b) nezajetje denarne vrednosti vzporedn.h storitev najemnika ob izdaji potrdila in ^neplačilo davka od takih storitev, c) če se v pogodbi navede lažna najemnina in če se v pogodbi zamolčijo vzporedne storitve in se radi tega izdaja potrdila za lažne zneske najemnine. 13. Kot večja davčna nerednost se smatra, če najemodajalec ne sklene pravočasno pogodbe o najemu (opomba 9). 14. Kot davčna nerednost se smatra nepravilno uničenje davčnih mark na potrdilu (opombi 5 in 6) ali izdajanje potrdil brez podatkov iz opombe 7, kolikor se ne ugotovi težje davčno kaznivo dejanje. Tar. št. 7 Od meničnih posojil se plača davek od zneska menične vrednosti: s dio Dinarjev 1.000.— Dinarjev Dinarjev 2.— preko 1.000,— do 2.000,— . 4.— .preko 2.000.— do 3.000,— 6,— ’’preko 3.000,— do 5.000,— 10.— preko 5.000,— do 7.500,— 15.— preko 7.500,— do 10.000.— 20.— preko.. 10.000.— do 15.000,— 30.— preko 15.000.— do 20.000.— 40,- Dinarjev Dinarjev Dinarjev preko 20.000.— do 30.000.— 50.— preko 30.000,— do 50.000.— 75.— preko 50.000,— do 75.000,— 110.— preko 75.000,— do 100.000 — 150.— preko 100.000.— do 150.000,— 200f— preko 150.000,— do 200.000.— 300.- - preko 200,000,— do 300.000,— 400.— preko 300.000,— do 500.000,— 600,— preko 500.000,— do 750.000.— 1.000. preko 750.000,— do 1,000.000.— 1.500. preko 1,000.000.— do 1,500.000,— 2.000. preko 1.500.000.— do 2,000.000.— 3.000. za vsakih nadaljnih začetih 1.000.— Din 2.— ' Opombe: 1. Davek po tej tar. št. se plača od vseh menic izdanih v tuzemstvu, brez ozira kje bodo plačane, kakor tudi od menic izdanih v inozemstvu, če bodo plačane v tuzemstvu. 2. Davčni zavezanec je pritegnitelj (t. j. tista oseba, ki pOkSeduje menico). 3. Davčna osnova ie znesek meničnega dolga. 4. Davčna obveznost in dolžnost plaćanja davka nd menic izdanih v tuzemstvu nastane v trenutku njihove izstavitve. 5. Davek se plača v gotovini pri pristojnem finančnem poverjeništvu okrajnega ljudskega odbora, ki potrdi na menici da je in za kakšen menični znesek je davek plačan. 6. če se za eno posojilo izda več menic, potem vsota posameznih zneskov davka po tej tar. št. ne more biti manjša od zneska davka, ki bi odgovarjal skupnemu znesku meničnega posojila. 7. Če se za kritje kredita izda bianco menica je pritegnitelj menice dolžan na hrbtni strani meničnega blanketa označiti številko in datum rešitve oziroma odobrenja kredita in višino kredita, za katerega kritje je izdana ta menica. ' 8. V slučaju podaljšanja roka men.enega posojila ali obnovitve kredita se ne sme uporabiti ista menica. 9. Če je menica izstavljena in plačljiva v inozemstvu, a kroži v tuzemstvu, se plača od nje 10 D,n davka brez ozira na menično vrednost. 10, Če je menica izdana in plačljiva v inozemstvu, a se na njej naknadno označi, da je plačljiva v tuzemstvu ali se za zagotovitev ali plačilo meničnega dolga zahteva posredovanje naših oblastnih organov, se plača davek od menične vrednosti po odgovarjajoči stopnji te tar. št. H. Davek Din 10.— od rpenic iz opombe 9. in davek od menic iz opombe 10. se plača v gotovini pri pristojnem finančnem poverjeništvu okrajnega ljudskega odbora. Davek od teh menic se plača v roku 30 dni po vnosu menice v tuzemstvo, če pa okolnost iz opombe 10 nastane pred vnosom menice, se plača davek od nastanku te okolnosti. 12. Od .menic, ki se glase na tujo valuto, se plača davek od njihove dinarske vrednosti po uradnem kurzu v trenutku nastanka davčne obveznosti. 13. Radi prodaje, izdelave ali nadomeščanja meničnih blanketov veljajo predpisi o izdelavi, prodaji in nadomeščanju taksnih vrednotnic. • 1 14. Od meničnih posojil gospodarskih podjetij ljudskih odborov se ne plača davek po tej tar. štev.lki. 15. če se ne ugotovi delo davčne utaje, se smatra kot težja davčna nerednost: a) če se za domačo menico ne uporabi predpisani, menični blanket. b) če se za menične vrednosti preko 2,000.000.— din ne plača davek na predpisani način (opomba 5), c) če se ne plača davek od inozemnih menic na način predpisen v opombah 9. dw 11). Tar. št. 8 Od vseh posojil razen meničnih se plača davek od skupnega zneska posojila.............................0,25*/« Opombe: 1. Davčna obveznost in obveznost plačila davka nastane v trenutku sklenitve pogodbe o posojilu. 2. Davčna osnova je znesek posojila. 3. Davčni zavezanec je posojilodajalec. 4. Davek se plača z davčnimi znamkani ali v gotovini pri pristojnem finančnem organu, ki potrdi plačilo davka na pogodbi. 5. Tega davka so oproščene obveznice oblastnih posojil, oblastni blagajniški zapisi in boni ter ostale zadolžnice oblastnih uradov in ustanov iti gospodarskih podjetij ljudskih odborov. - 6. Ustmeno pogodbo o posojilu, mora posojilodajalec prijaviti in plačati davek v roku 15 dni po sklenitvi po- godbe in to pri pristojnem finančnem poverjeništvu okrajnega ljudskega odbora. 7. Vsako podaljšanje roka posojila ali obnovitev posojila se smatra kot novo posojilo. 8. Nepravilno uničenje davčnih znamk ali neporavnanje dolžnega davka od pogodb se smatra kot davčno utajo. Tar. št. 9 Od bruto inkasa za oglase v dnevnikih, koledarjih, Uradnem listu, knjigah in temu slično, kakor tudi za oglase potom radia ali svetlobnih projektov v kinematografih ,se plača ........................................4°/« Opombe: 1. Kot oglase v smislu te tar. štev. se smatra vse ¡oglase in objave v besedah ali slikah, ki imajo značaj privatne objave (objava zaroke, poroke, smrti, prireditve, priporočanje blaga, objava registracije in bilance podjetja, izgubljenih predmetov in podobno). 2. Davčna obveznost nastane v trenutku prejema plačila za objavo. 3. Davčna osnova za plačilo davka po tej tar. št. ie skupno bruto plačilo, ki se ne sme zmanjšati za znesek davka. 4. Davčni zavezanec je oseba ki prejme plačilo za objavo ¡oglasa. 5. Davčni zavezanec ki ni dolžan voditi poslovne knjige mora voditi posebno evidenco o oglasih, v kateri izka-zu;e oglase in prejete zneske za ¡objavo oglasov. Tar. št 10 Od prometa transportnih storitev proti plačilu se plača davek od zneska plačila: L Z plovnimi prevoznimi sredstvi na morju: a) za potniški promet..............................................15 e/« b) za tovorni promet............................................... 3 °/» 2. S tramvajem ......................................... 15 •/« 3. S suhozemtiimi motornimi vozili: a) za prevoz potnikov z avtotaksiji ..............................15 '/• b) za prevoz potnikov z avtobusi, kamioni in drugimi motornimi vozili ................................................ 7 */• c) za tovorni promet.............................................. 5 •/• 4. Z vprežnimi prevoznim sredstvi za prevoz potnikov in blaga . . 4 */• Opombe: 1. Kot davčno osnovo po tej tar. št. je razumeti znesek vozarine t. j. skupim plačilo, ki vsebuje tudi odgovarjajoči znesek davka, ki se ne sme ločeno izkazovati niti posebej kasirati. Od predplačilnih (abonetskih) kart se plača davek od zneska predplačila. 2. Davčni zavezanec je oseba, ki izvrši prevozno storitev oziroma oseba, ki prejme plačilo. 3. Dvčni zavezanec, ki ni dolžan voditi poslovne knjjige mora voditi posebno evidenco o izvršenih prevoznih sto-ritvah in ¡prejetih plačil.h za te storitve. Davčni zavezanci ki opravljajo prevozne storitve z vprežnimi vozili, niso dolžni voditi posebne evidence. 4. Od plačila davka po tej tar. št. so oproščene pošiljke oblastnih uradov in ustanov kadar se ne plača voznina. 5. Ce neka oseba uživa popust pri voznini, se davek plača od znižane voznine. Tar. št. 11 Gostinska podjetja (hoteli, restavracije, kavarne, gostilne, bufeti, krčme, bari, penzioni, prenočišča in slično) plačajo davek od skupnega prometa razen prometa z alkoholnimi pijačami in to: 1. gostinska podjetja kategorije A . 25V» 2. gostinska podjetja kategorije 13 ... IO0/» 3. gostinska podjetja kategorije C ... . 6e/o 4. gostinska podjetja kategorije D . 4°/« Opri mb e: 1. Pod prometom gostinskih podjetij od katerega se plača davek po tej tar. št. se smatra promet od glavnih gostinskih storitev v katere štejemo: izdajanje sob za prenočišče, prodaja jestvin, kave, čaja in podobnih pijač razen alkoholnih, kakor tudi promet stranskih storitev s- katerimi se navadno bavijo, kot na primer promet od posebej plačane uporabe hotelskih kopalnic, od pranja in likanja perila in obleke gostov, od izposojanja biljarda, šaha, igralnih kart in podobno. Od prometa uslug, ki so posebej imenovane kot davčni predmet pod drugo tar. št. v tarifi B (prodaja vstopnic za prireditve, prevozne storitve z lastnimi prevoznimi sredstvi in podobno) plačajo davek gostinska podjetja po tar. št. v katero spada storitev in ne po tej tar. št. V primeru da gostinska podjetja kupujejo osnovnne kmetijske proizvode direktno od kmetovalcev ali kadar koljejo živino, morajo ona plačati davek po odgovarjajoči tarifni številki tarife A. 2. Davčna osnova po tej tar. št. je bruto plačilo, to je cena storitve, ki vsebuje tudi odgovarjajoči znesek davka po tej tar. št., kateri se pa ne sme posebej izkazovati niti posebej zaračunavati. 3. Delavski, invalidski in študentovski domovi, počitniški domovi in zdravilišča, delavsko-uslužbenske menze in restavracije v katerih se hranijo samo delavci in nameščenci ter njihovi družinski člani, dijaške menze in menze ter domovi učencev v gospodarstvu ter mladinski domovi so oproščeni plačila davka po tej tar. št. in plačila davka po tarifi A, in to od celokupno opravljenega prometa z osebami, radi katerih so ustanovljeni s tem, da od opravljenega prometa z drugimi osebami plačajo davek po stopnji 4°/o. Prednja oprostitev ne velja za davek, ki se plača po tarifi A od prometa alkoholnih pijač lastne proizvodnje, in nabave vina in žganja od proizvajalcev. Tar. št. 12 Od skupne vrednosti izvršenih del in uporabljenega materiala pri izgradnji novih gradbenih objektov, pri rekonstrukciji, adaptaciji in popravilu Obstoječih gradbenih objektov se plača davek: 1. cd gradbenih objektov gospodarskega značaja, oblastne in zadružne lastnine, to je od gradbenih objektov za kapitalno izgradnjo ............................................. .....................................6 °/o 2. od gradbenih del pri obnovi požganih in porušenih domov ......................................2 */• 3. od vseh ostalih objektov............................ . . ..................... , 9 °/<> Opombe: 1. Za gradbene objekte gospodarskega značaja po prvi točki te tar. št. se smatrajo: a) v industriji in rudarstvu: vse industrijske in rudarske zgradbe vseh industrijskih in rudarskih panog, industrijski in rudarski objekti skupno s skladišči, pomožnimi obrati in napravami; b) v poljedelstvu: vsi gradbeni objekti in naprave proizvodnega in skladiščno-distribucijskega značaja, gradbeni objekti z zaščito proti elementarnim nezgodam, melioracije, gradbeni objekti poljedelskih strojnih postaj in postaj za čiščenje semena; c) v gozdarstvu: vsi gradbeni objekti in naprave proizvodnega in skladiščno-distribucijskega značaja, melioracije in ureditev hudournikov, gradbeni objekti za lov (farme za divjačino, lovske hiše); d) v gradnjah: vse zgradbe in drugi gradbeni objekti proizvodno-sklad.ščnega značaja, gradbene projekcijske stavbe in podobno; e) v prometu; vsi gradbeni objekti in ured.tve pomorskega, cestnega in poštnega prometa ter radiotelegraf-ske stanice; f) v trgovini: zgradbe in naprave prodajaln, postaje za tekoča goriva, trgovska skladišča, zgradbe in naprave, ki služijo za odkup, gostinske zgradbe za turizem in domovi oddiha. V gradbene objekte kapitalne izgradnje spadajo tudi vse delavnice za popravila in izdelovanje delov, ki so v sklopu navedenih gospodarskih dejavnosti. Razen tega se smatrajo kot gradbeni objekti kapitalne izgradbe tudi vsi gradbeni objekti za dvig ljudskega standarda, ki so funkcionalno vezani z gradbenimi objekti kapitalne izgradnje, t. j. administrativno-upravne zgradbe, stanovanja, bolnice, kulturni domovi, športna in fizkulturna igrišča in podobno. 2. Davek po tej tar. št. plača gradbeno podjetje, ki je prevzelo in izvršuje gradbena'dela. Če se dela izvajajo v lastni režiji ali preko obrtnih podjetij je davčni zavezanec lastnik objekta. Kadar lastnik objekta daje gradbenemu podjetju v izdelavo samo del objekta (na primer samo gradbena dela), a ostala dela odstopa obrtnim podjetjem oziroma pooblaščenim osebam ali jih vrši sam v lastni režiji, je gradbeno podjetje dolžno plačati davek po tej tar. št. samo od vrednosti svojih del, dočim mora lastnik objekta plačati davek po tej tar. št. od vrednosti vseh ostalih posebnih del izvršenih v lastni režiji ali po obrtnem podjetju, oziroma drugih pooblaščenih osebah. Poleg tega morajo obrtna podjetja in pooblaščene osebe plačati davek po tar. št. 13 tarife B od vrednosti svojih del (obrtna storitev). Če gradbeno podjetje poleg gradbenih del izvršuje tudi ostala posebna dela (obrtniške storitve), je dolžno plačati davek samo po tej tar. št. od skupne vrednosti vseh izvršenih del in uporabljenega materiala. 3. Davčno osnovo po tej tar. št. tvori skupna vrednost vseh izvršenih del m vsega materiala porabljenega pri gradbenem objektu. Vrednost vsebuje poleg ostalih elementov iz strukture cene, tudi davek po tej tar. št. V davčno osnovo se uračunava poleg vrednosti samih gradbenih del (t. j. pripravljalnih del, zemeljskih del, betonerskih, zidarskih, tesarskih in sličnih del) tudi vrednost ostalih posebnih de! ki jih izvršujejo obrtna podjetja (obrtne storitve) in druge pooblaščene osebe kot na primer fasaderska, inštalaterska, pleskarska, zidarska^ steklarska in slična dela, a prav tako tudi vrednost uporabljenega materiala pri izvrševanju takih del. V davčno osnovo se ne uračunava vrednost brezplačne delovne sile masovnih organizacij, niti vrednost strojev proizvodno-gospodarskega značaja. če so izvršitelji del, od katerih se plača davek po tej tar. št., proizvajalci uporabljenega materiala, so dolžni plačati tudi davek od uporabljenega materiala po davčnih stopnjah iz odgovarjajočih tarifnih številk tarife A. 4. Davčna obveznost nastane v trenutku izstavitve situacije (končne ali začasne) oziroma v trenutku izstavitve računa. Kadar se plačilo sprejema v obliki akontacij preden je predložena situacija, nastane davčna obveznost v trenutku prejema akontacije, s tem, da se ob izstavitvi situacije oziroma fakture obračuna razlika davka. Avansi, ki jih prejmejo gradbena in montažna podjetja se ne smatrajo kot akontacija v smislu prednjega odstavka. Kadar je sam lastnik objekta davčni savezanec, nastane davčna obveznost v trenutku završitve gradbenih del. če je pa skuipna vrednost vseh gradbenih del po predračunu (kalkulacij.) višja od 5.000.— din., mora lastnik objekta v teku trajanja del, a najkasneje v roku 5 dni po preteku vsakega meseca, plačevati akontacije davka po tej tar. št. Davčna osnova v tem primeru ie vrednost vseh izvršenih del in porabljenega materiala v pretečenem mesecu, 30 dni po završenih delih mora pa tak lastnik predložiti prijavo o skupni vrednosti vseh izvršenih del in porabljenega materiala in v istem roku plačati eventualno razliko davka. 5. Od gradbenih del pri izgradnji poljedelskih in stanovanjskih zgradb v vaseh, namenjenih za osebno uporabo kmetovalca, se ne plača davek po tej tar. št. pod pogojem, da glavna gradbena dela (zemeljska, zidarska in slično) vrši sam lastnik pretežno s lastno delovno silo ali delovno silo članov svoje družine. Kmetovalci ne plačajo davke po tarifi A od uporabljenega materiala lastne proizvodnje, brez ozira če izvršujejo gradbena dela sami ali preko druge osebe. 6. Lastnik gradbenega objekta ne plača davka po tej tar. št. kadar v lastni režiji ali preko obrtnih podjetij vrši nujna popravila s ciljem vzdrževanja objekta (popravilo, fasade, beljenje, barvanje, popravilo vodovodnih in električnih instalacij, popravilo kanalizacije, poti, mostov, tunelov in drugih objektov s ciljem rednega vzdrževanja cest in temu slična dela). Tar. št. 13 Od opravljenja vseh ostalih storitev se plača davek po stopnji ............................................. 40,o Opombe: 1. Davek po tej tar. št. plača izvršitelj storitve, davčna osnova je pa skupen znesek plačila t j. cena storitve, ki vsebuje tudi znesek davka po tej tar. št. 2. Pod storitvami v smislu te tar. št. je razumeti tudi popravila, ki jih vrše industrijska in obrtna podjetja drugim osebam in pri tem uporabljajo material (gotove izdelke'ali polizdelke) lastne proizvodnje ali kupljene od drugod. V teh primerih plačajo podjetja davek od skupnega zneska plačila za izvršeno popravilo, t. j. od plačila za delo in od vrednosti uporabljenega materiala, s tem, da se uporabljeni material lastne proizvodnje ne obdavčuje posebej, če pa izvršitelji popravil pri obračunu plačila zaračunalo vrednost uporabljenega materiala lastne proizvodnje po ceni ki vsebuje tudi davek po tarifi A, so dolžni plačati od uporabljenega materiala lastne proizvodnje davek po odgovarjajoči tar. št. tarife A poleg davka, ki ga plačajo od skupnega zneska plačila po tej tar. št. 3. Od plač,ila za inštalaterska, montažna, steklarska in slična dela, s katerimi se ne vrši predelava, dodelava ali obdelava uporabljenega materiala, se plača davek po tej tar. št. samo od zneska (cene) za storitev. V takih primerih mora izvršitelj storitve — če je uporabil material — v fakturi posebej zaračunati plačilo za storitev, a posebej vrednost uporabljenega materiala. Če so izvršitelji storitev iz prednjega odstavka proizvajalci uporabljenega materiala, morajo od uporabljenega materiala lastne proizvodnje plačati davek po tafiri A poleg davka po tej tar. št. 4. Špedcijska podjetja, kakor tudi javna skladišča plačajo davek po tej tar. št. od skupnega zneska plačila, ki ga prejmejo od komitenta za izvršene storitve. V davčno osnovo se pa ne vštevajo zneski, ki jih komitent plačuje v poravnavo plačanih carinskih in drugih davščin, stroškov transporta, uvoza, izvoza, nalaganja, prelaganj, razlaganja, zavarovanja in podobno, ki jih je špedicijsko podjetje ali javno skladišče plačalo-po nalogu in za račun komitenta. Izdajata Vojna uprava JA in Istrski okrožni LO v Kopru. - Uredništvo in uprava v Kopru. Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir, Koper, - Tiskala Gradska štamparija v Puli.