» ZI IRSI »
V velikem svetovnem boju je slovenski na.-rod po zlomu, Jugoslavije, aasi razkosan in zasužnjen, brez oklevanja stal na strani onih,ki so se borili proti nacizmu in fašizmu, za svobodo , za samoodločbo narodov, za harmonično so slovenje vseh pozitivnih sil olovečanstva. Ze prvi dan okupacije olovenije se je slovenski narod dvignil, da zgrabi za orožje proti okupa torju, kljub njegovemu terorju, kljub poskusu domačih izdajnikov, da ga zapelje in odvrr.e z njegove poti. iz improviziranih oaredov je slo venski narod skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi postopoma zgradil krasno organizirano u damo vojsko ,katera je pod vodstvom maršala Ti ta obvladala vse načine modernega vojevanja ir. je v neverjetno junaških podvigih povrnila jugoslovanskemu ozemlju tudi vse one kraje, kjer je slovenski narod 25 let ječal pod krutim tujim jarmom. V najpomembnejše borbene uspehe spa da tudi Čudovito osvobojenje Trsta, pri kate -rem je družno z jugoslovanskimi junaki sodelovalo tudi svobodoljubno pretivalstvo,ki je radostno pozdravilo jugoslovansko armado kot c-svoboditeljico.
J
2
V	Trstu slovensko-italijanska Osvobodilna fronta v najlepši slogi vzpostavlja oblast, katero priznavajo pri padniki dveh narodnosti tega velikega mesta na Jadranu, v katerem je začelo življenje vreti.'-Oni se sporazumeva jo v bratskem vzajemnem življenju v okvirju Federativne jugoslovanske države, sporazumno rešujejo nujna vprašan ja, se brigajo za prehrano in za obnovo 'gospodarskegaži vljenja, skratka, v najkrajšem času sestavljajo v malem načinih primer za vse ono , kar bi bilo treba v velikan za snovati povsod, kjer naj bi vladala prava demokracija,o na demokracija, za katero se je svet boril toliko let.
melo se razvija v veselem tekmovanju. Jugoslovanske Čete vzdržujejo dostojen red. ljudstvo daje <' duska svojemu zanosu v veličastnih manifestacijah,in človek misli, da ni zapreke za svoboden razvoj materialnega in kulturnega življenja na teh ugodnih tleh.
Toda ne. Take jasno misel, tako pravilno pot v min no bodočnost si je mogla predstavljati samo naivnost lju dskih mas, naivnost malih narodov,
Zavedno tržaško prebivalstvo in slovenski narod nimajo pravice, da si sami krojijo uoodo, nimajo pravice u zivati plodov svoje prelite krvi, nimajo pravice vpeljati demokratskih načel r.a svojem področju. Nasa zmagovita in ljubljena armada se bo poslovila od 8.000 tovarišev,ki so padli v zadnjih borbah, in bo ponosno odšla iz Trsta, da prihrani svetu novo prelivanje krvi.
V	resnici»zgodilo se^je. Narod, ki je prvi stal na strani zaveznikov, je po štirih letih nečloveškega trpljenja za svoje zvesto in vdano zavezništvo uobil prvi, prav ud teh svojih zaveznikov krepko zaušnico,kot kak po tepuh, ki so ga zalotili na tujem vrtu.
3e-li zavedate tega, vi, ki ste nam to storili, maj ste s to klofuto storili sa;..i sebi? V vseh strahotah, ki so nas stiskale ta štiri leta, v besu fašističnih in na cističnih hord, v vlagi dušljivih zaporov, v streljanju naših najboljših ljudi, žena, sinov in hčera, v gomilah mrličev po nemških taboriščih, je nam sijala svetla n oda: Z nami je ves svobodoljubni svet. Na vzhodu in zapadu ne si silni, odločni in zvesti zavezniki vedno bolj stiskajo obroč okrog žrtveniške naše države. Ko se bodo njihove armade združile , nas Tiodo skupno z našo osvobodile te
--------------------------- - 3 ---------------------------
težite more, ki nam ne da dihati, ki hoče izpiti poslednjo kapljo krvi.
A zdaj to grenko razočaranje našega prevaranega naroda'. Ali hočemo v resnici izigrati lepo, svetlo ime osvo bodilci, in ga zaigrati? Ali ne mislite, da je to podpora onim, ki so nedolžne preganjali, jih vlačili po zaporih , jih stradali, mučili, streljali, jih z lopatami ubijali, jim izstikali oči, živim lomili kosti, izbijali zobe, o-nim, ki so onscascali hčere vpričo mater in matere vpričo hčera?
Vse to ni pripovedka. Vse to smo mi morali gledati , vse to smo mi morali preživeti, vse to nam je stiskalo du so.
kadi te^a se s pravico vprašamo: kakšno bodočnost o-betate nam, pa tudi samim sebi s podaljševanjem tega pekla? xvako moreta to delati? Kako vas bodo sodila bodoča po koljenja, ko bo pred njimi odprta knjiga sedanje zgodovine? «loje besede so izgovorjene v veter in ne bodo našle u ses, katerim so napotene^ in če pridejo do njih;se jim bo do oni, katerim so namenjene, z viška smejali, lic ne de.
Govorim jih kljub temu. Ako jih ne bi kričal v svet, ako ne bi odprl svojih prsi prav do svojega srca,ki drhti in krvavi in ki je z vsako svojo nitjo povezano z mojim narodom, ne bi izvršil svoje dolžnosti.
Imel sem dobre prijatelje med Angleži, imam jih se, če so po pogostem umiranju ostali med živimi, lo so vasi znanstveniki, književniki in pesniki, vasi misleci in san jači. j^a, tudi sanjači. Potrebni so tudi sanjačir^i sami ne morejo pobegniti v carstvo sanj - da bi našli novih 1-dej, stvarilci novega sveta, sveta resnice ir: pravice in svobode življenja, ki je tako lepo, da je zanj vredno živeti in umreti.
Ko bi oni vaši ljudje, oni moji daljni prijatelji sli Šali moj glas, vsklik mojega gnjeva, ogorčenja,in studa,o ni bi se mi ne smejali, oni bi prisluhnili, se zamislili in dvignili svoj glas, kateri bi bil - tako sem uverjen -isti, kakor je moj. in sestavili bi tožbo in obtožili svoje sonarodnjake zaradi žalitve, ki so jo storili člcvečan stvu.
A zdaj, ko sem izlil svojo grenkobo ^.n gnjev, se mi je srce umirilo in vam pravim: nekje, nekje globoko v me-
ni je veliki mir.
Spoznal sen: v zadnjih letih vso dragocenost .svojega na roda, njegovo nepremagljivo hrabrost, njegovo pripravije. -I nost, da se Še naprej bon za svoje pravice, njegovo pripra vljenost, da prenese še hujše trpljenje, samo aa bi dosegel oni srečni zaključek, ki mu bo.gotovo prinesel zasluzeno za loščenje za vse tisto zlo, ki ga je pretrpel.
nizi se, narod moji La svojo pravico in pravico svojih zaveznikov v Trstu, v Gorici, na koroškem, povsod, Vem, da bos vzdržal, »cer tvoja misel je jasna in pravilna tvoja pot.
•k
Ta članek je napisal največji še živeči naš pesnik:
M
Oton Zupančič
..	-.v	** -Ji 4Hi
Katka Zupančič ;
- 1 L r 0 D -J k H n L -
Po cestah - od naših rok po našem svetu razpeljanih,
da se po njih pretakalo, ječalo bi življenje -
po teh cestah peklenski tujcev stroj se vozi
sejoc^na desno, levo: glad, bolezen in trpljenje,
stonacinsko msrt in razdejanje.
kasa jutra niso jutra, naj vzhod še bolj žari;
Črna, polna groze noe kraljuje, tudi kadar sonce sred neba gori.
V brezdanje zmajsko žrelo izginjajo sadovi naših polj in plod stoterih let kulture plen so ognja in tatinstva; cvetoča naša mesta - kakor gluhe katakombe...
G, kdo itmaril bi obseg zločinstva?!
~amrl je smeh in vrisk po naših selih,
besede nas tešijo, v prsih kamenijo,
molče bolest in gnjev preliva se iz duš v duše.
Zàino naše revne, trudne,prazne roke nam težijo; jok nedolžnih, ki ne dojmijo gorja v celoti.
Vendar, mučeni Slovenski rod, obupati nikar -naj še tako srce se krči nad grobovi padlih žrtev, pripravljen stoj, da, ko zasvita se svobode prvi žar, zbereš svoje po vsem svetu razkropljene ude, in izterjaš z nase srago in krvjo zapisane pravice: pravice do Slovanstva in Slovenske nase grude.
5
Politika Združenih Lržav v desetletju pred vojno (19.3G»40)
Fočetki in razlogi strašne vojne tragedije, ki jo danes doživlja ves svet, temeljijo v političnem, ideološkem in gospodarskem delovanju in stremljenju v desetletju 1930 - 1940. Leta 1931. so se namreč pričele prve sovražnosti,odkrite in ostre, ki so stopnjema pripeljale do druge svetovne vojne.Le ta 1931. je Japonska dejansko pričela svoj vpad na azij&o ce lino in si zagotovila v Manciukuo-ju podrejeno državo, ki jo je odtrgala od Kitajske republike. Leta 1941. pa so po nenad nem japonskem napadu na ameriško vojno brodovje v Fearl-Har-bor-ju Združene Or.ažave stopile odprto v sedanjo vojno proti diktatorskim državam. V to razdobje spadajo vsi vmesni ko raki sedanje svetovne drame.
1934. se je popolnoma izjalovila konferenca za j. šplosno razorožitev, kar je bilo v mednarodni politiki zelo ppncal^jL vo: prvi, še neodkrit:' korak, ki je pripeljal uo dveh naspro tujočih si taborov: demokracijo in diktatorsko usmerjeno politiko nekaterih držav, zlasti Italije. 1935.in 1936. si je Italija osvojila z vojno Abesinijo in sankcije je niso mogle več odtegniti od njenega namena. 1935. se je pričela v Španiji državljanska voji.a in diktator Franco je na mesto republike vzpostavil režim, ki se je politično in ideološko po polnoma naslanjal na fašizem; do zmage sta mu pripomogli Ita lija in Nemčija z dobavo vojnega materijala in z rednim vo -jaštvom, medtem ko je Rusija podpirala republiko, in sta Ing lija in Francija nihali med "ne-interventizmom" in diplomatskimi protesti. 1937. se je pričela japonsl:.o-ki tajska vojna. 1938. je Lemčija zasedla Avstrijo in sudetsko Češko, Italija pa Albanijo. 1939. pa se je začela v Evropi vojna, ki je'41. postala po vstopu Amerike in Japonske v svetovni boj druga svetovna vojna.
V teku tega desetletja, ki se je tako tragično končalo, sta vodila ameriško politiko skoro izključno dva moža: pre-zident Roosevelt in Cordell Hull, državni tajnik za zunanje zadeve. Oba sta vodila politiko pomirjenja in razreševan ja mednarodnih vprašanj mirnim diplomatskim potom. Oba pa sta polagoma, v teku časa in v razvoju dejanj izgubila .upanje , da bi se nastajajoča nasprotja v svetu in med narodi mogi a mirno uravnati: izgubila sta sčasoma iluzijo v pomi:rv£en je brez vojne. Lo tega prepričanja sta privedla tudi ameri ško
ljudstvo, ki se je do skrajne meje oprijemalo izolacijonisti enega in pacifističnega mišljenja in udejstvovanja ter ni ho telo prisostvovati odgovornostim in nevarnostim vojne. Tudi ko so Roosevelt in.drugi politični ameriški voditelji odločno stopili na stran direktnega interventizma, se je ameriška javnost se vedno sklicevala na politiko nevmeŠavanja v tuja vprašanja in v politične razmere tujih držav. Končno pa jeje le zmagalo tudi v javnosti prepričanje o nujnosti, da tudi A merika poseže odločilno v vojno, ki je morala preesnovati ves svet. V tem dejstvu lahko vidimi», kako pripelje drfedhik javno prepričanje do tega, da ljudstvo samo potem zadohi gotovost o nujnosti vojne. Ameriški narod je gledal svojo sedan-njost in neposredno prihodnjost ter je bil prepričan, da si j bo Amerika pridobila mirnim potom prvovrstno svetovno stali* oèe v gospodarskem, industrijskem, trgovskem in politične m j -življenju, ne da bi direktno posegla v vojno. Frezident Roosevelt in ostali politiki pa so gledali mednarodno vprašanje vojne tudi z^idejnega vidika in iz neposrednega udejstvovanja v vojni: ce bi se Amerika udeležila vojne tudi aktivno s svojo vojsko, bi-.bilo njeno povojno stališče v svetu toliko bolj močno, uveljavljeno in odločilno, ker bi iz vojne stopila kot ena glavnih zmagovalk in bi mogla na tej podlagi pri mirovni^konferenci igrati glavno vlogo, h jene žrtve in njene raznolične odgovornosti so s tem postale seveda mnogo večje in težje, pa njeno povojno stališče sé bo na ta način konklt no predrugačilo, kot če bi ne posegla v vojno.
^Amerika je dolgo vrsto let stala bolj ob strani in se ni vmešavala, v mednarodna vpraš.nja z direktnim poseganjem; posluževala se je nasvetov in je hotela posredovati med enim in drugim taborom, med enim in drugim političnim prepri"Čanjem, da bi bila mednarodna nesoglasja in vprašanja rešena na podlagi dogovorov in pogodb. Mednarodne institucije,ki so izvirale in temeljile ne pogodbah iz leta 1S19 pa so čin bolj odpovedovale, dokler niso končno pokazale vsm svojo nemoč in onemoglost napram Japonski, Italiji in Renčiji. V Ameriki pa ao pazljivo sledili mednarodnemu političnemu razvoju ir: stop njevanju nesoglasja in nadsprotstev. kobro so bili prepričani, da bodo Japonci^prej ali slej skušali izpeljati svoje imperijalistiene načrte v Tihem oceanu in vzhodni Aziji.Bili so prepričani, da sta ftemce preveč bolela poraz in ponižane v prvi svetovni vojni, da se nebi skušali rešiti z novo voj-
no, ker so izgubili upanje, da bodo znova in hitro našli ob -Če preteklo blagostanje, Če .bi slepili in se pokorili predpisanim načinom; vedeli so, da je nacistična teorija imela glo-boli vpliv na nemško. miselnost; da je ves nemški narod z navdušenjem sprejemal Hitlerjeve navke o lemeih kot ljudeh, ki ima jo v svetu gotove predpravice in kot narodu,ki ima vzviseie umstvene in duševne-zmožnosti; 'vedeli so, da bo'nacistično o-boževanje. moči pripeljalo nemŠao vojsko do skrajnih 'okrutnosti, ke.r to-brutalno in krvoločno "junaštvo" ni bilo prekaljeno-, ni ti- z eno 'samo dobro lastnostjo današnje civilizacije, ki se postavlja: visoko nad fizično moč.
* -, -.Iz' teh: razlogov so Združene Države vodile politiko pomir-j-eyanja, a- kmalu je bilo jasno, da bodo ostale neuspešne vse njihove .poiskušnje v tej smeri, mir v svetu je bil vedno polj negotov: nova vojna je bila logična posledica političnih ev-ropskih.'«p ogreškov iz prve svetovne vojne. Danes se nar» zdi Čuo. dno in s.-koro nemogoče, da je imela pred to vojno Amerika tako šibek glas v svetovni mednarodni politiki. Vsa HooseveìtovaJh Hullova prizadevanja’ so bila neuspešna ir niso imela-nobenega vpliva na Japonskem,, v Nmmčijl in Italiji , da bi te države od vrnila od njihovih zavojevalnih programov. Lahko rečemo,da so imele Zd. Države e desetletju 1930 - 40 v mednarodnem politic nem življenju še monj moči in glasu kot pa Anglija in Francija. Prvi-razlog političnega neuspeha temelji ns dejstvu,da je •ameriška ptf.liti.ka temeljila v tem desetletju popolnoma na v zs naprej določenem integralnem pacifizmom., ki so &a ameriški politiki ob vsaki priliki z govarjali in zatrjevali. Tudi ko so Japonska, beračije in Italija povzele svoje prve vojne kora ke , je ameriška diplomacija prišla celo v rditve in obljuba, da bodo' ZD v vsakem slučaju ostale izven konflikta, ki bi ne ogrožal ameriške celine in njenih neposrednih interesov ir da sploh v nobenem slučaju nebi rabile v ta namen zadnjega sredstva: vojna s orožjem. Prispeli so celo do tèga, da so začeli obljubijari pn vojni stremečim narodom razna zadoščenja in po .novni pregled 'razdelitve interesnih področij. moralo je priti do • z assire 'la o slovaške po Ivemcih in Albanije po Italijanih ,
' da so.-ameriški roUrdki dognali, la je loživela njihova mednarodna pol i tika popolno kepitulacJ jf? ne< samo v tem, da se je izkazala pc.,olnonu brez moči proti fašističnim imperi j ali zrnom ..krmčija, li alci, j e in Japonske, ampak tudi v tem, ker so s to po litiko nekako neposredno vzpodbujali imenovane države k zavo-
-------------------------------8 - -------------.---------------
•/
jevalnim akcijam. Sele 25.aprila 1935.- je C.Hull javno moral priznati, da je stala nekje v bližnji prihodnosti vedno več-^a možnost, da bodo morale tudi Ameriške ZD poseči po orožju, ce si bodo hotele obdržati v svetu oni politično-gospodarski pobožaj, ki so si ga prisvojile v prvi svetovni vojni in s svojimi močnimi industrijami. C.Eull je ta odločilen ovinek ameriške politike takole razložil v tistem času: “Hi smo pri pravijeni, da sodelujemo pri vzdrževanju miru v svetu, toda ce nam bo kdo nasprotoval in zavrnil naše Želje, ne bomo nič manj pripravljeni, da branimo do zadnjega nase interese in državne institucije, ki so nam drage,Ce tudi so resnično*»® t in posledice vojne grozne, se pojavijo prej ali slej staJLAen Šža, ki storijo, da tudi miroljubni narodi raje sebe branijo z orožjem v roki, kakor da bi sprejeli tuj jarem in tuje go-spodstvo v hlapčevanju''. Toda v aprilu 1935. , pet 4*nosecev pred izbruhom druge svetovne vojne, je bilo zavzetje tega po liticrega stališča že prepozno, da bi moglo še o pravem Času roditi saaove , ki jihr.nl mogla doseči politika izolaci janiz-ma in pacifizma. Drugi razlojtj neuspeha ameriške pomirjevalne politike v preteklem desetletju pa temelji na preveliki uver jenosti v moč gospodarskih faktorjem, predvsem trgovskih,pri vzpostavitvi in vzdrževanju svetovnega miru. kislici so, da je njih gospodarsko omrežje vklenilo ves svet in da so bili na ta način nekako gospodarji tudi v političnem živijenju.ra, res je, da so^gospodarski okovi trdi in mnogokrat neisprosni posebno^za države in narode, ki n© morejo zadostovati sami svojim živijenskim potrebščinam; toda tudi te vezi se prej a li slej pretrgajo iz moralnih razlogov, ki dovedejo revne dr zave do tega, da »»skromnostjo vržejo gospodarsko suženjstvo. Dogodki^so dokazali, da je bila ta ameriška teorija popolnoma zgrešena.
Se zadnje Čase pred vojno je prezident Roosevelt skušal odvrniti nemško in italijansko diktaturo od koraka,ki bi moral peljati do vojne: Če bi v Rimu in Berlinu dali zagotovitev, da ne bodo napadli nobenega svobodnega naroda v Dvropi in na bližnjem Vzhodu, je bil Roosevelt takoj pripravijen,da prične razgovore za rešitev dveh najvažnejših in naj te z j i h problemov: kako olajšati velikansko gospodarsko težo oborože vanja in kako odpreti na podlagi enakosti vrata svetovne trgovine vsem narodom. To so bili pravilni nameni,toda že ne-zaupstni in brez moči po okupaciji Frage.
9
\
4*
- Amerika je s svojim pacifističnim programom v svetovni politiki soodgovorna pri pripravljanju sedanje vojne tragedije . Prav gotovo je to neprostovolna odgovornost; toda dejstvo je, da bi mogoče ne doživeli te grozne tragedije, ako bi ZD stopile z energično in odločno akcijo za o pravem času proti im perialisticnim silam. Ko je Amerika spoznala, da njena politike pacifizma ni dosegla v svetu nikakega uspeha in se VeČ, da je z njo pripomogla, čeprav posredno, h konfliktu; ko je videla, da so verige gospodarskega nadvladovanja v svetu, j na katere je gradila tudi svojo politično moc, potrgane in j da je svet sel svojo pot; ko je videla, da s® vsi njeni sve-j tovni interesi v nevarnosti vsled programa imperialističnih | držav, se je tudi sama odločila, da poseže direktno v vojno, j da si ohrani ali celo zboljša svoj pkonomski položaj v svc-i tu. Tri tej odločitvi so jo vodile tudi simpatije do damokra | tičnih institucij v Evropi in nameni, da prepreči zavojevan-Zvropa in Afrike po Kamelji, nzije in Avstralije po po Japon cih.
L. ò.
KAŠE VELIKO JTJ1K0 (odlomek)
Korda ni še dan vstajenja, morda je Šele Cvetna nedelja in pred nami še Oljska gora in križev pot in Golgota.
Ali naj se zgodi, kar se mora zgoditi.'
V naših si cih je zapisano, v evangeliju,
da vstajenje pride ,ker mora priti.
Pa bodi še več bičanja in ponižanja,
bodi pot na Golgoto še tako strma in strašna -
uprimo oči v solnce:
našo veliko jutro je blizu,
v lice nam diha rosna zarja njegova'.
- Ivan Cankar -
V FRZMiSImK l
Slovensko Frimorje je kakor nevesta, ljubeča In hrepeneča in komaj čaka poročnega dne. Vsa ljubezen in nestrpnost pa se kaj kmalu unese, ce nevesta nima dovoljro priprave na razmere, ki jo čakajo na novem domu, tako družinsko,gospodarsk ko in gospodinjsko. Zato je prav, da smo mi pravdama in res na nevesta, ki premišljuje izključno svoje zmožnosti in sposobnosti in kako jih bo na bodočem domu uporabila in ude j st-vila. mi smo pa bolj podobni nevesti, ki se padaja v pričkan je z vsakim nevosljivim in zlobnim jezikom in se da izzvati od vsake čenče, ki so pri vsaki poroki tako številne. Le,to varisi'. Le razburjajmo se radi vsake besede, pa naj bo izgovorjena ali pa tudi napisana, mi svojega ženina ljubimo^o njem vroče hrepenimo, pa mu tudi popolnoma zaupamo.' Ce bomo storili le to, kar a^si od nas zeli, bo z nami gotovo povsem zadovoljen. Vsaka nepremišljena beseda ali dejanje u-tegne le škodovati njegovemu prestižu in našemu ponosu.Iroc z malodušjem! Vse svoje zmožnosti in prizadevanja posvetimo le pripravam ir. načrtom za sodelovanje pri gradnji in o-lepsavi novega doma in tudi novega Človeka v novi domovini, bodimo skromna, toda bistra nevesta'
kaša družina bo številna, šest članov: Slovenija,Hrvat-ska, losna, Crnagora, Srbija in Macedonija. Vsak bo i' iiiel svoj izraz, svoj značaj, svoje želje, pa tudi svoje zahteve. 3 skupno voljo in medsebojnim razumevanje, z vzajemnim prizadevanjem in s spretnim uveljavljanjem bomo zgradili temei je za splošno blagostanje in napredek vseh. la presojo zrno žnosti in prevdarnosti naših predstavnikov pa je nujno po« trebno poznanje 'zgodovine, zemljepisnega \ oložaja,gospodar skih prilik in kulturnega stanja vseh šestih bratov.
V prvi vrsti pa je najnujnejše podrobno poznanje naše ožje domovine, Slovenije. Za^vedati se je treba, da bodo v novi domovini živi jenske prilike mocr.o si ramen jene in tako tudi možnosti in način jridobivanja dokaj drugačen. Cisto go tovo pa je, da bo Slovenija s sposobnimi gospodarstveniki v novi državi lahko zavzela ugoden položaj, Slovenska zemlja nudi pridnemu in skrbnemu gospodarju obilo kruha in zaslužka. k jen geološki sestav je tako .ester, da dobimo v njej vse obioajne rudnine od zlata v sti?š;i mrave in Mure in r.af-
te v Prekmurju, do svinca na Koroškem; šote, lignita,rujevega in črnega premoga ter smolencs in antracita dovolj za toplotno energijo, kar jo rabimo. Od visokih peči na Jesenicah, preko Številnih tkalnic pri Kranju, papirnic in kemičnih tovarn okrog Ljubljane, steklarn pri ^agorju, cementarn v Trbovljah, pa do velikih žag na Kočevskem ir. pod Gorjanci, je industrija sorazmerno visoko razvita, elektrarna pri Kali na nravi pošilja s kalorično elektrarno v Velenju gonilno sil n preko vse StajersKe do Ljubljane, kjer se .zveze s tokom, ki ga proiVajajo Kranjske deželne elektrarne. Lesto Ljubljana pa ima poleg plinarne še svojo lastno kalorično centralo.Ta-ko bo v zvezi z elektrarnami na Soči za razvoj industrije in obrti tudi -'belega premoga" dovolj. Tudi obrt je visoko razvita, saj se nekatere panoge znane^po širnem svetu. Naš 50-nčan in Vipavec bo z lahkoto vnovčil svoje pridelke, kajti zgodnja letina mu^v bodoči državi ne bo imela konkurence.Kakovost in aromatičnost naših vin bo zlahka privabila kupce . Toljedelski pridelki bodo z načrtno usmeritvijo imeli stalne cene in tako predvidevan donos. Lase ribištvo,take slaa -kovodno kakor morsko, lahko z gotovostjo računa na uspešen razvoj. V gospodarskem razmahu naše pokrajine pa tvori poseb; no poglavje tujski promet. Ta panoga narodnega življenja je v nasi dezeli radi znanih razlogov tako rekoč nepoznana. In vendar so nam vsi pogoji dani, do jo razvijemo v Še ne slutene možnosti. Klima ali podnebje, morje, jezera, reke, gore, gozdovi, slikovitost pokrajine, podzemske znamenitosti , vsi letni časi in sama lega dežele so tako živa dejstva, da sama vabijo prevfiame in podjetne ljudi.
V kratkih potezah je^skromno naznačena ogromna možnos t gospodarskega podviga nase ožje domovine in pestra razsežnost pridobitnih^virov, da se izboljšajo živijenske prilike osiromašenega človeka.
Je pa le ena edinstvena pot, ki vodi k blagostanju, in ta pot je: delo. orano dolo je, ki ustvarja dobrine^. V potu svojega obraza boš jedel kruh, je bilo prvo vodilo Človeku, ki se velja ir. bo veljalo, ker je osnovna podlaga vsega naravnega dogajanja. Kdor usmerja svojo življenje v lagodno izživljanje, je zajedavec Človeške družbe.' Kdor se izmika resnemu ir: koristnemu delu, je špekulant, „i izrsblji^sado-ve vestnega dela svojega bližnjega, -ato je pravica in dol žnost vsakega pravega državljana, da tako kukavico javno ±1
ob vsaki priliki trdo ožigosa. Vsi moramo stremeti za tem,da take škodljivce in stremuške tipe cim prej izstisnemo od vsa ke možnosti brezvestnega izsesavanja, la nas je, da zaključi mo ono doto sistematičnega xzmikanja, ki je najpreprostej se označena z rečenico:'ta ti je ticj ta znal Fa je te miselnos ti med nami se mnogo. Ladnji čas je, da se vsa* živo zave dej stva, da v življenju narodov ni smisla in razumevanja za miloščino. Im&li bomo samo to, karrsi bomo z resnim in trdim delom pridobiliJ li sistema in ga ne bo, ki bi nudil blagostanje le z razdeljevanjem dobrin, kajti podlaga vsakega napredka je le delo.' avoje prebojne sile Sovjetska -veza ni do segla le s tem, da je razdelila zemljo in podrzavila okrepe-nelo industrijo, temveč zato, ker ji je uspelo v svojih drža vljanih vžgati silno ljubezen in navdušeno goreenost do delal in v deklaraciji z dne 9.marca larodnna vlada federativne in demokratične Jugoslavije med drugim izjavlja: Vlada to žagoto vila polno svobodo in pomoč i rivatni inicijativi v gospodarst vu, brez katere si ni mogoče zamisliti hitre obnove naše-rza-ve.
Tako je z najvisjega mesta zagotovljena delu slava, delu
čast.	. . .
,	mirko Tozon
--- IZ DEKLARACIJE UnOii.E VLAmK —
...Vladi se zdi potrebno posebno povderiti dejstvo,da so najtežje žrtve v krvi in materialnih dobrinah za osvoboditev države dali in se vedno dajojjo ravno najširši narodni sloji, to je naše narodne množice. Lato je za dvig naše gospodar s e.e moči zaradi končne zmage nad sovražnikom nerazdružljivo važna tudi naloga hitrega izboljšanja prehrane in preskrbe,kakor tudi izboljšanje celotnega ekonomskega in socialnega položaja teh slojev, zlasti v tistih krajih,kjer je gospodarstvo najbolj porušeno,to je ravno v krajih,ki so za osvoboditev dali najveČje žrtve v krvi. Vfcadoi se bo v najkrajšem času lotila reševanja takih vprašan j,kot so v pogledu .metstva: agrarna reforma, kolonizacija,da bi siromašni sloji kmetov dobili v užitek zemljo s potrebnim inventarjem;v pogledu obrtništva: rešitev problema dolgov;v pogledu delavcev in inteligence: re šitov vprašanja neposrednega izboljšanja ekonomskega položaja, ustvaritev pogojev za socialni in kulturni dvig,socialno zavarovanje itd.	__________
------------- 'I' JR S T —____________________
Kapisal J.Vernost
To je sicer majhna anekdota, toda meni se zdi,da bo na tistega, ki hoče razmišljati, napravila mo čar. utis.V decembru 1936. sem bil nekje na Balkanskem polotoku. Takrat sem precej hitro spoznal, ua je bilo glavno geslo propagande ita lijanske pete kolone tole: "Francozi, •	. 'vaši prijatelji
iz Časa solunske fronte' vas zapuščajo. Prepustite Italiji Korziko, oavojo in Tunis., vi sami pa si vzemite Sclun."
Pekaj tednov pozneje sem se za kratek čas mudil v Franciji. Zelo sem se začudil, ko sem slišal, kaj so šepettaU 1 i drug drugemu na uho nesramni in okosteneli monakovci, zbra -ni okoli ITonzija in Bonneta. "Bevtralnost Italije si brez te i zave zagotovimo. Irepustimo ji le Dalmacijo, pa se bo odpove dala Tunizu, Korziki in Savoji." Ko sem se vrnil, sem vseara j zumili. Zdina skrivnost slabosti Francije je bila v tem,da je podobno kakor vidiš luno samo z ene strani, tudi ona videla samo eno stran problema. Problem BemČije je bilo za nas vgra sanje Alzacije in Lorene, modra črta Vogazov, Ken»pozabili pa smo pri tem na drugo stran nemškega sveta in na pomoč, ki nam jo lahko nudijo . Slovani pri naših previeniti zahtevah. Prav tako je bilo z Italijo. Ge je Italija bila tako nesrami- : na, da je od nas zahtevala Korziko, Tunis in Savojo,se3je to zgodilo predvsem zato, ker je mislila, da mi verjamemo/ da smo pred tako zvenimi "latinskimi" brati osamljeni in ua nam ni popolnoma jasno, da je njihov polotok stisnjen med nas in nezadržni val Slovi nov.
V tem duhu moramo presojati problem Trsta,ki bo jutri moral Francijo zanimati prav tako kot njena lastna vprašanja. V Trstu je bila namreč izdelana ona doktrina, katere zvest i izvršilci so v mesecu juniju 1940. skočili v hrbet našemu na rodu, cesar mi nismo pripravljeni pozabiti.
^moderni italijanski imperijalizem je direktni naslednik beneškega imperializma, «lesto dozev je skobalc ta duh despotizma, pohlepa, nestrpnosti in večnih zahtev po zemlji, minljivi musolijanski imperij ni toliko otrok Volčiče kakor Le va sv. marka. Boben zgodovinski opis ne bi pojasnil bolje tej ga sorodstva kot zgodovina odnosov med Benetkami in Trstom.-
Jadran je ozko morje in Benetke so na njem\uveljaviti načelo
hotele
‘'Mare bostrum" v .vsej njegovi krutosti. Italija jih je posnemala v tem. Zahteva po Trstu je ena izmed prvih, «e ne celo prva geopolitična zahteva, ki jo poznamo. Italija je v srednjem veku ali 1918. leta, pod mussolinijem ali sedaj, skratka vedno in neglede na to, kakšen je hil njen režim, konsérvati ven ali liberalen, izražala prepričanje, da Trst mora hiti i-talijamski. Tudi v primeru, če bi Trst sam ne bil za to'. "Trst mora biti italijanski", se je drl eden izmed vodij iredentist tov, "pa čeprav bi imela rasti trava v njegovem pristanišču", ge 1332 se je Trst raje uklonil habzburski oblasti, samo da bi se izstrgal iz kr.-mpljev beneškega Leva. Hatzburžani niso popolnoma razumeli duha neodvisnosti, ki je preveval olevane in'so pod Karlom VI. 1717.leta morali pregiasti neodvisnost Jadrana. Trst je kot svobodno pristanišče hitro rastlo. Od o.DOC prebivalcev v začetku 17. stoletja je narastel na 50 tisoč prebivalcev v 1840. letu. ~.r zn j a proti Benetkam pa v njem ni ugasila, Leta 1843. je -prebuditev nacionalnih čuv-stev Italijo manj vzbudila k obrambi svoje lastne zemlje kot pa k vtikanju v tuje zadeve. I osledica tega je bila, da se je Trst vrgel v narečje Avstriji, s katero ni niti ideološko simpatiziral, ki p.a mu ja vsaj omogočile, gospodarsko sožitje z-njegovim zaledjem. Kljub temu pa Italija ni nič manj smatrala Jaaran za "zaliv Benetk". Aprila 1915. je "Giornale d I talia" - katerega lastnika sta bila enostavno predsednik ita lijanskega sveta' calandra in zunanji minister donnine - od I-talije- zahteval, naj izloči iz Jadrana vsako drugo silo ra -zen same sebe.
Ko je po svetovni'vojni vlada lak odklonila prizma*.* je veljavnosti "Takta" iz aprila 1915. , je delegacija Italije izročila memorandum, v katerem je zahtevala zase Trst,Gorico in Istro zato, da bi si zagotovila varnost na suhem in morju. Tedaj so torej navajali^Italijani le en sam samcat Strateški razlog za prkljucitev. oe kakšnega drugega bi bilo namreč zelo težko najti. "Trst ve, da geografija ni zgolj mnenje", je nekoč kričal mussolini v nekem slovitem govoru. Toda zdi se, da vse prav nasprotno priča očem fašistov, kake neizprosno mnenje je res geografija. Ali bomo pozabili, da so province Trst, Gorica ir Istra, ki jih Italijani imenujejo Julijska Krajina,geografsko združene le da ne z Italijo, temveč s Kranjsko in Krvatsko? Folctok Istra je dejansko locen od I-talije z Jadranom. Vsa pokrajina severno od Trsta je hribo-
vita in naseljena s Slovenci. Tam pa, kjer se začenja ravnina, se 'pojavlja tudi prvo. italijansko prebivalstvo.To ravnino pa loči in razmejuje reka Isonzo, ki jo Slovani pozna j o pod imenom Soča. Isonzo-Soča označuje začetek Balkanskega po lo toka. ìàalo razmejitvenih vprašanj je- tako skematično pre -prostih... Tudi v narodnostnem pogledu vprašanje ni bolj zapleteno. Središče Trsta tvori prebivalstvo italijanskega jezika s prav močno slovensko manjšino. Toda od milijona prebi valcev v Julijskx Kra jini ,ki. .jo je ltalija-v 1913.letu aneks tiiala, je dve tretjini Slovencev in Hrvatov. Trst je otok na jugoslovanskem ozemlju, le nekaj kilometrov ven iz Trsta ljudstvo 6ovori samo slovensko. '/ okraju Gorica Italijani -predstavljajo samo 6$pprebivalstva - v okraju Volosko 3/0, v s e umih drugih okrajih Julijske Kra.-:r£- loma j I/o, povsod drugod nič. nažela ok^li Trsta je torej ena izmed rasno najbolj Čistih slovanskih dežel, ki jih poznamo.
Da bi to pokrajino poitalijančili in iz nje napravili -"iredento", so se Italijani poslužili vseh sredstev, Lajbolj so se oprijeli kapitalističnega pronicanja.Bo^zatonu Benetk je postal Trst eno izmed najvažnejših pristanišč oredozemlja. Italijanski trgovci so se krčevito vsidrali v njem. Trst so izbrali -podobno kot tudi avstro-ogrski kapitalisti- za ene ga izmed največjih središč zavarovalnih družb, zlasti Assicu razioni Generali in Riunì«ne Adriatica, ki segata nazaj v 1831. leto. Železnica, ki veža Trst z lunajem, je bila zgrajena 1357., proga preko Alp pa 19C7.1eta.
Toda Človek ni gopsodar demografije. Zaradi nekega pravičnega maščevanja usode se je slovanski zračaj delavne sile v Trstu uveljavljal v enaki meri, kot se j j presajal tja ita lijanski kapital. Fola&oma je berba olovanov proti ltalianom dobivala značaj borbe proletarjata proti kapitalizmu, delavci v pristaniških in v novo zgrajenih tovarna so dejanska pri j hajali iz Slovanskega podeželja. Ga hi onemogočili to nepred' videno ravnotežje, je italijanski patronat segel po občinski upravi in izvajal cinično politiko poitalijar.Čevanja. 1861.. leta je občinsici svet uvedel italijanščino kot obvezen je -zi k v šole. iouk slovenščine je bil prepovedali. Fa'sizem ni iznašel nič novega. I osebna organizacija "Lega L azionale" si je nadela nalogo, raznaroditi "male" Giovane. Vse to se je dogajalo pod avstrijsko vlado in ob odgovornosti Avstrije,ki je dobrohotno gleuala na priseljevanje Italijanov iz sosed -
njega kraljestva samo zato, da bi Jugoslovane oslabila.Foita-lijančevalcem Trsta so bile neizprosne formule, iz katerih se je pozneje rodil "mein nampf", že dobro poznane in domače. E-den izmed priljubljenih njegovih izrekov je bil tale: "Osare tutto" (drzniti se vse).
loda Slovani so tu kakor tudi povsod drugod kljubovali in preživeli. Kot je slikovito rekel hrvaški pesnik Nazor,ki je danes med partizani, je "Istra, veja, odrezana od drevesa, ostala vedno zelena..." Folagoma so Slovani številčno celo naraščali, ko je nenadoma izbruhnila vojna 1914-18. Tedaj se je pojavil fašizem, ki je z dotlej nezaslišanimi terorističnimi .metodami hotel enkrat za vselej opraviti s Slovani. Nekemu slovanskemu poslancu v rimskem parlamentu je mussolini hladno izjavil, da bodo "allogeni" asimilirani ali poitalijančeni. Fjegov tajnik Giunta je imenoval Slovane v Italiji "brezimna množica premaganih". Sola, cerkev, vojska, vse je služilo samo uvedbi režima, ki je bil najbolj nestrpen, kar jih je tam ljudstvo kdaj spoznalo. Streljanja so postajala vsakodneven pojav.
Aprila 1S41. je Italija ponovila nesramni zahrbtni napad, s katerim je zabodla nož v ledja Franciji, ter zahrbtno napadla Še Jugoslavijo v najbolj obupnem trenutku njene zgodovine in zasedla vso nalmacijo. Tedaj sem na lastne oči vi- " del in ne le bral v uradnih časopisnih poročilih kako so se vedli Italijani. V Sloveniji, od katere je Italija vec ckot polovico obdržala pou svojim jarmom, muce jev Rim ni varčeval z vesali in trpinčenji. Toda tudi to pot ni uspel. Vendar ne smemo pozabiti, da so po času italijanskega premirja slovenski patrioti igrali bistveno vlogo pri padcu Mussolinijevega režima. Ge se bo Italija kdaj osvobodila, potem mora v veliki meri biti hvaležna za to -in ta paradoks je malo nemoralen- tistim nar o dom, ki jih je s tako vnemo preganjala...medtem je 3G.novembra 1943. leta AVKOJ proglasil priključitev vseh slovenskih in hrvaških pokrajin pod italijanskim imperialističnim jarmom svobodni Jugoalviji.
■Ji	«
Ea nas Francoze je naš interes jasen:	Trst je v Jadra-
nu, to se pravi v Sredozemlju, naraven izhod na morje za vso srednjo in vzhodno Evropo. V svobodni in bratski Evropi mi ne bomo imeli nobene koristi od ustanovitve nekega Italijan-
skega “Mare I. os trum" , niti ne od vzpostavitve italijanskega, madžarskega ali nemškega monopola nad njim (čeprav ki til ob lačen v avstrijsko obleke) v imenu ne vem katere geopolitične premise. To ni niti naš interes niti interes miroljmrfcn e Evrope in končno tudi ne italijanski. Kdo ti v pogledu Itali je mogel biti boljši sodnik kot Cavouri* Toda Cavour ni nikdar zahteval za Italijo Trsta. "Trosim vas", je naročal svojemu ministru Valiriu, "izogibajtese izjave, da ima novo i-talijansko kraljestvo namen razen Benetk osvojiti Še Trst z Istro in Dalmacije. Frav dobro vem, da so vsepovsod vzdolž te obale italijanska ognjišča. Toda v njihovem zaledju so vsi prebivalci Slovani in mi si bomo ustvarili med njimi sovražnike , ca bi hoteli ukrasti tako obširnemu delu sredje Evrope njihov naravni izhod na Sredozemlje." Težko bi bilo biti bolj kraljevski kot kralj sam in bolj italijanski kot Cavour.
Ta členek je napisal francoski poznavalec jugoslovanskih vprašal:j v alžirskem časopisu "La .uarseillaise".
F avle Gorkič:
laša rovesi
Dolga je naša pot, od doma ni glasa, duše nam ruši brezmejna bolest. Velika, pregrenka pelina je čaša, tujec jo polni do roba - brezvest. Izpiti do dna, "pravica" jc naša, za nas izgnance, brezpravnike s cest. Zakaj si tukaj, zmagovalec no vpraša. Tako se ponavlja ta nase povest, tovariši. Kdo vc, še koliko časa...
■j;-
— -À —
------------------------------18 -•-----------------------------
krater ora3 r. „3 talka ir rari - 334. Slav-Company.-
1-3 s to spočetja 354. 3lev Co. je 'bile L'Aquila. V tomo -snjem gradu iz 15. veka in neki siromašni sirotišnici Evetega Jožefa so se Oromadile množice ljudi slovanskega poreuda, rojenih v Julijski- Benečiji, Incelo se je prve dni septembra.
I riha jali smo nekateri ze imenoko določeni v ukazu,ki ga je poveljstvo polka prejelo naravnost iz Rima, drugi pa, ker so So prostovolno prijavili na podlagi okrožnice, ki so je pove ijstva dolila od višjih oblasti. Premetavali so nas iz ene cot^ v drUc,o brez zaznavnega razloga. Lo srede oktobra so pri ha jeli ljudje .le iz regimentov, potem ja so se vsipali od lot •nima ISoQ navzdol. La sb tako prihajali ljudje odličnih vojas. kih sposobnosti je lahko vsakemu jasno, saj je večina njih slekla vojaško srajco pred trinajstimi leti. Vračali pa eo la slepe, kruljave, brezzobe, skratka: pepsine invalide. Vso dru go sr po teknili v ca. te, ki so menjavale naslove' iz dneva v/dan. Lasa četa ja tila končno ustanovljena 20.novembra 1242. z oz-nako : 354.Compagnia Lavoratori Forestali, razdeljena v dve c en turi ji. Po par dneh 3mo dotili se 'inquadramento", to je, 24 podčastnikovi-Italijanov, ki sc bili oboroženi s puškami in jim je bila odrejena strog* zaupna in nadzorstvena služba v dešotnijah. 3 tem dejstvom nam je postalo jasno,da nam je bile odvzeta "cast" biti italijanski vojaki ter da smo postali "n e zane sì j ivi" deportiranci, nevarni z e. obstoj italijanske ga Imperija. Ledia slika razmer v Aquili je približno sledeča: splosna nepripravljenost in pomenkijivost smisla za organiziranje take mase ljudi; moštvo je bilo .brez kruha tudi tri dni; četa je stela do 720 moz, tako da je trajalo razdeljevanje hišno tudi vec ko dve uri; skrajno nohigijenski prostori za moštvo: kleti, hodniki, podstrešja, opuščeno kapele,vse pol ne usi, bolh, stenic, r*jr-muh In vseh vrst mrčesa,smi ad iz škandaloznih in pomanjkljivih stranisc ,splošno pomanjkanje v* de, skrajno mizerna hrena, po večini pripravljena iz pregrete p, 0a in nagnitega rapisca in koščka sii a ali mesa dvomljive kakovosti. I osebno poglavje pa je bila zdravniška oskrba. I ri pregledih so bili zdravniki do naših ljudi naravnost surovi.
Irvo vprašanje je bilo od kod si doma. Beseda Trst, Gorica,Re ka ali Fula je bila učinkovit recept za vsako bolečino ali bo
'lezen in v bolniško knjigo si bil označen s "punibile“ .Urnino nam jo bilo prepovedano govoiiti v maternem jeziku.^orece jo vplivala na nas tudi medsebojna nezaupnost, kajti s kri v v 1 nih in naročenih uš^s tudi v kquili ni manjkalo. Tri unse c* -nih smo bili rzkričani za upornike, izdajalce, protiitalija-ne , nekulturno Balkance,da so so potom Čudili,kako morejo pri ! j masi tako lopo prispevati ti "brezbožni boljseviki".Toda vsae to je le površen oris vsega onega, kar je prestal nas človek telesno, še več pa duševno, spričo vseh sramotenj in poniževanj od imperijtlisticne-fašističnega Laha,zaznamovan z največ jim zločinstvom: "origine slava".
10.decembra 1942. je nase četa odpesacila z vse opremo v 18 km oddaljen San Lemetrio, spredaj in zadaj zavarovana z j ; oboroženem .inquadramento-. V mogli in temi sme prispeli v tc-| mošnji razpadli grad polr: smeti in trhl*vine. Lagnali so nas j po sobanah, ki so bil. s str.ho vr.u v takem stan ju,da si iz j pritličja skozi vsai stiri nadstropja lahko užival n.besne sin ; j ino toli opevanega italskega n.ta. Io Štirih cinah Čiščenja in pom tanje t- srednjeveško podrtij, smo pa z vsem materialom na pl.čih odpesačili v Štiri kilometr. oddaljeni San Lu-sanio. Tam so nas nastanili v nek pritličen, pa še dokaj o-hranjen grad, ur pa prostor-ea ni bilo dovolj , sc kakih štirideset mož nagnali v podzemni, ovoji hlev, kj.ar smo kaj kmalu z ovčjimi bobki utrdili razmočeno blato. lamošnji prò Ì bivalci so nas opazovali s sovražnim očesom; saj so nas prignali zastražene kakor kaznjence. Toda kr j kmalu smo si pridobili telino simpatij, da je marsikdo dobil kak krompir pa tudi mleka. Ko sme pa pri polnočnici z dovoljenjem župnika zap.li par božičnih pesmi, sc odhajajoči privreli nazaj v cer kov in presenečeni cb ubranosti našega petja, ki je iz razpo lezenja imelo pos.bon učinek, prosili še ii. Še. La božic nas jo župnik z lečo vzndšono pohvalil ir: poudaril,kako je lepo, | Č vsak na svcjjsačin prosi blagoslova za svojo domovino.Obe nem j. izrazil ž.ljo vs.h vaščanov, da bi peli vsako n-dalje j in praznik. Komandant pa nas j. pozval na odgovor in divjaško tulil v nas, kdo nam j. dal dovolj.n j.. Mii pc. smo se mir- j no zgovorili na župnika, da j: zverina kar posinel od jaze. j V vasi pa smo nab:rccili š. vec krompirja in mleka, pa tudi i moke, dc smo si pri ognjiščih kuhali polento, kajti na pros- j tem j. bil ogenj strogo prepovedan. A/ pogovorih so nas med e.rugim Spraševali kakšne vere srno ir, če imamo cerkve in maso.
[
20.januarje 1943 pa so nas nabasali na vlak,ki nas jo odpeljal v pristanišč® Civitavecchia, kjer so nas nagnali v barake, nastlana s pomendrano, in bogato ob žival j ono slamo. Tisti Čas ja bil za nas najbridkajši. Tajna namigavanja, da j nas bodo poslali v Sardinijo, so kazala postati bridka rosi- j niča. Elyu ožjimi prijatelji so bila tajna posvetovanja za polog. Toda nobenemu Sardinija ni bile šo popolnoma rosn a zadava. Kontrola pa jo bila močno poostrena, da jo kazal bi j ti vsak načni neizvedljiv. 23. januarja pa so nas proti ve-j cLru odvedli v rpistanišce, in ob 20.uri se je "Conte Verdi" j v popolni temi pomaknil na odprto morje. Kadi nemirnega mor I Ofc, in k^r smo bili na krovu natrpani kot sardele, je kmalu zacula razsajati morska bolezen,k Cumur je mnogo pripo -mogle telesna izčrpanost in duševna izčrpanost. Icnoci nas ’ ju napral šo dež. Proti jutru ze ni bilo na krovu stopinje, j ki bi n>:.bila p onesnažena. Zajemal nas je grozen smrad. Ko s^ je pa zdanilo in smo na obzorju opazili obrise suhi zem ljj, smo, prežeti groze precute noci, topo in grenko sprejo li dejstvo, da plcvemo v Glbio. Ko smo sc izkrcali, nas je morr. proce j popustila, kajti vso noe smo preždeli v nap o-ti pozornosti, kdaj bo zagrmelo, bomba ali mina ali torpeda.
rJukaj co z polnoč smo izstopili v Cagliari in peš v nu-ko napol dograjeno vojašnico nad mestom. 1.februarja so na- i ložili prvo centuri jo na avtomobile,druga coriturija pa je v a noci na Svečnico doživela prvo bombardiranje. Lapad jo bil izvršen na bližnje letališče v Elmasu v žarki svetlobi plavajočih raket. Opazili smo, da so zavezniški letalci v zade vanju točni in natančni, obramba pa piškava in jalova. Videli smo, da predstavljajo resno nevarnost le nemški protiletalski topovi. Zavezniške bombe so premetavale hangarje kakor sitatijico vžigalic in rušile skladišča municije kakor z grabljami. iio j. napad prenehal, so zaceli tuliti reševalni avtomobili brez prestanka do polnega dno. Uradno pa j j~ bilo javljeno: poškodovana bolnica, cerkev in pokopališč i če; un mrtev, sedem ranjenih. - Tred poldan so naložili Še dru0o centurijo. Troti večeru smo se ustavili ^red velikim poslopjem, ki je imelo v vsa o ima vkovane Železne križe, opredaj so stali karabinorji in jatniški.pazniki.Opazili smo tudi kaznjence v značilnih progastih oblačilih in širo kih slamnikih. Vsak si lahko predstavlja, kakšen vtis j..ju napravil tak sprejem. Toda napotili so r.es mimo tega gro
zotnega poslopja pod bližnja olike »Kjer. je že taborila l.cen ! turija. Četrti dan pa smo šotore podrli im naša pot je vodi- j la v strmino kakih 6 kilometrov daleč, skozi gozd. Izmučeni ! smo se prevlekli v sedlo Guturu Frascu (zarastlo grlo),kakih ; 400 m nad morjem, dostavili smo šotore in se kmalu Up o znali z razmtrami. lista grozotna stavba ja bila osrednje poslopje 1 prostrane kaznilniske naselbine Castiadas, zloglasnega sporni ; na za vse laške kaznjence, Samo malarija jih je letno pospra , i vila s sveta 50 do 80, to je lCjt. 20. februarja so nam odka-zali	eno uro oddaljen gozd,” ves prepražen z robidovjem ■
; in tipičnimi trnjevimi ovijalkami, kjer je bilo posekati vse, : : kar je bilo količkaj uporabno za kuhanje oglja,ne oziraje'se ; ; na teren, ki bi bil ponek'0pravcati raj za divje koze. Iz te i dobe naj omenim samo eno: Sprememba temperature za najmanj 40 I | stopirji 24. majnika smo z delom zaključili. Zvečer pa ja v vrhu hriba zagorel kres, ki ga je silen veter r'zgnel v kra - j , sen požar po celem pobočju in več kot tretjina za oglje pri- j plavljenih drv se je spremenila v pepelnat dim. mi pa smo .; i bili raztrgani ir: bosi kot kaznjenci, s katerimi smo radi siku j ; pne usode navezali tekom časa uugodne trgovske stike : kruh,to j j tak, obleka, rjuhe »purančid. in prašički, ki so jih pasli v S čredah, pa tudi zelenjava in sadje so bili menjalni predme j ti.Hrana pa se je manjšala in tri mesece smo dobivali kuhano ! ! samo opoldan , zvečer pa košček presoljenega sira in 150 gra-j tiov kruha. Fantje so si pomagali z izdelovanjem vsakovrstnih | predmetov. Coklje, kuhalnice, žlice,nože ,celo škafe so nosi-I li preko 2C km daleč, da so si utešili glad. Vso druge_ dogo-i divsčine pa najkrajše označim z dejstvom, da v četi ni deset mož, ki bi ne bili kaznovani.
^spuščene od vsega sveta nas je razživela, novica,da bo-;	mo sli pod .-.me ri kan c e , ki nas bodo odpeljali	v Korziko,	^de-
j	lo se nam je neverjetno,	toda življenje je v	tem upanju	pote
| kalo vse lepše. 30.januarja 1944. pa so nas res naložili in | odpeljali v Cagliari, v San Bartolomeo, kjer je bila edina |	hrana kosilo,zabeljeno s	sirom. ' lritisnil je	pravi glad. Nekateri so se vtihotapili	do ječmena za konje	in mule ir	so
ga s kamnji drobili po vseh hodnikih in stopnicah, da se je tresla vsa kasarna; tovariši pa so šli na lov za dračjem, da so potem z združenimi močmi pripravili neke vrste močnik in si z njim polnili skrčene želodce, mržalo nas je $e upanje,da pride kmalu rešitev. In res so nas 14. februarja vkrcali na ladjo "John Cooper",'ki je ob IG. uri odplula na široko mor-
je. Naslednji dan smo prenočili na ladji v Maddaleni,ker da je morje "popoprano". 16. ob 8.uri smo odpluli skozi preliv Sv.Bonifacija, na čigar zapadnam ustju so minclovke razstre ljevale palvajoce mine komaj par km pred nami. Ob 16.uti smo pristali v Ajaccio. Takoj so nas naložili in odpeljali skozi mesto, koder nas je a jaška mladež obmetavala s kamenjem, kar smo smatrali za posebno čast. Sodili so nas pač po oble ki, do smo Lahi;in vpričo naših varuhov smo radi tega kazali naše posebno veselje, češ: to je vaša "Corsica". La mes tom pa so nas čakali se pripravljeni šotori in dišeča ra -gu-juha s piškoti in bomboni. Lebeško nam je šlo v slast.'La 5-l smo legli na zmrznjena tla, smo se izborno počutili vsOLu tnji prvega diha prihajajoče svobode. V par dneh so bili na ši fantje zaposleni po najrazličnejših skladiščih in se vra cali veseli z dela, koder so si nabrali čikov, cigar in zavrženih škatel^ z najrazličnejšimi jestvinami, ker so bili nekateri škandalozno jjaztrgani in bosi, so jim dali Amari-kanci ponošeno obleko in, kar je bilo za nas pravo čudo,celo dežne plašče. In pa rokavice - pomislite - res, prave ro kavice za delo, pa prav vseh vrsti kdo je pa se kdaj delal z rokavicami, sno se smejali. Hrana je bila za nas naravnost imenitna. Zdravnik prijazen in skrbor, . Podredili smo . se popolnoma odredbam Amerikancev in izrabili vsako priliko,da smo pokazali našo najsrčnejšo željo, da se rešimo vampirjev, ki so nam sesali kri in dušo od Piar jih poznamo. I osebno smo se okoristili z zagotovilom, da je v ameriški armadi dovoljen vsak jezik. Anekdot bi iz to dobe bilo seveda na kose. Končno so nas nr Jožefovo preoblekli. S©.marca so nas prejo ljali v Zonzo, kakih 140 km daleč, aotorišče smo napravili na gladki jasi sredi gozda visokih in vitkih borovcev, kad šotoriščein ja. sno imeli priliko občudovati prekrasni venec slovitega prelaza Bavella. Sekali smo kot sveča ravne do 50 metrov visoke bore, in ko sc nam privedli še 76 mul, je naša prešernost prešla v poln razmah. Toda bili smo še pod Voi ratelo italijanskih oficirjev in inkvadramenta,ki jih je na •klonjonost domačinov do nas žgala do onemoglosti, maščevalno so nas tožili, da nočemo delati; s to pretvezo se jim je 1 osrečilo spraviti 3 mož za kazen nazaj v oaruir.ijo. rudi hrana se je po njih "zaslugi" znatno zmanjšala, da je nasto pil spet piavcati glad. Toda po kartkem trpljenju je spet zasijalo sonce. 15. majnika so morali Lahi pobrati svoja si la in Piopita in izginiti nazaj v Sardinijo, ù tem dnom nas
I