ZMAJZMAJZMAJ2MAJ ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJZMAjaiAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJZMAjaiAJZMAJZMAJZMAJaiAJZMAJaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ 3H 1980 letnik XV ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ 1923 april ala> zmaja Glasilo delovne organizacije ISKRA-Industrija baterij ZMAJ "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA-Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne 25. Glasilo ureja uredniški odbor: Antonija Krek, Aleksander Jakomin, Kadil Alibegovič, Pavla Grabijevec, Marija Kocman in Stane Savič. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/75 j Za 1. maj pa nagelj rdeč lovnih ljudi vsega sveta. Že leta 1889 je na proslavi prvega maja v Londonu sodelovalo več kot 200.000 ljudi. Engels je takrat zapisal: "To je naša prva zmaga, ki dokazuje, da imamo za seboj moč množic." Samo leto dni kasneje so na ozemlju današnje Jugoslavije prvič proslavili PRVI MAJ tudi slovenski ir hrvatski delavci. Odtlej naprej smo Jugoslovani v prvih vrstah nezadržnega pohoda mednarodnega delavskega gibanja. Ta pohod se ne bo zaustavil, dokler ves svet ne bo slavil Prvega maja kot praznika vseh delovnih ljudi. V Jugoslaviji bo letošnje praznovanje prvega maja še posebej obeleženo z že doseženimi napori vseh delovnih ljudi in nadaljnji' mi akcijami za izvajanje stabilizacijskih ukrepov in nalog, ki smo jih zastavili še v začetku leta. Prvi maj - praznik dela mora biti praznik vseh delovnih ljudi, ki bijejo boj za doseganje najboljših rezultatov in uspehov na vseh področjih v naši domovini. My Ob prazniku Dneva mladosti Prvega maja 1886. leta je v Chicagu začelo stavkati Ao.ooo delavcev. Stavkajoče je napadla policija ter jih 6 ubila, okoli 5o pa ranila. Sodišče, ki je kasneje sodilo voditeljem stavke, ni poznalo milosti. Šest jih je obsodilo na smrt, tri pa na dolgoletno ječo. Riso minila še tri leta od krvavih chicaških dogodkov, ko je prvi kongres Druge Internacionale odločil, naj v spomin na te dogodke PRVI MAJ postane praznik dela in borbene solidarnosti proletariata in de- Pomladanski cvetoči mesec. Mesec maj s praznikom mladosti in Titovim rojstnim dnem. Pomlad svobode, ki vzcveta že šest in tridesetič in je prežeta s sadovi Titovega dela, ki sicer sega še mnogo dlje v preteklost. In zato je prav, da se tokrat vrnemo še nekaj let nazaj, v leto 1936. Iz tega obdobja povzemamo odlo- Jugoslavijo, je v Ljubljani obvestil Franca Leskoška, naj pridejo 1. januarja 1937 vodilni slovenski komunisti na Lisco pri Sevnici. Ker pa se Tito z njimi na Lisci ni mogel sestati, jih je nekaj tednov kasneje povabil na Trebče. Datum tega sestanka še ni ugotovljen, najbrž pa je bil zadnje dni januarja ali prve dni februarja 1937-0 tem priča Titovo pismo z dne 6. februarja 1937 CK KPJ, v katerem med drugim piše: "Po nekaj poizkusih sem končno uspel prirediti majhno zabavo (sestanek -opomba avtorja) v Sloveniji. Navzoča je bila peterica glavnih. Zadeva je potekala povsem v redu, a uredil sem vse sam. Bratje so zdaj povsem zadovoljni in obljubljajo zadovoljstvo in poslušnost tudi v prihodnje. Povsem soglašajo z našimi novimi smernicami in trdijo, da hočejo oni isto. Jaz sem jih nekoliko prijemal zaradi njihove neumnosti in pisma, ki so ga poslali gor, in priznali so, da niso ravnali prav." Tone Šušterič, ki se je udeležil tega sestanka, je zapisal, da so se takrat sestali v novi hiši Titove tete Ane na Trebčah in razpravljali o organizacij- skih vprašanjih partije in o delu v sindikatih, posebno zanimivo pa je bilo Titovo poročilo o političnem položaju v svetu in o razmerah v Sovjetski zvezi. Po kasnejših ugotovitvah pa je Tito takrat z vodilnimi slovenskimi komunisti razpravljal predvsem o odnosih med partijsko in skojevsko organizacijo v Sloveniji in CK KPJ, o volitvah delavskih zaupnikov, o 1 judskofmntnem gibanju in o pripravah na ustanovni kongres KP Slovenije. Sejo so zaključili tako pozno, da so zamudili avtobus in so več ur pešačili do železniške postaje v Hajhenburgu (zdaj Brestanica). čeprav se je Tito ogibal Kumrovca, da bi ga vaščani ne spoznali in bi govorice o njegovi vrnitvi ne prišle na ušesa orožnikom, pa se je nekega večera leta 1937 približal svoji rojstni hiši. 0 tem je v Zagrebu pripovedoval Miroslavu Krleži naslednje: "V Kumrovec sem prišel skrivaj tik pred sončnim zahodom. Pritihotapil sem se v sadovnjak blizu svojega nekdanjega doma in od tam opazoval, kako se Kumrovčanom izteka dan. Vas je bila videti takšna kot takrat, ko sem jo v rani mladosti zapustil. Tu. je ležal moj Kumrovec s svojimi blatnimi uličicami in modro prepleskanimi hišami; Sotla se je vijugala med travniki, kjer sem nekdaj pasel govedo /naslednja stran/ Mesec maj. Mesec overja, pomladi, mladosti, širokega prostranstva človekovih hotenj, idealov in velikega dojemanja vreonosvi in smisla za življenje. Mesec maj, čas sproščene veurine in smeha, iskanje širokih obzorij svojih spoznanj in lastnih resnic: lepo je v naši domovini biti mlad. Anica GOLOB ... in njena dvajseta pomlad. Ena izmed mnogih, ki imajo v maju svoj dan mladosti in ki jim lahko namenimo našo pozornost. Vendar o njej, Anici, velja razmišljati še več. "Dobro jutro" velja za njo skoraj vsak dan v Zmaju že pred šesto uro in za njenim vedrim nasmehom ni moč spoznati zgodnjo uro vstajanja. Njen delovni dan je dolg, raznolik, naporen. Popoldnevi in večeri, srečevanje z delom na zemlji in še marsikaj. Volja do življenja, pogojena do izpolnjevanja domačih, nelahkih obveznosti, se poraja že v zgodnjih jutranjih urah. Tudi ob treh in pozimi, ko je treba pešačiti tudi uro in pol do postaje, odkoder se odpelje v Ljubljano. Nato še avtobus do Zmaja in večkrat vožnja na eni nogi. Za Anico je jutro polno raznih drobnih in pestrih dogodkov. Prihaja od daleč na delo in začenja ga s tisto vedrino in lahkotnostjo, ki bi jo pri številu njenih pomladi prisodil še komu, ki je doma v neposredni bližini delovnega mesta. Vendar ji marsikdo ni mos. V mesecu maju, ob dnevu mladosti, ob prazniku mladih velja izreči pozdrav vsem mladim. Tudi Anici Golob My ANICA GOLOB Volitve delegatov v organe upravljanja SOZD ISKRA Dne 9.*.198o smo v naši delovni organizaciji volili delegate v delavski svet in oobor samoupravnega nadzora SOZD Iskra. Na poulagi enotne zaprte kandidatne liste, ki jo je predložila konferenca osnovnin or- ganizacij sindikata delovne organizacije po izvedenih kandidacijskih postopkih v temeljnih organizacijah Baterije Ljubljana, specialne baterije Šentvid pri otični in delovni skupnosti smo v skladu s 1. odstavkom 65. člena samouprav- nega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra volili - 2 delegata za delavski svet in - 2 delegata v odbor samoupravnega nadzora SOZD Iskra. /s prejšnje strani/ ob prazniku in konje. Tu so pred mojimi očmi hodili moji kmetje v težkih škornjih, v raztrganih oblekah, sključeni od težkega dela, tu so živeli tudi moji predniki iz rodu v rod, v tem blatu in v tej revščini. Mojih vrstnikov, s katerimi sem odraščal, ni bilo več tu; v Kumrovcu jim ni bilo obstanka, saj ni bilo dovolj kruha zanje. Vedel sem, da so tudi zdaj - ko sem ob sončnem zahodu opazoval svojo vas, v teh kočah, kritih s skodlami in s slamo, otroci še zmeraj lačni, kakor smo bili lačni jaz, moji bratje in .estre; vedel sem, da bodo morali ti otroci nekega dne zapustiti svojo vas in oditi v svet s trebuhom za kruhom... Ostal sem v sadovnjaku, dokler okolice ni zagrnil mrak. Psi so kot obsedeni lajali z enega konca vasi na drugi konec; jaz pa sem premišljal o vsem, kar sem videl, premišljal sem o tej naši puščobi in zaostalosti, ki nas tlači že stoletja, in mislil na dan, ko se bodo Kumrovec in tisoči podobnih vasi v Jugoslaviji iztrgali iz te zaostalosti, na dan, ko bodo končno mladi ljudje v njih dobili vsi enake možnosti za življenje, ko bodo živeli srečno in v miru vzrejali svoje družine." Volili smo naslednje kandidate: ZA DELAVSKI SVET SOZD ISKRA 1. MEHAK Franc, roj. 19*6, dipl. strojni inženir, vodja obrata vzdrževanja v TOZD Baterije Ljubljana, član ZK, sekretar osnovne organizacije ZK v enor viti DO do 7-7-78, sekretar osnovne organizacije ZK v TOZD Baterije 1979 - 188o, član delegacije DPS v enoviti delovni organizaciji 1978-79 in član delegacije DPS v TOZD Baterije za mandatno dobo do 1982, predsednik komiteja ljudske obrambe in družbene samozaščite TOZD 1979-1981, član odbora za družbeno ekonomske odnose v SOZD Iskra 1979 - 1981, aktiven družbenopolitični delavec. 2. STRMOLE Ignac, roj. 1927,pla- ner-terminer v TOZD Specialne baterije Šentvid pri Stični, član delegacije za delegiranje delegatov v skupščine Nova hiša Karla in Ane Kolar na Trebčah. Tu je Tito vodil v DPS 1978-1981, predsednik osnovne organizacije sindikata TOZD do januarja 198o, letih 1936-19*1 . več pomembnih partijskih sej in posvetovanj. Zdaj Muzej maršala Tita. Foto: My član komisije za spremljanje in uresničevanje zakona o združenem delu, aktiven družbenopolitični delavec. ZA ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR SOZD ISKRA 1. MATER Marijan, roj. 1952, elektrotehnik, vodja operativne tehnične kontrole v TOZD Baterije Ljubljana, član ZK, dosedanji predsednik zbora delavca v enoviti DO, delegat odbora za samoupravni nadzor SOZD Iskra 1978-198o, delegat delavskega sveta TOZD Baterije 1979-1981, predsednik delavskega sveta DO Iskra - Industrija baterij ZMAJ 1979-1981, odgovorni urednik glasila "Glas Zmaja",član sekretariata ZK TOZD Baterije, član komiteja za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito DO, član delegacije za delegiranje delegatov v skupščine DPS, aktiven družbenopolitični delavec. 2. ERBEŽNIK Lado, roj. 1959, delovodja strojne smeri, vodja skladiščno transportne službe v TOZD Baterije, dosedanji član izvršnega odbora sindikata enovite DO, dosedanji član sveta za medsebojna rezmerja delavcev, član delavskega sveta in predsednik zbora delavcev v enoviti DO, član nadzornega odbora osnovne organizacije sindikata TOZD 1979 - So, član delegacije za delegiranje delegatov v SIS za zdravstvo 1974-1973, predsednik disciplinske komisije TOZD 1979 -81, aktiven član organizacije sindikata. Vsi kandidati so bili izvoljeni v posamezni organ ker so dobili večino glasov vseh delavcev v delovni organizaciji. Kandidati za delegate v delavski svet SOZD Iskra so dobili naslednje število glasov: MRHAH Franc, v TOZD Baterije 184 v TOZD Specialne baterije lo7, v delovni skupnosti 80 - skupaj 571 glasov; STRMOLE Ignac v TOZD Baterije 178, v TOZD Specialne baterije I06, v delovni skupnosti 79 - skupaj 565 glasov. Kandidati za delegate v odbor samoupravnega nadzora so dobili naslednje število glasov: ERBEŽNIK Lado v TOZD Baterije 185, v TOZD Specialne baterije I06, v delovni skupnosti 85, skupaj 574 glasov; MATER Marijan v TOZD Baterije 176, v TOZD specialne baterije lo7 in v delovni skupnosti 78 -skupaj 561 glasov. Od 426 vpisanih volilcev v volilni imenik je volilo 587 delavcev, od teh je bilo 582 veljavnih glasovnic oz. 89,67 %, 5 neveljavnih glasovnic oz. 9,16 %, 39 volilcev pa zaradi odsotnosti iz opravičenih razlogov ni volilo. D.Kovačič Rodilo se je prijazno sončno jutro. Tovarna nas je pričakala obsijana s prvimi jutranjimi žarki, v zastavah. 9- april 198o - ko smo delavci v delovni skupnosti skupnih služb na referendumu glasovali o sprejemu svojih konstitutivnih samoupravnih aktov. Volišče je bilo polnoštevilno obiskano že v jutranjih urah. S svojim glasom ZA smo izpričali svojo samoupravno zavest in pripadnost kolektivu. Iz rezultatov glasovanja, ki jih je objavila volilna ko- misija po končanem glasovanju je razvidno, da smo z veliko večino glasov vseh delavcev v delovni skupnosti sklenili oz. sprejeli - SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 ZDRUŽEVANJU DELA DELAVCEV V DELOVNI SKUPNOSTI in - STATUT DELOVNE SKUPNOSTI. Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovni skupnosti vsebuje zlasti osnove za urejanje družbenoekonomskih odnosov v delovni skupnosti. Poleg te- /naslednja stran/ Rekli smo „ZA” na referendumu rekli smo „za" meljnih določb smo v njem uredili še vrsto del skupnega pomena in način njihovega izvajanja, med osnovami za urejanje družbenoekonomskih odnosov pa zlasti uresničevanje teh odnosov, pridobivanje in razporejanje skupnega dohodka in čistega dohodka, osnove za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, dalje samoupravno planiranje v delovni skupnosti ter osnove za urejanje delovnih razmerij . Sporazum pa zaključujeta poglavje o obveščanju ter postopku za sprejem, spremembo in dopolnitve sporazuma ter končne določbe. Statut delovne skupnosti v skladu z zakonom o združenem delu ureja pravni položaj delovne skupnosti, notranjo organizacijo, samoupravljanje delavcev delovne skupnosti, samoupravno delavsko kontrolo, delegiranje delegatov delovne skupnosti v skupnih organih delovne organizacije ter družbeno političnih in samoupravnih interesnih skupnostih, organe za odločanje s področja medsebojnih delovnih razmerij, varstvo pravic delavcev, varstvo pri delu, odgovornost za opravljanje samoupravijalskih funkcij, uporabo in razpolaganje s sredstvi, način sprejemanja statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov ter prehodne in končne določbe. Oba samoupravna splošna akta sta za delovno skupnost temeljnega pomena, na podlagi katerih bomo v bouoče urejali samoupravna razmerja znotraj delovne skupnosti. Na koncu pa poglejmo še nekaj številčnih podatkov o glasovanju na referendumu. Od skupnega števila 92 delavcev delovne skupnosti, se jih je glasovanja na referendumu udeležilo 83 ali 9o,2 %. Za sklenitev samoupravnega sporazuma je glasovalo 76 delavcev, 6 jih je bilo proti, neveljavna je bila 1 glasovnica, glasovanja pa se ni udeležilo 9 delavcev - odsotnost zaradi bolniške. Za sprejem statuta delovne skupnosti je glasovalo 77 uelavcev, 4 so bili proti, neveljavni pa sta bili 2 glasovnici. Rezultati glasovanja na referendumu so bili torej dobri. Določbe, ki smo jih zapisali v obeh aktih pa moramo čimprej spraviti v življenje. Prva naloga ki je pred nami, so volitve delegatov v samouprav- ne organe v delovni skupnosti ter izvolitev delegacij v samoupravne interesne skupnosti ter družbenopolitično skupnost. M.K. ooooooooooooooooooooooooooooooooooo Tudi to je priznanje Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Ljubljana Šiška je sestavil poročilo o pripravi in izvedbi občnih zborov osnovnih organizacij sindikata, ki so potekale v delovnih organizacijah v občini Šiška. Poročilo med drugim omenja, da je opaziti izreden napredek pri osnovnih organizacijah sindikata glede programske usmeritve za bodoče mandatno obdobje. Programi dela so zelo obširni in usklajeni s programom EK ZSS in občinskm svetom Zveze sindikatov. V večini primerov (okoli 55 %) so obogateni s stabilizacijskimi programi in prizadevanji za leto 198o, čeprav so nekateri kar prelepo napisani, pa so po drugi strani premalo konkretni, časovno in zadolžitveno pa neopredeljeni. Nato pa je v poročilu omenjenih devet osnovnih organizacij sindikata, ki so pripravili nekaj zelo dobrih programov dela. Izmed teh je ZMAJ imenovan na prvem mestu. Vsekakor je tudi to priznanje, mar ne? — In seveda, naj bo tudi pobuda, da bo program dela v celoti uspešno uresničen. My Delovna organizacija vpisana v sodni register 28. marca t.I. nam je Temeljno sodišče v Ljubljani, oddelek za Gospodarsko sodstvo posredovalo sklep o vpisu konstituiranja naše delovne organizacije z obema temeljnima organizacijama v sodni register. Datum vpisa v register je 26. februar 198o. S tem je bil zaključen postopek prilagajanja organizacije naše delovne organizacije v skladu z zakonom o združenem delu, ki je v tem, da so delavci proizvodnega obrata v Ljubljani in v Šentvidu sklenili organizirati temeljno organizacijo združenega dela. Ta odločitev oz. sprejem sklepa o organiziranju temeljne organizacije sega v december leta 1978, vendar je gotovo nam vsem še v dobrem spominu. Kako tudi ne, saj so tekle v letu 1978 živahne razprave in priprave na sprejem tako pomembne odločitve, posebno še po preselitvi na novo lokacijo v Stegnah. Od dneva, ko smo se z referendumom z veliko večino odločili za organiziranje temeljnih organizacij, smo opravili veliko dejanj potrebnih za novo konstituiranje delovne organizacije. Enovita organiziranost ob dislociranem obratu v bistvu ne bi bila skladna niti z določbami zakona o združenem delu niti s političnimi smernicami preobrazbe družbenoekonomskih odnosov na novih osnovah, pa čeprav ni mogoče delavcev prisiliti s pravno sankcijo v kakršnokoli obliko organiziranja ali obliko združevanja dela in sredstev. Odločitev sprejeta z veliko večino vseh delavcev v vsakem proizvodnem obratu, ki sta bila organizacijsko zaključeni celoti, je potrdilo prepričanje o pravilni usmeritvi take organiziranosti, pa ne zgolj to, pač pa predvsem zato, da se med obec a celotama kot temeljnima organizacijama vzpostavijo dohodkovni odnosi, kakor jih opredeljuje zakon o združenem delu. Na mizi pred menoj ležijo tri zajetne mape, polne raznih dokumentov, vlog, odločb in kopij samoupravnih sporazumov, za kar vse je bilo potrebno vložiti obilo truda in prizadevnosti prav vseh. Ob sprejemanju sklepa o organiziranju ki ga je registrsko sodišče predzaznamovalo 6.2.1979, je bilo treba prvič stopiti na volišče in glasovati, temu glasovanju pa so sledila še druga; referendumi, zbori, volitve, sprejemanje sklepov na delavskih svetih so si v letu 1979 vztrajno in organizirano sledili. Za vpis novega konstituiranja delovne organizacije smo morali sprejeti in predložiti samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med temeljnima organizacijama TOZD Baterije in TOZD Specialne baterije. Priprave na sprejem tega izredno pomembnega sporazuma so stekle takoj, ko je bil znan rezultat glasovanja na referendumu o sprejemu sklepa o organiziranju temeljne organizacije. Tako je bilo potrebno postopati zaradi zelo strogih določb zakona o združenem delu, ki določa natančne roke za vsa dejanja potrebna za sprejem tega sporazuma. 23. marca 1979 so bili delavci temeljnih organizacij zopet na volišču; z referendumom so odločili o sprejemu samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti in o samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo. Vendar je bil sporazum o razporeditvi sredstev le osnova za razdelitev, potrebno je bilo veliko truda zlasti delavcev v takratnem finančno računovodskem sektorju, da so pripravili razdelitev sredstev, pravic in obveznosti po vseh kontih s saldiranimi podatki. Priprave so tekle od marca do sredine junija 1979, o predlogu delitvene bilance pa so delavci obeh temeljnih organizacij z osebnim izjavljanjem 19. in 21. junija 1979 odločili in ga sprejeli. Sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD pa je dal osnovo za urejanje vrste družbenoekonomskih razmerij in odnosov in je gotovo eden najpomembnejših samoupravnih sporazumov, na katerega določbe se drugi splošni akti pogosto naslanjajo oz. iz njih izvirajo, sporazum je na koncu tudi predvidel nekaj pomembnih določb o načinu izvolitve delavskega sveta, kar sicer ni tipično za vsebino tega sporazuma. Zakon o združenem delu je predvidel tak postopek po sprejemu skle- /naslednja stran/ vpis V sodni register pa o organiziranju, vendar iz določb zakona ne izhaja strogi vrstni red dejanj pomembnih za konstituiranje, kar pomeni, da bi lahko sprejeli statut temeljne organizacije, na podlagi njegovih določb pa izvolili delavski svet. S tem da je to vprašanje rešil že sporazum o združevanju, je bilo možno hkrati pripravljati volitve delavskega sveta v vsaki temeljni organizaciji in sprejem statuta. 24. aprila so delavci temeljnih organizacij z referendumom sprejeli svoj statut in izvolili delavski svet. o tem sta temeljni organizaciji utrdili svoj položaj, ki gre temeljni organizaciji kot subjektu oz.nosilcu pravic in obveznosti po ustavi in zakonu. Odločanje je odslej povsem in v celoti v rokah delavcev temeljne organizacije, za skupne zaaeve pa veljajo dogovori, sporazumi, sklenjeni z delavci v drugi temeljni organizaciji. Del sedanje mešalnice za pripravo depolarizacijske mase Zaradi neposredne povezanosti pri proizvodnji skupnih izuelkov, je skupni interes, ne glede na organiziranost po temeljnih organizacijah velik in dosedanje izkušnje kažejo, aa so delavci, organi upravljanja in družbeno politične organizacije ter poslovodni organi pokazali ne le pripravljenost, pač pa zrelost pri usklajevanju skupnih interesov, lahko rečemo, da se je to izkazalo že na začetku, ko je bilo potrebno v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo skupno dogovoriti vrsto pomembnih rešitev tako družbenoekonomskega, organizacijskega in pravnega značaja. samoupravni sporazum o Združitvi v aelovno organizacijo je pripravljala posebna komisija, sestavljena iz delavcev temeljnih organizacij, v pripravah na izdelavo osnutka pa so souelovali delavci delovne skupnosti z raznih področij aktivnosti in dela. Pod zap.št. 2 sklepa registrskega sodišča o vpisu novega konstituiranja debvne organizacije je navedeno, da so delavci temeljnih organizacij odločili o sprejemu tega samoupravnega sporazuma 11. oktobra 1979 z večino glasov v vsaki temeljni organizaciji (V TOZD Baterije je za sprejem glasovalo 84,3 % vseh delavcev, v TOZD Specialne baterije pa 8o % vseh delavcev). S sporazumom smo rešili vrsto pomembnih vprašanj, če omenim samo nekatere cilje združevanja in njihov namen, pravni položaj, skupne zadeve s katerimi se v bistvu še opredeljuje vloga delovne skupnosti, organizacijo delovne organizacije, družbeno ekonomske odnose, zlasti pri pridobivanju skupnega prihodka, organizacijo samoupravljanja, delavski svet delovne organizacije, izvršilni organ, poslovodni organ in drugo, samoupravno delavsko kontrolo delovne organizacije ter skupne osnove in merila za urejanje medsebojnih delovnih razmerij, pa še bi lahko naštevali. Ma podlagi tega sporazuma smo pristopili k izvolitvi delavskega sveta delovne organizacije in odbora samoupravne delavske kontrole. 7. novembra 1979 smo bili zopet na volišču. V TOZD Baterije smo izvolili 6 delegatov, v TOZD Specialne baterije 4 delegate in v delovni skupnosti 3 delegate v delavski svet delovne organizacije, v odbor samoupravne delavske kontrole pa vsaka temeljna organizacija oz. delovna skupnost po 3 delegate. Delavski svet se je kmalu po izvolitvi konstituiral in začel z delom. Že na prvem zasedanju je moral sprejeti eno izmed dejanj potrebnih za vpis v sodni register. Imenoval je vršilca dolžnosti poslovodnega organa delovne organizacije ter v.d. vodje komercialnega področja, ki v skladu s sporazumom o združitvi poleg poslovodnega organa zastopa delovno organizacijo. Seveda sta tudi delavska sveta temeljnih organizacij morala za vpis konstituiranja imenovati vršilca dolžnosti direktorja temeljne organizacije, medtem pa so bila ta dela oz. naloge v obeh temeljnih organizacijah tudi že razpisana in imenovanje po razpisnem postopku opravljeno. V sodni register smo tako že lahko vpisali imenovanje direktorjev obeh temeljnih organizacij. Da pa bi se lahko vpisali v sodni register in začeli tako delovati kot pravne oseba tudi navzven, smo morali s po- Vezalnica "mošnjičkov" za člene R 25 in kasnejše baterije 4R 25 sebno vlogo zaprositi Republiški inšpektorat dela SRS, da izda odločbo o izpolnjevanju vseh pogojev za opravljanje dejavnosti temeljnih organizacij in delovne organizacije, kar je inšpektorat tudi izdal, ter overiti lastnoročne podpise vseh zastopnikov ter pripraviti besedilo objave za Uradni list SFkJ. Tako je priglasitev konstituiranja delovne organizacije in temeljnih organizacij spremljalo 21 različnih prilog oz. listin, vse skupaj pa je bilo priglašeno 11. decembra 1979. In zdaj še na kratko, kaj vse je predmet vpisa v sodnem registru: za delovno organizacijo a) firma delovne organizacije, ki se odslej glasi: ISKRA - Industrija baterij ZMAJ, n.sol.o. Sedež delovne organizacije: Ljubljana, Stegne 23 (v pravnem prometu, to je pri sklepanju pogodb in drugih pravnih poslih, je ti-eba vedno uporabljati polno firmo). b) osnovne dejavnosti, ki so glavne dejavnosti temeljnih organizacij, to je proizvounja baterij in specialnih baterij. Poleg te pa so pri delovni organizaciji vpisani med stranskimi dejavnostmi: izvajanje storitev iz avtomatske obdelave pouatkov in projektiranje investicijske opreme. c) glede pooblastila v pravnem prometu je vpisano: - delovna organizacija ima vsa pooblastila v pravnem prometu, kadar sklepa sporazume in pogodbe oz. druge pravne posle za temeljni organizaciji. a) odgovornost za obveznosti delovne organizacije nosita obe temeljni organizaciji neomejeno solidarno (pomen solidarne odgovornosti je obrazložen z 2. odstavkom 74. člena sporazuma o združitvi v DO). e) vpisana sta dva zastopnika Smolič Franc in Vukašinovič Milan; njuno zastopanje je neomejeno v pooblastilih v pravnem prometu, ki jih ima delovna organizacija. Sočasno je Zavod SR Slovenije za statistiko razvrstil glede na nomenklaturo dejavnosti pod šifro oll 793, matična številka enotnega registra pa je 5o45738. za TOZD baterije a) ime temeljne organizacije je: TOZD Baterije Ljubljana,n.suh.o Sedež: Ljubljana, Stegne 23■ Samo z imenom temeljna organizacija navzven ne more nastopati, zato mora tisti, ki ima stike s tretjimi osebami , vedno pred ime staviti firmo delovne organizacije npr.: ISKRA - Industrija baterij ZMAJ, n.sol.o. TOZD Baterije Ljubljana,n.sub.o. in sedež: Ljubijana,Stegne 23■ b) osnovne dejavnosti, to je glavna dejavnost temeljne organizacije je proizvodnja baterij kakor 3R 12, R 6, LE 5, R 14, LR 14, R 2o, LR 2o, med stranskimi dejavnostmi pa so vpisane proizvodnja svetilk in drugih galanterijskih izdelkov, storitve za mehansko obdelavo kovin, brizganje plastičnih mas, izdelava delovnih sred- /naslednja stran/ vpis v sodni register meljno organizacijo, vendar pravnih poslov ne more sklepati. Po statutu TOZD je za zastopnika poleg direktorja TOZD predviden še vodja proizvodnje, katerega postopek izhire še ni til izveden. štev za proizvodnjo baterij ter trgovina na debelo aparatov na baterijsko napajanje in napajanje iz električnega 6i*rež ja. c) . glede pooblastil v pravnem prometu je vpisano: TOZD nima v pravnem prometu z drugimi nobenih pooblastil, za sklepanje vseh pogodb in drugih pravnih poslov je pooblaščena delovna organizacija. d) za odgovornost za obveznosti te temeljne organizacije odgovarja druga neomejeno, vendar subsidiarno, vpisana pa je tudi odgovornost TOZD Specialne baterije za obveznosti TOZD Baterije. e) kot zastopnik je vpisan Primožič Bojan, ki zastopa te- ši fra dejavnosti TOZD je prav tako oll 793, matična številka enotnega registra 5166365. za TOZD specialne baterije a) ime temeljne organizacije: TOZD Specialne baterije Šentvid pri Stični,n.sub.o. Sedež: Šentvid pri Stični št. loR. b) osnovne dejavnosti, to je glavna dejavnost temeljne organizacije je proizvodnja baterij kakor 6AE 22, 2E lo, 13,5 V JŽ, 6S 4- pastir, S 4, specialne baterije za CP, specialne baterije za VP, 4E 25, med stranskimi dejavnostmi pa so vpisane: izdelava depola-rizacijske mase, predelava in bogai.cnje manganove rude, storitve s področja mehanske obdelave kovin, trgovina na debelo aparatov na baterijsko napajanje in napajanje iz električnega omrežja c) glede pooblastil v pravnem prometu in odgovornosti za obveznosti je vpis enak kot pri TOZD Baterije d) kot zastopnik je vpisan Hren Jože, ki temeljno organizacijo zastopa bi;e-z' prgibpce sklepanja pravnih ppkiov. Po statutu je za zastopnika pEjjdtvigej i£lds tako kot v TOZD Baterije, vodja proizvodnje, postopek izbire še ni izveden. Šifra dejavnosti TOZD specialne baterije je 011793, matična številka pa je 5166373- Delovna skupnost skupnih služb ni predmet vpisa v sodni register, to pa ne pomeni, da se delovna skupnost ne konstituira. Delavci delovne skupnosti smo tako kot aelavci temeljnih organizacij sprejeli sklep o organiziranju delovne skupnosti, imenovali začasne organe, pristopili k samoupravnemu sporazumu o razdelitvi sredstev, pravic in obveznosti s temeljnimi organizacijami, s sprejemom samoupravnega sporazuma o združevanju in statutom delovne skupnosti pa nismo še zaključili kroga opravil pomembnih za konstituiranje, pač pa dali osnovo za nadaljnje delo in poslovanje delovne skupnosti; izvolili bomo še delavski svet in druge organe, razpisni postopek za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pa je tudi že v teku. Z doseženim pa seveda ne smemo biti zadovoljni; takoj bo potrebno priotopiti k temeljiti analizi določb sprejetih samoupravnih splošnih aktov zlasti z vidika njihove uporabe in eventuelnih problemov pri praktičnem delu na teh podlagah, razmisliti pa bo prav gotovo treba o uresničevanju smernic glede kolektivnega vodenja in odgovornosti zlasti delovne organizacije ter izboljšave v organiziranju služb, opredeljevanju skupnih zadev in poglabljanju uotiodkovnih odnosov, zlasti pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka in gleoe svobodne menjave aela. J.ti. Osvojiti moramo nove merske enote ljudje sedanjega časa si ne moremo prav predstavljati vsakdanjega življenja in zmede, ki bi nastala, če bi nenadoma prenehali uporabljati vsa merila in merske enote. Navadili smo se, da v vsakdanjem življenju redno uporabljano enotna merila za čas, dolžino, prostornino, težo, temperaturo, energijo in še celo vrsto drugih merljivih količin. Preproste merske enote in merila so uporabljali že v starem veku. Z razvojem trgovine, predvsem pa z razvojem tehnike pa je nastala potreba izbrati take merske enote, ki bi veljale na čim širšem zemljepisnem področju ter bi hkrati bilo mogoče z njimi na enostaven način opisati tudi najnovejša znanstvena odkritja. Že pred več kot sto leti, 2o. maja 1875, je skupina držav v Parizu podpisala tako imenovano "Metrsko konvencijo", s katero so se obvezali, da bodo za merjenje dolžine začeli uporabljati novo mersko enoto: dolžinski meter. Tedanja Srbija se je tej konvenciji pridružila štiri leta kasneje in to lahko smatramo kot začetek uvajanja metrskega sistema na ozemlju Jugoslavije. V preteklih sto letih pa so se tehnične znanosti izredno hitro razvijale in pri uporabi meril in merskih enot je tudi na tehničnem področju nastal nered zaradi nesistematičnega razvoja merskega sistema. Veliko oviro pri uvajanju novega merskega sistema je predstavljal tudi "angloameriški sistem enot", vendar od leta 1975 dalje, ko je "Generalna konferenca za mere. in uteži" kot organ Organizacije združenih narodov sprejela listino o prehodu na metrski sistem, se tudi Z1)A in Velika Britanija intenzivno pripravljata na uvedbo novega sistema, ki se sedaj imenuje: Mednarodni sistem enot. EPE Jugoslavija, je mednarodni sistem enot sprejela z zako- nom leta 1976, to je pred štirimi leti in od izteka letošnjega leta dalje (51.12. 198o) postaja novi merski sistem obvezen na vsem ozemlju Jugoslavije. Uporaba enot, ki niso vključene v Mednarodni sistem enot je od 1. januarja 1981 dalje z zakonom prepovedana in kazniva, predvidene pa so visoke kazni. Podobne zakone so sprejele tudi druge evropske države in ponekod novi merski sistem že velja, drugod pa bo začel veljati v prihodnjih letih. S prehodom na mednarodni sistem enot bomo morali tudi v vsakdanjem življenju opustiti nekatere merske enote, ki smo jih navajeni in začeti uporabljati nove merske enote, ki nam v začetku ne bodo "domače". Namesto konjskih moči (KM) bomo uporabljali watt-e (W) in kiloviatte (kV), namesto kalorij /cal/ bomo uporabljali Joule (izg.: džul) (J). Tlak ne bomo merili več v atmosferah ali mm živo-srebrovega stebra (mm Hg) temveč v barih (bar) ali pascalih (pa) (izg.: paskal). Zanimivo je tudi vedeti, da novi merski sistem določa za oznako teže 1 dekagram znak 1 dag. Na tehničnih področjih se spremeni še precej več merskih enot. Nove enote skoraj po pravilu niso enako velike kot enote, ki smo jih uporabljali do sedaj in zato bodo pred novimi oznakami enot tudi nove številčne vrednosti. Poznati bo treba nekatere številčne pretvornike, dokler se ne bomo navadili novega sistema. Privajanje na novi merski sistem ne bo enostavno zato s pričetkom ne smemo več odlašati. B. Mihelčič Slavnostna seja delavskega sveta delovne organizacije ZMAJ Za petek 28. marca ob 11. url je bila sklicana svečana seja delavskega sveta delovne organizacije ZMAJ z namenom, da obeležimo letošnje spominske jubileje, obenem pa, da izrazimo pozornost delavcem, ki v tem letu praznujejo svoje delovne jubileje. Seji v praznično okrašeni jedilnici so poleg članov delavskega sveta prisostvovali jubilanti, predstavniki družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov ter direktorji temeljnih organizacij in drugi. Na naše vabilo se je seje udeležil tudi podpredsednik izvršnega sveta mesta Ljubljane Milan Slemnik, ao lanskega leta naš dolgoletni sodelavec in direktor Zmaja. Po otvoritvi in pozdravnem nagovoru predsednika delavskega sveta delovne organizacije Zmaja Mayer Marijana je v nadaljevanju prikazal pomen slavnostne seje in omenil, da je to v zadnjem obdobju že tradicija in ki jo bomo nadaljevali, da takšna seja poteka prav v mesecu marcu ustanovitve slovenske tovarne Slavnostna seja delavskega sveta delovne organizacije ZMAJ 28.marca 1980 baterij pred 57- leti. ualj časa pa se je zadržal pri letošnjem praznovanju 3o letnice samoupravijanja v Jugoslaviji, vmes pa vtkal razmere v Zmaju, ki so vplivale na to, da je bil prvi delavski svet v Zmaju izvoljen šele dve leti kasneje, leta 1952. V nadaljevanju je predsednik poudaril še ostale pomembne mejnike v naši zgodovini, kot so praznovanja 35 let svobode, praznik dela, 6o letnica velike železničarske stavke v Ljubljani, vmes pa še doual 7o letnico rojstva in obletnico smrti velikana naše dobe Edvarua Kardelja. Ob koncu govora na slavnostni seji delavskega sveta pa je predseonik še dodal, ua vsem, ki so bili kdajkoli izvoljeni v organe upravljanja in vsem, ki aanes opravljajo poslanstvo delegata in preustavnika svoje delovne skupine v organih upravljanja, gre priznanje za opravljeno delo. Tistim pa, ki jim bo vloga delegata šele pripadla, pa je zaželel, da sedanje delo čimbolj uspešno nadaljujejo. omolič Franc, v.u. direktorja uelovne organizacije Zmaja pa je meu drugim v svojem govoru orisal trenutno gospodarsko situacijo, rer podal oceno, ua je bilo gospodarjenje uooro, rezultati nad planiranimi, da pa je kljub temu ostalo izredno malo za sklade in našo razširjeno reprodukcijo. Dejal je še: "Ker je letošnje leto zaonje v tekočem srednjeročnem planu, bo za nas še posebej zahtevno, saj moramo izpolniti še nekatere začrtane naloge iz preteklega obdobja, s katerimi nekoliko kasnimo. Pri tem mislim zlasti uvedbo nove alkalne baterije, nekatere investicije v tehnologijo in bistveno povečanje izvoza. Pretekli rezultati in relativno aober začetek v letošnjem letu nam ob delovni zagnanosti vseh zaposlenih, kljub znanim gospodarskim težavam in zaostritvam dajejo realne možnosti za uspešno poslovanje tuai v letošnjem, že popularno imenovanem "kriznem letu." Potem pa je nanizal še nekaj večjih rezultatov v zadnjih letih, v katerih je po svojih močeh prispeval tudi vsak od letošnjih jubilantov in jim ob koncu govora čestital k njihovemu delovnemu jubileju. Predsednik delavskega sveta delovne organizacije Marijan Mayer je nato podelil priznanja in nagrade, obenem pa za vsako skupino jubilantov povedal nekaj besed o času, ko so se vključevali v delovni kolektiv Zmaja. Ob koncu svečane seje pa je še orisal nekaj zgodovinskih kritičnih trenutkov v borbi za obstanek Zmaja, s čimer je želel povedati, da so tudi delavci - letošnji jubilanti dovolj prekaljeni oziroma, da bomo s skupnimi napori in intenzivnim delom na vseh področjih skušali čimbolj uspešno premagovati letošnje težave, saj smo s že dovolj dobro vključili v sedanji čas stabilizacije. Ob zaključku pa je vse prisotne povabil k skromni zakuski in k udeležbi prijetnega razpoloženja slavljencev. Urednik DALEČ OD RESNICE IN REALNOSTI BI BILI, ČE BI SE V DANAŠNJEM GOSPODARSKEM TRENUTKU SLEPILI IN NAVDAJALI S PRETIRANIM OPTIMIZMOM. LETOŠNJE LETO BO TUDI ZA NAS IZREDNO TEŽKO. BITKO BOMO BILI NA DVEH FRONTAH, KI 310 JU V PRETEKLOSTI NEKOLIKO ZANIMARJALI IN TO JE: POVEČANJE IZVOZA IN ISKANJE MOŽNOSTI ZA ZMANJŠEVANJE UVOZA. /Franc Smolič/ Jubilanti 1980 10 LET V ZMAJU ALIBEGOVIČ Fadil BABIČ Frančiška BOBNAR Olga ČADEŽ Vida ČEBULAR Anica ČEŠNOVAR Pavle ERBEŽNIK Lado GORIŠEK Fani GRDEN Anica GROJZDEK Anton JEŽ Zdravko KOPAČ Marija KRISTAN Alojzija PLANINŠEK Jožica SIRK Ljudmila SMRDEL Aleš STEFANOVIČ Ikonija ŠKRABEC Olga ŽAGAR Nada ŽEFRAN Branka ŽEMVA Peter 20 LET V ZMAJU DJURIČ Anka ERJAVEC Albin HRANIČ Marija JERANT Pavla JOVANOVIČ Nada KREK Antonija KRISTAN Franc LOHKAR Marija MOŽINA Frančiška PRISTOPEČ Julka PUC Anica 30 LET V ZMAJU ŠKOF Marija Razvid del in kaj je to ? Za boljšo organiziranost združenega dela in z ozirom na zakonodajo smo dolžni, da poleg ostale organiziranosti organiziramo tudi področje mikro organizacije dela in v končni fazi delitve po delu. Razvid del in nalog, kot samoupravni splošni akt je eden izmed aktov, ki bo urejal to področje. Naloga, ki je bila pred nas postavljena že s sprejemom Zakona o združenem delu je vsled še neizdelanih konkretizacij v organizacijah združenega dela kasnila. Sočasno so bile pred nas postavljene še druge uskladitve z Zakonom o združenem delu, ki pa so zavirale delo na tej nalogi, oziroma se je le to nalogo časovno usklajevalo z ostalimi. nalog, Poleg uskladitve z zakonom o združenem delu se je pred enim letom v okviru SOZD Iskra postavila tudi zahteva po enotnem pristopu na tem področju in sicer v končni obliki kot.samoupravni sporazum, ki bi enotno urejal to problematiko v SOZD Iskra. Imenovan je bil projektni svet in delovna skupina za izdelavo samoupravnega sporazuma in danes je delo že tako daleč, da bodo osnutki samoupravnih sporazumov (tudi drugih, ki urejajo področje delitve po delu) dani v obravnavo do konca meseca aprila. Z ozirom na to, da hočemo v našem osnutku vgraditi vse skupne osnove začrtane v samoupravnem sporazumu za to problematiko v okviru SOZD Iskra je prehod na to sorazmerno dolg, z ozirom na aktualnost in zainteresiranost vseh nas za ureditev področja mikro organizacije in delitve po delu. Kaj je to Razvid del in nalog je vprašanje, ki si ga največkrat zastavljamo ob obravnavanju te problematike. To je organizacijsko kadrovski normativ, s katerim v organizacijah združenega dela urejamo delitev dela, določamo kadrovske zahteve po delavcih, ki se vključujejo v ta proces, ter opredeljujemo vloge delavcev pri uresničevanju ciljev temeljnih organizacij, delovne skupnosti skupnih služb oz. delovne organizacije kot celote. Razvid del in nalog je tisti samoupravni splošni akt delavcev organizacije, ki prikazuje njegovo dejavnost analitično in v takšni obliki, ki je neposredno uporabna za medsebojno dogovarjanje delavcev temeljne organizacije o tem,kdo Sejalnik na podestu tireai meseca aprila smo končno po dolgem čakanju le uspeli usposobiti sejalnik za depola-rizacijsko maso, ki smo ga namestili na poaestu. Sejalnik za odpadno depol. maso smo skonstruirali in izdelali v Zmaju z namenom, da od-paono maso, ki nastaja med tehnološkim procesom na vseh strojih paperlined ne vozimo v predelavo v Šentvid, kar je sicer predstavljalo precejšnje stroške, temveč, da jo prese-jemč doma. Veoeti je namreč treba, da je takojšnja uporaba odpadne mase možna le po sprotni odstranitvi centrirk in razdrobitvi na ustrezno granulacijo. nouati pa je treba takoj, da sejanje mase, ki je neposredno vezano na postopek izdelave baterij zahteva določeno stopnjo tehnološke discipline, na katero lahko in morajo vplivati delavci, ki so odgovorni za vodenje proizvodnje. Z uvedbo sejanja odpadne mase bo dosežen ovojni učinek in sicer, ua se zmanjšajo stroški izdelave uepol mase v obratu Šentvid in drugič, da bomo morali dosegati enakomernejšo težo "mošnjičkov" pri formiranju celic. slednje pa je pomemben element pri zagotavljanju ustrezne kvalitete naših izdelkov. Z. Ješ izmed njih bo izvajalec posameznih del oz. nalog, ki so bila poprej strokovno in samoupravno spoznana kot objektivno potrebna za uresničitev postavljenih ciljev temeljne organizacije. Za pristop k izdelavi Razvida del in nalog pa si'je bilo potrebno raztolmačiti nekatere poglede na organizacijo in sicer kaj je to statična in kaj dinamična organiziranost, ki je izhodišče za nadaljnje obdelave v okviru razvida. Statična organiziranost je splošna organiziranost materialnih pogojev za izvedbo dinamične organiziranosti, pod kar se šteje podlage za opravljanje določenih nalog (zakoni, akti, eksterni in interni predpisi, dokumentacija itd.) in predmet dela (prostori, ob-delovanci, izdelki materialne in informacijske narave). Dinamična organiziranost pa je splošna organiziranost ob postavitvi izvajalca (OZD), na osnovi postavljenih makro ciljev oz. makro nalog, k izvedbi oz. mikro ciljev ali elementarnih nalog, ki so postavljeni pred vsakogar v organizaciji združenega dela. Glede na to, da pod statično organiziranost spada tudi organiziranost, katero definiramo s samoupravnimi akti ima tudi samoupravni splošni akt o organizaciji dela in razvidu del in nalog vgrajene elemente statične organiziranosti, ki pa v končni obliki prehajajo v dinamično organiziranost, kar naj bi se kazalo predvsem v poglavju, ki ureja problematiko zadolževanja z nalogami. V razvidu del in nalog bodo upoštevani predvsem termini "delo" in "opravilo" in sicer: - "Delo" je skup oziroma množica opravil, ki tvorijo vsebinsko enoten, ter tehnološko in organizacijsko zaokrožen del delovnega procesa organizacijske enote, zato terjajo po stopnji in vsebini enako ali podobno st roko'/no usposobljenost, enake ali podobne telesne in duševne sposobnosti in lastnosti za pričakovano uspešno izvrševanje nalog; - "Opravilo" je najmanjši smiselni element delitve dela v delovnem procesu, predvsem pa je značilnost ta, da je oblikovano tako, da ga je moč planirati in spremljati (časovno, količinsko, kakovostno, itd.) in da je tako zaokroženo, da se na njega lahko veže odgovo most; - V poglavju samoupravnega splošnega akta, ki bo govoril o zadolževanju izvajalcev v okviru opravil z nalogami pa bo govora o "nalogi", za katero velja isto tolmačenje kot za "opravilo" z razliko, da je naloga vedno vezana na izvajalca (z imenom in priimkom), saj le-ta nastane v trenutku dogovora, da bo delavec usmeril svojo aktivnost v preoblikovanje predmet rv dela, ki je materialne ali informacijske narave in preneha v trenutku polne izvedbe dogovora oz. zadolžitve. Naš samoupravni splošni akt o organizaciji dela in razvidu del in nalog bo poleg sistematično zbranih razvidov del in nalog za delo vseboval tudi razvid del in nalog za organizacijsko enoto in organizacijsko shemo do nivoja oddelkov. Sam razvid del in nalog za delo pa bo poleg ostalih elementov, ki so bili pomembni že tudi za sistemizacijo uvajal nove elemente in sicer najpomenbnejše: - "čas", v začetni fazi še informativen podatek, kasneje pa zelo pomemben (mikro planiranje dela). Je podatek o časovnem normativu in trajanju opravljanja naloge. Za dela in naloge iz proizvodnega področja so ti podatki v tehnološki dokumentaciji, ki jo izdeluje in pripravlja oddelek za tehnološko pripravo dela. Za neproizvodno področje dela organizacije pa časovni normativi niso izdelani, ker je na tem področju tudi priprava dela stvar vodij posameznih oddelkov ali pa je (predvsem za zahtevnejše naloge, ki pokrivajo več področij in ki zahtevajo več samostojnosti in ustvarjalnosti) stvar posameznika. Torej tudi operativno planiranje za take naloge otežkočeno ali celo onemogočeno. Običajno podan, le rok izvajalcu za njegovo izvedbo. Ker ni možno planiranje takega dela, je za izvajanje takih nalog tudi onemogočeno ugotavljanje delovne učinkovitosti po kriteriju količina dela. Določanje časa za te naloge je zahtevno, odgovorno in časovno dolgo delo, vendar ni nemogoče. Podatke bomo zbirali iz evidenc o opravljenem delu; - "stopnja organiziranosti", ki je podatek o načinu zadolževanja z nalogami. Ločili bomo predvsem način zadolževanja z nalogami v skladu z letnimi plani dela posamezne organizacijske enote oz. izvajalca (vsa strokovna samostojna kreativna dela) in zadolževanje izvajalca poleg potencialnih zadolžitev, za katera je sklenil delovno razmerje, s konkretnimi zadolžitvami, na katera jih razporeja neposredni vodja (npr. ključavničarji lahko opravljajo tri vrste ključavničarskih del, ali baterijski delavec se lahko razporeja na štiri vrste baterijskih del, ipd.); /naslednja stran/ Kritično z reprodukcijskim materialom iz uvoza /s prejšnje stremi/ razvid nalog - "delovna zmožnost" - pod kar štejemo razvite spretnosti, psihofizične sposobnosti in dokazano usposobljenost, kar bo delavec moral pridobiti oz. razviti z uspešnim opravljanjem dela in s trajnim izobraževanjem ob delu. Delovno zmožnost se bo v okrivu razvida predpisovalo in bo približno enaka dosedanjim alternativam po izobrazbi in praksi v sistemizaciji. Drugače pa bo tolmačenje delovne zmožnosti veliko širši pojem kot dosedanje alternative. Medtem ko bo sam postopek za ugotavljanje z delom pridobljenih delovnih zmožnosti določal Pravilnik o delovnih razmerjih oz. samostojen plošni akt. Poleg teh značilnosti bo razvid del in nalog uvajal tudi nekatere druge nove elemente. Razvid del in nalog oz. njegovo oblikovanost v samoupravnem splošnem aktu nam bo ob stalnem dograjevanju na osnovi iz tega področja nudil še boljšo organiziranost dela in učinkovitejšo delitev po delu, vendar pa se moramo zavedati, da je to dolgotrajen proces, ki zahteva poleg osveščanja tudi pripravljenost po bolj zavestno organiziranem delu. Aleš Smrdel Od 15. marca dalje se že vpisujejo kandidati, ki želijo preživeti letne počitnice v naših domovih. Zanimivo pa je, kot smo zvedeli tik pred zaključkom redakcije, da je bilo že precej zanimanja za Uskovnico in da je /po podatkih do 21. aprila/ zasedena že za polna dva meseca. Pohitite s prijavami tudi za dom v Bašaniji. SAVUDRIJA VAS VABI ! Ker postaja stanje preskrbe z repromaterialom iz uvoza vsak dan vse težje je o tej problematiki nujno potrebno spregovoriti nekaj besed v našem glasilu, da bi o tem seznanili vse člane naše d.ebvne organizacije. Splošno stanje v Jugoslaviji je tako, da nam primanjkuje uvoženega repromateriala zaradi pomanjkanja deviz. Ker se je zadnja leta vedno več povečeval razkorak med uvozom in izvozom tako, da je uvoz vedno bolj naraščal, so bili nujno potrebni določeni ukrepi v zunanjetrgovinskem sistemu Jugoslavije v letu 198o. Značilnosti tega sistema so predvsem v tem, da vzpodbudi izvoz in zavre nepotrebni uvoz, s tem, da je postavljeno osnovno izhodišče zunanjetrgovinskega poslovanja organizacij združenega dela - samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje. Tako je možno pridobivati devize tako za potrebe uvoza kot tudi druge potrebe: a) s prilivom lastnega izvoza blaga in storitev, s tem, da izvoznik razpolaga s 95 % tako pridobljenih deviz, ostalih 5 % pa gre za splošne in skupne potrebe, b) s prilivom ou pOoj.eunega izvoza preko finalista, o katerim so vzpostavljeni 00-houkovni odnosi po 67. členu ZilP, c) z združevanjem deviz po 68. členu ZDP, po katerem organizacije združenega dela v proizvodnem, poslovnem in dohodkovnem povezovanju združujejo devize z namenom, da skupno povečujejo izvoz, in d) z nabavo deviz na deviznem trgu, če je ta možnost oz. pravica priznana v usklajevalnem postopku planov v enoti SISEOT po merilih za usklajevanje p'Vanov blagovne menjave s tujino. Glede na to, da je že v letu 1978 pristojnost razdeljevanja deviznih pravic v plačilno bilančni poziciji SR Slovenije določena: a) možnost fizičnega uvoza blaga in storitev po: - obsegu za vse leto 198o - kvartalni dinamiki in - kategoriji blaga, b) obveznost izvoza blaga in storitev po: - obsegu za leto 198o in - kvartalni dinamiki. Po tako postavljenem sistemu pomeni povečana realizacija izvoza iznad določenega obsega možnost enakega povečanja fizičnega uvoza. Zaradi težav, ki so nastopile še v začetku februarja, ko je kvartalna možnost fizičnega uvoza bila s prijavami že dosežena, ker so bili upoštevani vsi prenosi starih še nerealiziranih zaključkov iz lanskega in prejšnjih let je bil nadaljnji uvoz v SR Sloveniji za I. kvartal popolnoma ustavljen, sklicana je Zato sta Tisu Mirko in Tratnik Jani dala idejo za izdelavo odlagalnih vozičkov, kot jih vidite na sliki. Bo zdaj smo doma izdelali sedem takšnih vozičkov, na vsakega pa je možno naložiti 42 zabojčkov z baterijami. skupščina SISEOT, kjer je bil sprejet sklep, da se vsakemu članu oz. nosilcu pravic (temeljni organizaciji združenega dela) določi obveznost izvoza in možnost fizičnega uvoza po kvartalih. Po tej metodologiji velja pravilo, če član poveča svojo obveznost izvoza, se mu adekvatno poveča tudi fizična možnost uvoza. Izračun po tej metodologiji SISEOT za našo delovno organizacijo je pokazal, da smo s prijavami za uvoz blaga do 24. februarja že prekoračili naše možnosti uvoza in sicer v I. kvartalu za 2.996.572 din in v II. kvartalu za 645.7o5 din. To pa pomeni, da na ncvo ni možnosti prijavljanja uvoza vse do III. kvartala, ko nam se sprosti določena kvota. Med tem časom pa lahko uvažamo le blago, ki smo ga prijavili narodni banki do 24.2.198o in so prijave bile tudi potrjene. Ne glede na te trenutne težave uvoza repromateriala ugotavljamo, da bomo v naši delovni or- Trenutek "premora" pred vhodom v skladišče gotovih izdelkov Zaenkrat je število vozičkov zadovoljivo,v nasprotnem primeru pa so pripravljeni v strojni delavnici izdelati še kakšnega. My ganisaciji imeli težave z uvozom ves čas, dokler ne bomo dosegli tak izvoz, s katerim bomo lahko v celoti pokrili naš uvoz. Ta cilj smo si zastavili šele ob koncu srednjeročnega obdobja 1981/85, toda treba bo vložiti vse sile in naše sposobnosti skupaj z. delovno organizacijo ISKRA COMMERCE, da bo ta cilj, ne takrat, ampak že "jutri" dosežen. O tem, kakšne težave bomo imeli že v maju in tudi naprej, upoštevajoč metodologijo SISEOT, ne bi sedaj govorili zaradi preprostega razloga, ker se bo po vsej verjetnosti sistem "fizičnega uvoza" spremenil na naslednji seji SISEOT, ki jo pričakujemo koncem aprila 198o in bo slika naših težav zopet drugačna, verjetno še težja. Milan Vukašinovič Obrazložitev kratic: ZBP - Zakon o d.eviznem poslovanju SISEOT - Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino Odlagalni vozički Idealno bi bilo, da bi montažna linija za baterije 5R 12 delovala brez. zastoja in sinhronizirano med posameznimi sklopi od obeh avtomagregatov do etiketirke. Ker pa temu ni tako, je treba v primežu neke okvare nekje na liniji odvzemati baterije in zabojčke odlagati na palete ali celo na tla v oddelek za izdelavo alkalnih baterij. Način takšnega odlaganja je zahteval precejšnjo površino, veliko kvadratnih metrov zato, ker se zaradi kontaktov in žičk niso smeli zabojčki nakladati diug na drugega. DELO NA POSAMEZNIH ENOTAH SISTEMA ZA IZDELAVO ALKALNIH BATERIJ Zaenkrat še vedno po načrtu koliko podaljšal. Planirali smo, da bo sušilnik projektiran do konca februarja, vendar se bo konstrukcija nekoliko zavlekla. Pokazale .o se določene zahteve in problemi pri konstrukciji tega objekta, ki se rešujejo skupaj s strokovnjaki Zmaja. Občasno je postavljeno vprašanje tudi na zboru delavcev, v februarju pa še na samoupravni delavski kontroli, namreč, kako potekajo priprave na izdelavo stroja za alkalne baterije na Strojni fakulteti. Na naše vprašanje je nosilec naloge prof. dr. ing. Peklenik s Fakultete za strojništvo posredoval "poročilo o stanju na delu: razvoj in raziskave integriranega delovnega sistema za izdelavo baterij LK 6" in s katerim so bili seznanjeni člani delavske kontrole na seji v začetku aprila. Za bralce glasila objavljamo nekaj izvlečkov iz omenjenega poročila. _yr član LAKOS-a Fakultete za strojništvo, ki s svojimi bogatimi izkušnjami in povezavami z industrijo in dolgoletnim industrijskim delovanjem skrbi za to, da teče delo tako kot je predvideno. Največ ja objekta delovnega sistema predstavljata dva podsistema in sicer stiskalnica katodnih obročkov, ki je tik pred zaključkom ter sušilnik, katerega sta prevzela tov. mag. Zupančič in ing. Bajsič. V zvezi s to enoto je potrebno pripomniti, da je bilo potrebno izvesti številne raziskave glede procesa sušenja katodnih obročkov in se je zaradi tega čas za projektiranje in s tem rok za oaoajo elaborata ne- Konstrnkcija in razvoj ostalih naprav poteka po načrtu in preu-videvamo, da bo v vseh detajlih konstrukcija sistema gotova koncem maja t.l. Tuai delo na električnih enotah, električni opremi, kakor tuni krmilni tehnologiji, se nadaljuje po načrtu, paralelno z ostalimi enotami. Naročili smo že vrsto materialov, tuai specialnih, ki jih potrebujemo za nekatere elemente ter standarden ael (ležaje, vijake, uelovne valje itd.) za enote, ki so že gotove ali pa tik pred zaključkom. Delo na posameznih enotah navedenega sistema za izdelavo baterij naoreduje po načrtu. Da bi se izognili prevelikemu popravljanju risb, predvsem pa že gotovih komponent in sklopov smo angažirali enega od vodilnih konstrukterjev iz Iskre Kranj tov. Franca Ahačiča, ki ima nalogo, da pregleda in prekontrolira vse enote na njihovo funkcionalnost ter dimenzije vse detajle za pra- vilne dimenzije in tolerance. Tako se odpravljajo mnoge napake, ki jih konstrukterji pri dimenzioniranju, navajanju toleranc, izbiri materialov in izvedbi same konstrukcije zaradi narave dela napravijo. Za koordinacijo izdelave je zadolžen tov. Stane Vakselj, Začetna tehnološka operacija proizvodnje alkalnih baterij Načrtujemo že letošnje počitnice Kdor je novejši član v naši delovni organizaciji ga bo gotovo zanimalo, kakšne so možnosti letovanja v okviru delovne organizacije. V Počitniški skupnosti Bašani-ja v Savudriji imamo lasten dom z razpoložljivimi kapacitetami 18 ležišč. Tako se v sezoni, ki traja od 11.6. do lo.9. lahko razvrsti 54 članov našega kolektiva oziroma njihovih družin. V posameznih sobah se družine v času sezone izmenjajo 9 krat, ena izmena pa traja lo dni. Ze letošnje leto bomo deležni izboljšanih pogojev, ker se prav sedaj, v polnem teku urejajo skupni objekti - kuhinja, kar je bilo pogoj za nadaljnje delo te skupnosti. Čeprav s težavo, smo udeleženke le zbrale toliko sredstev, da se bodo izvršila lahko najnujnejša dela, ki so bila pogoj, da v novi sezoni dom sploh lahko začne delovati. Tudi naša delovna organizacija je v skladu skupne porabe v ta namen namenila loo.o26,oo din. Poln penzion za člane kolektiva v letošnji sezoni znaša 17o,oo din, za otroke do 7 let starosti pa se plača 7o % polne cene, za otroke rojene v letih 1979 in 198o se ne plača penziona, toda nimajo pravice do posebne prehrane. Posebej moramo člane našega kolektiva spomniti na možnost počitnic na Uskovnici. Posebno sedaj ko nam je omogočen dostop z avtomobilom po lepi, novi asfaltirani cesti preko Zatmika in Pokljuke. Do počitniške hišice, kjer imamo na voljo 7 ležišč nam nekaj minut hoje tudi s prtljago ne bo več delalo težav. Tudi za tiste, ki nimajo možnosti lastnega prevoza, je dostop iz Srednje vasi v Bohinju s cca 1 uro 3o minut hoje prav prijeten, pa če tudi bo nahrbtnik navkreber morda malo težak. Tam gori, verjemite, bo tudi ta trud poplačan in isti dan boste pozabili, če vam je prizadejal "sapo". Ni bilo še človeka, ki ga tamkajšnja okolica ne bi prevzela in tudi vi, če se boste odločili za nekaj dni oddiha tam, boste prav gotovo doživljali enako. Cena za nočitev na Uskovnici je za člane kolektiva in družinske člane 15,00 din, za nečlane pa 3c,oo din. Za posteljnino in hrano morajo tu gostje poskrbeti sami. Kuhinja pa je oskrbljena s plinom in kurjavo ter posodo. Za čistočo pa bomo tudi sami poskrbeli in to tako, da se bomo mi sami dobro počutili in tudi tisti, ki bo prišel za nami. Torej vsem, ki boste preživeli počitnice v naših lastnih kapacitetah, želim prijetno počutje, prijeten oddih pa želim tudi vsem ostalim, kjerkoli boste preživeli svoj dopust. Andreja Drnovšek Preživite letne počitnice na morju ali v hribih. Preživite jih v našem domu v Bašaniji /zgoraj/ ali v gorskem okolju na Uskovnici /spodaj/. Odločite se čimprej in zadovoljni boste. Družbena samozaščita to smo mi vsi S podružbljanjem zadev varnosti in zaščite postaja delovni človek nosilec tudi te živ-ljenske funkcije socialistične samoupravne družbe. Zato je to revolucionarni družbeni proces in trajni interes delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov, vseh naših narodov in narodnosti. Delovni ljudje so temeljni nosilci vseh ukrepov in vseh dejavnosti v družbeni samozaščiti, zato samoupravno organiziramo in določamo predmet in vsebino družbene samozaščite in o tem kaj je treba ukreniti v organizacijah združenega dela. Vprašanje, ki samo sili na površje pa je, kako je organizirana družbena samozaščita v naši delovni organizaciji? Vsi poznamo temeljni akt naše delovne organizecije, to je Statut delovne organizacije. Statut načelno opredeljuje vlogo in pomen družbene samozaščite, medtem ko samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo točno določa v členih 99 in loo vlogo in pomen družbene samozaščite, člen 112. pa zahteva tudi pravilnik o družbeni samozaščiti. Ra vidiku je še več samoupravnih aktov kot so: 1. Samoupravni sporazum o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti v SOZD Iskra 2. Samoupravni sporazum o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti delovne organizacije 3. Pravilnik o pravicah in dolžnostih in pristojnostih samoupravnih organov ter delovnih ljudi na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb 4. Poslovnik o delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v TOZD, DSSS in DO 5. Poslovnik o narodni zaščiti, itd. Nekatere naštetih samoupravnih aktov smo že sprejeli, to se pravi, da smo se samoupravno odločili in da se bomo tudi po njih ravnali. Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, ki smo ga sprejeli oktobra 1979 določa v členih 216. do 223-vlogo, pomen in organizacijo družbene samozaščite. Na osnovi sprejetih aktov je organizi- V prejšnji številki glasila smo pod naslovom "Majava Baterijada" podali pojasnilo, da sredstva za to niso planirana, ker organiziranje športnih iger letos ni v skladu z resolucijo. Ob tem pa je treba dodati, da je organizator letošnjih športnih iger bate-rijcev Jugoslavije CROATIA iz Zagreba, ki je nameravala organizirati Baterijado nekje blizu Splita. rana naša družbena samozaščita. Vendar moramo povdariti, da se organizacija kot živ organizem razvija. Kaj hočemo s tem povedati, da ta oblika naše organizacije ni dokončna. Če govorimo, da smo družbena samozaščita mi vsi, potem moramo tudi biti. Nekateri naši člani so se že udeležili tečaja. Ta je bil za vodje trojk. Z nekaterimi člani pa smo imeli še razgovore. Govorili smo o vlogi družbene samozaščite za časa NOB itd. To je le teoretičen del, tako smo spoznali vlogo in pomen družbene samozaščite med vojno. Danes pa je mirno obdobje. Moramo se temu primemo obnašati. Kljub vsemu pa moramo biti pripravljeni kot nam je tovariš Tito rekel: Delajmo, kot da bo večno mir in bodimo pripravljeni, kot da bo jutri vojna. (dalje prihodnjič) Tone Orožim | dopisujte v j j GLAS ZMAJA | I ! ^-^-K-F-F-F-F-F-F-K**************************^****, Z Tik pred zaključkom redakcije pa je Erbežnik Vlado, ki je s strani Zmaja zadolžen za organiziranje povedal, da letošnja Baterijada bo v soboto 24. maja pod pogojem, da športne igre potekajo v Zagrebu in drugič, da bodo trajale le en dan. 0 dokončnem sklepu bomo v Zmaju obveščeni pravočasno. Ur. *****••••••••<•••••••••••••••••••••••••• Letošnja Baterijada bo ??? Knjige, dostopne vsakomur Na ta ali oni način večkrat razmišljamo o knjigi, zlasti v zadnjem času, ko nas k temu spodbujajo številne, družbeno organizirane akcije, s katerimi želimo delavca bolje seznaniti z možnostjo nakupa dobrih in poceni knjig. Zato je prav, da bralce našega glasila informirano o letošnji zbirki knjig Prešernove družbe. Se pred tem pa je treba povedati, da ker pri nas nimamo poverjenika Prešernove družbe, lahko interesenti naročajo knjige tudi po pošti. Seveda pa je treba naročilo čimpreje poslati, kajti le naročniki, ki plačajo knjige do 3o. junija, prejmejo v zbirki brezplačno tudi nagraano knjigo. Zdaj pa si oglejmo, kakšna bo zbirka Prešernove družbe za leto 19So: PREŠERNOV KOLEDAR ZA LETO 1981 SLOVENSKE OTROŠKE PESMI iz zakladnice tistih ljudskih in umetnih pesmi, ki jih otrok najprej sliši iz materinih ust, v izboru Janeza Menarta in z ilustracijami Marlenke Stupica Anton Ingolič: DELOVNI DAN SESTRE MARJE. Pripoved iz življenja medicinske sestre in njenega srečevanja s problemi sodobnega mestnega življenja Stevan Jakovljevič: VELIKA ZMEDA Kronika o razpadu kraljevske Jugoslavije, tako tragičnem za naše ljudstvo Prof.dr. Miha Lokar: ZDrAVJE V DrUZINI. Poljuano pisana knji- ga, polna dobrodošlih nasvetov za vsakogar, od otroka do starih ljudi. Broširano zbirko bodo naročniki prejeli za 19o din, v celo platno vezano pa (pri rej bo broširan samo koleuar) za ceno 24o dinarjev. Pomembno: Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 3o. junija 198o, bodo prejeli še nagradno knjigo brez uoplačila. To bo: May von der G run: BLODITI OGENJ IN PLAMEN, roman. Izrecno živo in zanimivo napisana pripoved delavca, ki je čisto po svoje, brez blišča, zato pa trpko doživljal čas nemškega gospodarskega "čudeža". Vse navedene knjige bodo naro- Ob letošnji podelitvi diplom in nagrad jubilantom se je ponovno porajalo vprašanje, zakaj se na takšni svečanosti enkrat v letu ne podelijo tudi pohvale delavcem za izredno prizadevnost, nepričakovane uspehe, ki so plod samoiniciativnosti posameznika ali česa drugega. Nekdaj smo ob takšni priložnosti že podeljevali priznanja, pohvale izražene z diplomo in javno pohvalo. Takšna pozornost, včasih tudi omalovaževana od nekaterih, pa verjetno danes, čeprav ni izražena v dinarjih, bi nedvomno kot moralna obli- čniki prejeli konec novembra 198o. Naj še omenimo, da poleg te redne letne zbirke, izdaja Prešernova družba tudi zbirko LJUDSKA KNJIGA, v kateri boco naročniki za ceno 44o dinarjev prejeli fe izbranih, prevedenih romanov iz svetovne književnosti, ki iznajajo skozi vse leto; pa revijo OBZORNIK, reprodukcije slik, značke, Poezije in drugo. Pa še naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, Ljubljana, Telefon: 21-44o. Ker pa že nekaj časa poteka obsežna akcija za večjo popularizacijo resnično dobrin knjih in o kateri bomo občasno še pisali, želimo, q» bi v uredništvu našega glasila zabeležili vse risbe sodelavce, ki se bouo odločili oziroma po pošti naročili letošnjo zbirko knjig Prešernove družbe. Urednik ka ustrezno vplivala na delavca, ki spozna, da ga okolica ceni in vidi njegovo prizadevnost in uspešnost, ki presega meje njegovega delovnega področja in meje osebnega ocenjevanja. Napak pa bi bilo, da bi enkrat v letu opravili akcijo za "iskanje" kandidatov za javno pohvalo. To mora biti prisotno celo leto in sodelavci bi lahko evidentirali kandidata takrat, kadar s svojim delovnim prizadevanjem in ponavljajočimi uspehi vzbudi poze most. In kaj mislite vi...? My Zakaj ni javnih pohval ? Alkoholizem je skrajna stopnja človekove odtujitve Že v prejšnji številki našega glasila smo pod gornjim naslovom objavili prvi del sestavka objavljenega v internih informacijah Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki govori o tretji bolezni človeštva v razvitem svetu. Ko pa smo spremljali zanimanje bralcev glede objavljene vsebine, smo naleteli na prijetno odmevnost sestavka te vrste, zato z nekoliko večjim zadovoljstvom objavljamo nadaljevanje oziroma zadnji del, ki po svoji tematiki zaokroži celoto in upamo, da ga boste prav tako z zanimanjem sprejeli. Urednik KDO JE TOREJ ALKOHOLIK? Alkoholik je vsak, ki je zaradi pogostnega in pretiranega pitja alkohola postal od alkohola odvisen in ima zaradi tega nevšečnosti v družini in v službi, javljajo pa se tudi zdravstvene okvare. Če za koga to še ni alkoholizem, naj počaka še kakšno leto, pa se bo alkoholna bolezen zanesljivo pokazala v "vsej svoji krasoti". Na kratko: alkoholizem je vsakršno uživanje alkohola, ki ustvarja probleme. ALKOHOLIZEM MED MLADIMI Za mladega alkoholika štejemo tistega, ki še ni dopolnil trideset let. Ker je alkoholizma med odraslimi čedalje več, ga "mora" biti mnogo tudi med mladimi. V naravi same alkoholne bolezni je, da poskrbi vedno sproti za nove generacije alkoholikov. Alkoholik nasploh nerad pije sam, temveč poskuša med pivce spraviti tudi svoje znance in prijatelje. Tudi alkoholični starši uvajajo otroke v alkoholizem s ponujanjem alkohola otrokom in s svojim "dobrim zgledom". Skoraj pri vsakem alkoholiku, ki ga obravnavamo, ugotovimo, da se je njegov alkoholizem začel že v mladosti. Vdajanje alkoholni omami onemogoča normalno zorenje mladega človeka, ki si zaradi tega ne pridobi dovolj znanja in izkušenj za življenje. Ker je brez pravih delovnih navad, nikjer ne doživlja uspehov. Dobro se počuti le za gostilniškim omizjem. Kaže, da gredo slabi uspehi, zavlačevanje študija in osip na visokih šolah v znatni meri na rovaš začetnega ali pa razvitega alkoholizma med študenti. Alkoholiki - intelektualci povedo, da so se na alkohol navadili v študentskih letih in da so zato dolgo študirali. S popivanjem se zapravi veliko časa. Zaradi enkratne pijanosti izgubi človek praktično dva dni ali pa v tem času zanesljivo ni sposoben za zbrano intelektualno delo. Resen študij pa je zelo zahtevno delo, ki terja treznega, spočitega in ustrezno motiviranega človeka. zdravljenje in preprečevanje ALKOHOLIZMA Alkoholik začne razmišljati, da bi se morda zdravil in prevzgojil šele, ko zaradi svojega alkoholičnega obnašanja pride v ožjem ali širšem okolju v takšno zagato, da nima dragega izhoda kot zdravljenje. Seveda pa je od razmišljanja o zdravljenju do rehabilitacije zelo dolga pot. Pri nas samo vsak deseti alkoholik, ki pride na posvet v psihiatrično ordinacijo, uspešno zaključi intenzivni del zdravljenja v dispanzerju ali bolnišnici vsi drugi pa s svojimi izrednimi sposobnostmi za manipulacijo tako učinkovito obvladujejo svoje okolje, da lahko še naprej (običajno do smrti) pijančujejo in se obnašajo asocialno. OSNOVNA NAČELA ZDRAVLJENJA 1. Ker ni bolan samo alkoholik, temveč tudi njegovo družinsko in delovno okolje (zato govorimo o zahodni alkoholični kulturi), pride v poštev le ekološko zdravljenje, ki sta vanj vključeni tudi družina in delovna skupina. 2. Terapevt sam je brez moči, edino v skupini lahko nekdanji alkoholik spozna svojo dejansko situacijo in dobi spodbude za drugačno življenje. 3. Alkoholik se mora konfrontirati s stvarnostjo svojega alkoholičnega razčlovečenja in začeti v redu delati ter se obnašati socializirano, kajti to je edini način, da mu bo okolje postopoma začelo verjeti. Samo z delom in normalnim obnašanjem si bo spet pridobil naklonjenost svojcev in prijateljev. Samo z delovnimi uspehi se mu bosta dvignila samozavest in samospoštovanje. Kdor pa v teh temeljnih prizadevanjih ne uspe, pije naprej. 4. Ker je alkoholik zaradi dolgoletnega zaostajanja v svojem intelektualnem in emocionalnem razvoju nazadoval in veliko izgubil na vseh področjih človeškega udejstvovanja, ga moramo aktivirati v tolikšni Število zaposlenih TOZD Baterije Ljubljana moških 77 žensk 138 Skupaj 215 TOZD Specialne baterije moških 31 žensk 89 Skupaj 12o Delovna skupnost skupnih moških 46 žensk 44 Skupaj 9o meri, da bo z nadpovprečnimi prizadevanji med večletno rehabilitacijo nadomestil vse tisto, kar je zaradi sužnosti alkoholu zamudil. Rehabilitacija študenta - alkoholika, ki je zapravil tri leta študija, traja tako najmanj osem let. Osebnostna rehabilitacija je pogoj za družinsko, obe pa za poklicno in družbeno rehabilitacijo. Vse je prepleteno in med seboj povezano. 5. Da bi nekdanji alkoholik zbral vodolj moči za polno in vsestransko rehabilitacijo, mora zdravo živeti: trdo delo, intenzivna jutranja telovadba, planinarjenje, opustitev kajenja itd. 6. Med procesom zdravljenja in rehabilitacije se mora nekdanji alkoholik tako spremeniti, da bo "svobodno od" (prisile, ki izvira iz odvisnosti od alkohola) začel preusmerjati v "svobodo za": graditev aktivnih vezi s svojim družinskim, delovnim in širšim družbenim okoljem, za ustvarjalno delo in spontano aktivnost na različnih področjih človekovega udejstvovanja. rojstni dan V MAJU PRAZNUJEJO ROJSTNI DAN TURJAČANIN Marija SATLER Justina JERIHA Metod PAČEMSKA Vesela KOBE Peter PANTIČ Andja ULČAR Frančiška ŠKRABEC Rozalija TOMŠIČ Miran ŠPENDAL Marija GRBIČ Milena BENKO Justi OVEN Marija IBRIŠAGIČ Suada GERMŠEK Simona DUŠA Štefanija PETROVIČ Milisav BEKANOVIČ Senija POPOVIČ Olga ZADEL Peter KOCMAN Marija PRAŠNIKAR Pavel GRABLJEVEC Pavla GABROVEC Rozalija MIHELČIČ Bogomir ROZINA Marija GAJSKI Branimir GERBEC Jana DRNOVŠEK Andreja ČEŠNOVAR Pavel PEPIČ Selim URANIČ Albina Gibanje članstva čestitamo V mesecu MARCU je bil sprejet v delovno razmerje MIKELJ Alojz, delavec v TOZD Specialne baterije, kovičenje kontaktov 4R 25 za nedoločen čas dne 1.3.198o. Zadnji rok za oddajo člankov uredniku za majsko glasilo Dne 31. marca 198o je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupaj 425 zaposlenih, od tega 154 moških in 271 žensk. Prenehal delovno razmerje: ŽELEZNIK Anton, voznik v delovni skupnosti skupnih služb dne 31.3.1980. VELIK USPEH EKIPE ZMAJA V BOWLINGU ZMAJ - slovenski prvak Končano je tekmovanje v odprti ljubljanski ligi in kakor je bilo objavljeno že v prejšnjem glasilu je ZMAJ osvojil 1. mesto. Tudi v zadnjem kolu ni bilo večjih sprememb, saj si je ZMAJ že takorekoč nekaj kol pred koncem praktično zagotovil prvo mesto. Prišlo pa je do spremembe na tretjem mestu, saj ga je presenetljivo osvojil B.K. 2oo pred zagrebško Grmaščico. Ker je bilo že veliko napisanega o osvojitvi vseh prvih mest bovjlingašev Zmaja naj jila 1. mesto in 2o točk. Ostale ekipe pa po 2 točki manj glede na vrstni red. Vsako kolo je imelo 6 iger, to pomeni, če je bila ekipa 2 krat prva po 3 igrah, je osvojila maksimalio število točk. Liga in prvenstvo dvojic je končano, toda sezone še ni konec. Ekipo čaka še nastop na treh turnirjih, ki se bodo odvijali v Ljubljani in pa najvažnejše - državno prvenstvo 16 maja, ki bo prav tako v Ljubljani. Jani Tratnik omenim za konec še nekaj podrobnosti tega tekmovanja. Prvič, odkar poteka tekmovanje v ligi se je igralo po ameriškem sistemu. Igrale so petorke in nič več šestorke kar je spremenilo tako način kot čas tekmovanja. Vsaka ekipa je v vsakem kolu igrala proti vsem ekipam. Tako je ekipa, ki je po 3 igrah podrla največ kegljev osvo- Obvestilo upokojencem Želimo vas obvestiti, da v mesecu juniju in septembru lahko koristite počitnice ob morju, v našem domu v Bašaniji. V teh dveh mesecih bo še dovolj prostora, obenem pa - vsaj mislimo, bo ta čas mnogo bolj znosnejši, kar zadeva pretirane vročine. Člani zmagovalne ekipe ZMAJ v bowlingu so: Cena za deset dni znaša 1.700.-dinarjev. Interesenti naj se čimprej prijavijo v Zmaju pri socialni delavki Drnovšek Andreji, kjer lahko dobijo tudi podrobnejše informacije. Tršan Igor Horvat Matjaž Bolta Janez Tršan Stojan Končina Stane Tratnik Jani SHy>33!Z3B2l2EFiUI MJIUKi GROSUPLJE p. o.