J
List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta §0 sold.— Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50s. Za ude nar. - pol. društva »Gorica* je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravuištvu v nunskih ulicah h. štev. 38G. Vse jpo-šiljatve naj se frankujejo. Rokopisi sa ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, H sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s.
Nekaj o šolah in šolskih postavah.
(Kone?)
III.
Po § 38. postave 6. maja 1870 je skrbel okrajni šolski svet za vse potrebe šol v okraji. Deželni zbor je to razdelil ; naloživši v prihodnje šolskim občinam skrb za šolske prostorije, za šolsko pripravo, snaženje in kurjavo šolskih sob. Bomo-li po tem prišli,' in kedaj, do primernih šolskih prostorij in priprav ; se bodo šolske sobe dostojno snažile in kurile? Se smemo nadejati, da bodo občine v prihodnje bolj ^krbele, nego se je godilo y pretekli dobi? Ce vzamemo minulo za izgled — po besedah »zgodovina je naj boljša učiteljica", sem jaz precej pessirnist. Občine prve vrste, katere so pred četrt vekom imele narodne straže, v novejši dobi čitalnice, šole vže 20 in več let; pa nijmajo še dandanašnji ne lastne šolske sobe, ne učiteljevega sta-stanovanja, kar ni ne šoli dostojno niti občini na slavo.
Sloveči Liebig je meril omiko ljudstva po rabi mila, drugi meri po številu hudo-delnikov, tretji po varčnosti ljudstva, četrti po številu bukev in časopisov, ki se v e-nem letu med ljudstvo razširijo, peti po prijaznem vedenji in lepoglasnera petji, šesti po stavbah in potih itd. Tako ima vsak svojo mero za eno isto reč — napredek in omiko ljudstva. Govoreč o šolstvu, rekel bi, da tisto ljudstvo (ali Občinarji) je bolj zavedeno in omikano, katero bolj skrbi za šole ; t. j. tisto, katero se žrtvuje napraviti spodobne, okusne šolske prostorije, skrbi zadovoliti učitelje toliko v materijalnih ko-
EVFEMIJA.
Povest iz prvega stoletja kristijanstva.
Spisal A. Lukovic.
(Dalje.)
III.
Gospodov dan je. A Gospodovi časti-telji ne smejo slaviti v svitu dneva taji-stega, ko je v začetku i pred nekoliko leti svetu zaklical: bodi luč! Divjim roparjem enaki potikati se morajo po jamah i kotili vedno tresò se, da bi jih naspro tnikov oko ne zasačilo.
Tiha noč pokriva ponosni Oglej. V tmini tihotnej zbira se v severnem predmestji, t je proti karnskej deželi, rimske j provinci ji, čudna skupščina. Revna a precej prostorna hiša jo v tem predmestji, v katero se skoz stranska vrata tiho i previdno zgubljajo razne osebe, strahoma po-
likor v duševnih potiebah. V Švici se odlikuje vsaka vas sè šolskim poslopjem. Da ! ne bode v naših krajih še dolgo tako, je gotovo; pa tudi gotovo je, da si sleherna občina želi spodobnega šolskega poslopja.
Vprašanje nastane, kako si napraviti šolskih hiš pri sedanji dragini in mnogovrstnimi ogromnimi stroški, ki jih imajo občine. Poglejmo! Šolsko poslopje za eno-razrednico bi stalo 3—4 t/suč geld. Koliko občin, katere še nijmajo lastnih šolskih prostorov, bi zamogle ta strošek ob enem kriti, in če bi tudi, se ne bodo s tem preveč ogulile? Se bodo li občine odločile naložiti si njih moči presegajoče stroške? Pri vsej dobri volji bo navaden izgovor: Občina ima obilo stroškov za poti, bolnišnice itd, naj se zidanje šole za letos odloži. Naslednje leto se ponovijo omenjeni stroški, k tem vtegne pritisniti še slaba letina; in tako bi se odkladalo še pri dovolj ugodnem občinskem gospodarstvu; kjer pa občinsko starešinstvo ni prav varčno in skrbno, kaj pa tam? Gotovo je, da v minulih 10 letih so bile v naši deželi 3 dobre, 3 slabe in druge srednje letine; a vender se nij v tem času, dasiravno je ljudstvo več ali manj vneto za šolo, nobeno novo šolsko poslopje sezidalo na stroške občine. Izročivši zopet občinam skrb za šolske prostorije, ponavljalo se bode to; ter takó ne pridemo nikoli do primernih šol. hiš, še manj pa do dobro vredjenih šol, a brez poslednjih ni napredka.
Ako si občina ne more sezidati lastne šolske hiše, naj si pa najine potrebnih šolskih prostorov; takó je menda duh spremenjenega §. Večina šolskih sob na Go-
prej po ulici se oziraje. Nekoliko stopnjic stopajo navzdol, vsak potrka rahlo na vrata mal deček v črnej halji jim ta odpira ter na besedo: »Mir vam bodi!" spušča je roter.
V to hišo stopite dve ženski. A kaj vam jih bom popisaval ? Vedite toraj : ti dve na novo došli ste Evfemija i Dora; sprejmil je je človek plemenite postave, Valentinijan, strijc njihov, brat Valentov, kajti k njemu ste prisopihali, ko je raz-srdjeni oče nad nju svoj meč povzdignil. Naglo namreč tekli ste po vrtu, trepetaje da sedaj pa sedaj doseže je meč ljutega očeta, ne upati se nazaj pogledati, ampak naprej, naprej skoz stranska vrtna vrata, naprej v goste mestne ulice. 'Večerna negotova tema sprejme je v svoje varstvo. Brez izvanrednega dogodka prih ititi v hišo V a le n ti j lij a novo, saj tu ste si bili pomoči gotovi, kajti strijc, ž njima vred v reki Nadiži krščen, bil jo steber mladej cerkvcnej občini.
Tam na strani p dvlckueti Evfemija i
riškem je v najetih zasebnih hišah. Kaki so ti prostori ? Oj žalostni ! v katerih* se vica mladina in učitelj. Dragi bralec, pojdi v šolo, ko so otroci vže 2-3 ure v njej, in ako nisi močno nahlajen, pa imaš zdrava pljuča, boš se sani prepričal ! Ogleda] se, pa boš zapazil, \ako se otroci slepé, ker svitloba brli skozi mala nizka oknica; strop ali grede ti so koj nad temenom, in večkrat ima ta soba kaj čudne sosede. — Ti prostori so napravljeni za spalnice, izbe itd. po starem, ko so ljudje še mislili, da je človek vreča, kteremu je potreba ravno toliko prostora (zraka), kolikor ga zaleže ; a ne za javna mesta, kamor se ima zbirati obilno število ljudi. Zakaj se neki zidajo cerkve po več sežnjv visoke ? Kakor vsaki hram mora biti tudi šola sezidana svoji rabi primerno. Pameten, umen kmetovalec si vse drugače sezida klet nego hlev, spalnico drugače nego izbo, kaščo drugače nego kuhinjo itd.; a za šolo naj bi bil vsaki katerikoli prostor dober, samo da je pod streho.
Omenjeni § — zadevajoč to reč — veli v spremembi, da bi okrajni šolski svet moral prisiliti občine preskrbeti si primernih šolskih prostorov. Na papirji se zdi misel izvrstna, katera se pa ne bode djan-sko speljevala; ker skušnje nas dovolj uče pri družili rečeh p. poteh, sanitetnih zadevah itd., akoravno v razmeri veliko manj truda iu stroškov uzvokujejo nego zidanje hiš. Okrajni šol. svet ne bo mogel prisiliti, da bi občina sezidala lastno hišo, — če bode pa mesto nje najel šolske prostorije, se stvar vrti vedno na istem mestu, a šolstvu je s tem vrlo malo pomagano..
Dora s svojim strijcem. Soba je prostorna čedna toda revna, bolj podobna hramu nego kraju, kamor se ljudje v velevažneui opravilu zbirat hodijo. Ta kraj je cerkev prvim kristjanom. Proti izhoduej strani je posebno odločen kraj, na sredi stoji miza s prtom prekrita, na ujej se vidijo razni darovi, kruh, med, vino, denarji, koje še vedno došli kristjani radodarno darujejo. Šest luči razsvitljuje prostor, v katerem sedaj okoli 50 kristjanov kleči. Treznost, vdauost, zadovoljnost, trdna živa vera, koje noben vihar, nobena nevihta pretresti ne more, bere se jim na obrazih ; svitle, jasne oči so dosti jasen dokaz notranjega miru i pravega kristjanskega veselja. Kalc čuden pogled! Tu nij razločka, plemeniti .Rimljan stoji poleg ubozega, zatiranega sužnja,, rimska gospa poleg uboge beračice. Kedó je te v življenji tako ločene stanove pobratil? Edino prosto ime Jezus.
(Dalje prih.)
Kako so občine skrbele za snaženje in kurjavo šolskih sob, bo menda še marsikateremu znauo — učiteljem in otrokom naj bolje ; zato pustimo to, sicer bi morali marsikatero povedati, iz česar bi se razvidih), da je bila ta naprava le zavira šoli in napredku.
Ce vže pišem proti spremenitvi tega §. naj povem svojo misel, kako bi si napravili šolske prostorije. V duhu §. postave 10. marcija 1870 tiči to, ter si tolmačim takole :
Vse občine šolskega okraja naj bi skladale za vse potrebe šol, kakor se godi zdaj vže 4. leto. Tiste občine, katere imajo lastno šolsko hišo, naj bi vživale (iz okrajnega zaloga) primerno odškodnino. Drugim občinam naj bi se začasno plačevala na-jemščina za najete privatne prostorije. Vrh tega naj bi se vsako leto sezidala ena ali dve šolski hiši in sicer takó:
Iz okrajnega šolskega zaloga bi se do-tičnirn šolskim občinam dale primerne svo-te, polovico ali 2 3 tega, kar bi imelo stati celo poslopje. Občina bi potem delo izročila povzetnikom — doplačavši svoj delež — ali pa sama bodisi na raboto ali drugače delala, razumé se pod vodstvom do-tičnega krajnega šol. sveta. Občine, ki bi dobile tako napravljene šolske hiše, bi ne dobivale ne najemščine ne odškodnine za te prostore, in tako bi si okrajni šolski zalog prihranil na leto to, kar je plačeval popred za najemščino. Denimo da plačuje sedaj neki šolski okraj za šolske prostorije 10 občinam, ki nijmajo še lastne šolske hiše 1000 gold. najemščine. Čez 5—8 let malo po malem bi ta odpadla ; a okraj bi mesto tofira stroška vzdrževal po 2 šoli ali plačeval 2 učitelja. Tako bi se vsaki šolski okraj v 15—20 letih oskrbel sè šolskimi prostorji, kateri nalašč za to napravljeni bi gotovo pospeševali šolstvo, a okraj bi se znebil malo po malem najem-ščin. Skrbelo bi se na ta način, da bi se z malimi stroški napravilo primernikih in cenejših šolskih prostorov, nego bi jih delal sam okraj ali pa sama občina. Kedor je imel opraviti pri javnih stavbah, ve to ceniti iz skušnje. — Skladaje v ta namen vsi davkovplačevalci po 3—5°/0, bi veliko ložej shajali, nego bi jim bilo zložiti ob enem 3—4 tisuč, kar bi prišlo posebno malim občinam na veliko korist.
Nobeno človeško, delo ni popolnoma niti večno. Tudi sedanje šolske postave niso ne le popolnama, ampak v marsikaterem pomanjkljive in neprimerne naši deželi. Te so se sprejele v deželnem zboru pred 5 leti, ko morda še samim gg. deželnim poslancem nij bilo vse jasno, toraj se nij moglo meriti, ali se bodo vjemale z našimi razmera mi ali ne. Zdaj, ko so vže 4. leto v veljavi, pokazale so se v marsičem pomanjkljive, kar je gotovo veliko ložej spoznati irnevši predmet pred sabo nego pregledati ga v duhu. Častiti bralci naj sodijo, za koliko bi vtegnile spremenjene šolske postsve šolstvo sploh bolj podpirati, krepiti in širiti, nego sedaj veljavne, in ali bi se ravno te ne bile spremenile morda tak6, da bi jih ne bilo treba v nekih letih zopet rešetati? Opomniti je, da til ne gre za sedanji (začasni) dobiček ne ene ne druge občine ampak v blagor in napredek ce-
lega ljudstva in njegove prihodnosti. To edino nam mora biti v mislih pri slehernem početji, le tedaj se smemo trdno nadejati dobrega vspeha, eveteče, plodonosue in srečne prihodnosti, v kateri bo našim potomcem bolje nego nam. V to Bog po-mozi !
Dopisi.
V Gorici dne 22. aprila. Naše mesto zapuščajo tujci, ki so došli k nam v zimskem času milejši zrak uživat nego je drugod. Narava se je zbudila, vse zeleni cvete in ako nam pomlad ni goljufivi prerok, nadejati se smemo dobre letine. Yolilci se prav na tihem pripravljajo na volilen boj, ki bode menda v kratkem, danes pa ni mogoče reči, kedo bode zmagal in nam Slovencem je vrlo enako, ali so izžrebali klerikalci à la Permeili, ali pa Isonzo-vci. Vsi ti so po mojih mislili preveč laški, premalo goriški iu še premalo avstrijski, vendar .pa nočem biti a priori pessimist, saj bodo v kratkem imena glasno pričala, komu je mestno blagostanje izročeno in kaki možje ga sprejmejo v roke ali v kremplje.
Namenil sem se danes o neki drugi reči kaj malega spregovoriti iu povod mi daja dopis iz Gorice v Triesterci dne 18. t. m. V tem ljubezujivem časniku nek pru-sak ali vsaj prusaško misleč dopisun svoj žolc izliva nad zdavno že pozabljeno baklja-do na čast Coronini-u, nad mestnim starešinstvom, ker je imenovanemu poslancu zahvalo mesta votiralo in na zadnje se spravi na nemško kljuse in hoče vladi levite brati iu zakaj? Zato, ker vlada trpi na tukajšnih srednjih šolah še nekatere slovenske in laške profesorje. Nemščina je zlata vez, ki veže našo deželo z Avstrijo, kdor ni za nemščino ni za Avstrijo itd. Taka' je modrost dopisnikova. Trdi, da v-lada želi svoj namen doseči — nemščino vpeljati, da pa opušča sredstev se posluževati — nemških učiteljev in sklepa: Na vse šole trde liberalne Nemce kot predstojnike in voditelje in trde in liberalne u-čitelje v Gorico, kar je pa Slovencev in Lahov prognati jih na tuje, kjer ni tal za narodne bedarije !
Tedaj Nemcev, ki nosove žr6, Nemcev, ki nas bodo pitali z bastardenvolk, tacih nam še manjka in ti morajo biti ul-traliberalni, drugače niso kos svoji nalogi. Tedaj prusake v Gorice, da jo pripravljajo za mutterland. Ravno kar je slovenskih professorjev na naših srednjih šolah so kaj vredni, zmed Nemcev nočem nobenega o-sebno kritikovati, lastnosti dveh sem pa le omenil. Čuditi se moram, da vladni list tako hujskanje sme priobčiti, ko bi kak naroden in vrli tega še katoliške barve list tirjal, naj se odstranijo učitelji nošo- in slovanožrci, naj se iztirajo tje, kjer ni moč nosov napadati in dijakov in Slovanov sploh z naj ostudiiisimi psovkami pitati, gospod državni pravdnik bil bi hitro pri rokah. Tukaj je tudi dvojna mera. Rekel sem, da se je temu čuditi, pa še bolj se moram čuditi temu, kar mi je prijatèl gotovo vrlo dobro podučen, pravil. Nek dijak je tisto vmazano perilo, ktero so s Krasa v Gorico omikani Mladi zavlekli in tu razkladali kot neprecenljivo zaušnico klerikalcem, prevedel v nemški jezik in ga izročil vganite komu?
Nobenemu drugemu, kot profesorčku, ki je bil tako prijazen Slovaue tituli rati bastardenvolk!! Ne vem, alrje to mladosloven-ska hvaležnost do slovanožrca, ali je tak človek le petolizec in pravi hlečeplaz — le to vem, da, ako je istina, da dijak svojemu narodnemu sovražnikn pege svojega naroda razkriva, da si sovražnik pri židovskih listih še kak soldič prisluži z dopisom — v resnici zasluži epiteton — bastard.
Komen 19. aprila. Zvederici trdijo in poskušnje kažejo, da Kras bi v malo letih vse drugo in bolj prijazno površje dobil, ako hi se z ostalimi gojzdi bolj pametno in varčno ravnalo, goličave pa bolj pogojz-dovale. V novejših časih gre pogojzdovanje prav polževo pot, ljudstvo je preveč nemarno v tej zadevi in ne pozna ali noče spoznati koristi, ki bi iz pogojzdovanja izvirale. Stari nočejo še vedeti o novih poskušnjah in držijo se le starega kopita. Ako se hoče kaj doseči, treba začeti prav marljivo mladino v šoli podučevati, tako bi se v mlada srca ucepilo to, kar v stare trde glave iti noče. Pa s šolo smo pri nas na slabem. Otrok je za šolo sposobnih kakih 400, če ne več, šolske doklade na leto blagajiiico lepo napolnujejo in vendar je že mesec dni preteklo pred veliko nočjo in enako časa je minulo po veliki noči, in Komen nima nobenega učitelja. Do novejših časov podu-čevala sta po dva učitelja, pa tudi tretji hi imel dosti posla, ravno tako tudi učite-ljca, sedaj pa smo v sredi šolskega leta in otroci nimajo učiteljev, šolska doklada se pa le plačuje. Ali je to sad novih šolskih postav — in koliko časa nam bo še čakati treba? *)
Naj naznanim tudi, da je začela neka francozka družba že pred tednom premog iskati na Krasu. Kakih 10 minut od Komna proti Škrbini skopali so jamo, te dni pričakujejo posebno komisijo izvedencev iz Dunaja, da bode kraj natančneje preiskala in delo vredila. Ako se ta vest potrdi, bode se Krašovcem en vir blagostanja več odprl.
Iz Tominških hribov, 21. aprila. — Z velikim veseljem sem čital izvrstne'članke, s kterimi je »Glas" pobijal liberalcev goreče priporočevanje in brezmerno hvalisanje »civilne ženitve", ter jasno pokazal začetek, razvitek in za cerkev in državo pogubonosne nasledke te čudne zaveze med ljudmi. Ni mi sicer znauo, ali so se dali morda tudi liberalci prepričati, samo toliko vem, da niso znali do zdaj odgovoriti nič tehtnega — pardon! njihovi naj tehtniši razlogi so: »'ri resu, in to so tudi storili — ergo ima prav njih organ..
Jaz se pa vendar le čudim, da liberalci niso kar brž sè svojo »civilno ženitvijo" na noge vzdignili in za-se pridobili vseh Goriških Slovencev, posebno hribovcev., da tudi oni ne podpisujejo že v tej zadevi kake peticije do državnega zbora, ker »civilna ženitev" bi bila za nje res kakor nalašč vstvarjena. Že postava 1. 1869 o »posilili civilni ženitvi" določuje, da se morajo okliči vložiti pri okrajnem glavarstvu in pred njim tudi skleniti ženitninska pogod-
*) Naj hrže se je stvar zavlekla zarad redkih acj deželnega šolskega svetovalstva. Kakor čujerao, obravnavala in rešila se je stvar pri zadnji seji pred prazniki. Ur.
ba. Iu kaka sreča bi bilo to za razširjeni Tominški okraj gledé »civilne ženitve"? V-sak, ki bi se hotel ženiti, naj že bo iz Trente ali iz naj bolj oddaljenega kota Cerkljanskega sodnijskcga okraja doma, bi lopo potoval, oblečen v prazničnem oblačilu v Tomin, obiskoval tu gospode, hodil od Poncija do Pilata, plačaval koleke in takse in vrnil se, če bi hotel, tudi po daljši potk domu. Zamudil bi samo kake 3 (reci tri) dni; med tem pa nič delal, jedel in pil za svoj denar. Kaj pa tudi to stori? saj ima kmet, obrtnik iu kupec denarja na kupe, da ne ve, kam ž njim ; letine so.bo-gate, obrtnija in kupčija tudi cvetete; z eno besedo, boljšega materialnega stanja se pri nas ne da misliti : zato bi pa tudi še vsak pravi katoličan — toliko vendar še svetuje za blagor narodov goreča slov. organ — pustil v cerkvi blagosloviti svojo civilno pogodbo in bi tudi tu še eno takso plačal, ker mu že tako denarja ostaja. Takrat bi bilo veselih ur po krčmah na tridnevni poti, trosil bi se denar na vse kraje, ne manjkalo bi se dnevov brez dela — pa tukaj so si menda liberalci nekoliko navskriž, ker sicer je za nje vedno preveč cerkvenih praznikov; ali to majhno nasprotje njim nič ne dé. — Se enkrat ponovim, da se res zelo čudim, če se naši hribovci še sedaj tako malo brigajo za slov. liberalcev civilno ženitev, ker ona bi jim dajala dovolj prilike kazati svetu svojo obilno — mizc-rijo.	— y—
Ogled.
Avstrija. Odkar je biia lo. t. m. v gosposki zbornici se 77 proti 43 glasovom sprejeta prva verska postava., — ki določuje razmere države do kat. cerkve, ali tla rečemo po domače, ki prisvojuje državi oblast, s cerkvijo ravnati kakor s kako družbo na akcije in še huje — postalo je v Cislaj-taniji mirno in tiho, ker Avstrijo je po tem — rešena (!?), tako saj moramo soditi izjave onih vladnih časnikov, ki na vso moč hvalo in slavo pojejo vladi in njej udanini poslancem obeh zbornic. Ako bi postave same na sebi jasne ne bile, kam da merijo, razodeli so to dovolj govori v obeh zbornicah o priložnosti, ko ste se obravnavali prva in druga verska postava. — Zadržaj vseh govorov za verske postavo je bil ta, da država po svojem pomenu (?) ima neomenjeno oblast, po svojem pridu in tedaj po svoji volji uravnati vso zadeve tudi cerkvene; ženo besedo: država je bog, kateremu mora vse so ukloniti. Hirarhija, to je cerkvene oblasti, pa nasprotuje tej samovlasti še več, hirarhija hoče gospodariti (?) v državi; samovlastni državi ne ostane drugega, kakor, da ona s postavami cerkev v njen delokrog zavrne, njenim po-silnostim pot zapre, to je, jo poniža in — zatre, kakor se razumi samo o sebi. Nar bolj hvaležni moramo ' biti ministru Stre-mayr-ju, da nam je odkritosrčno razodel, kaj vlada z novimi postavami namerava; posluževala se jih bode kot orožja zoper duhovnike, ki se pečajo s politiko. In s tim se naši Mladoslovenci popolnem vje-maJO, da se duhovščini, ki do sedaj nar več zaslug ima, da slov. narod še životari, usta zamašijo; potem zamorejo Mladoslo-
venci Slovenijo brez težav — ustavovercem prodali. *)
H koncu konfes. debatte v gosposki zbornici vsede se tudi ministerstva predsednik knez Auersperg na visokega konja (saj je bil nekdaj husar) in patetično izreče, da obstoj Avstrije in cesarske hiše sloni na ljubezni in zvestobi vseh mnogo-brojnih narodov v Avstriji. S tim je hotel spodbijati svarilne besede kard. Rausclier-ja, da vlada in poslanci z verskimi postavami jamo kopljejo državi in ces. hiši.
Da, gospod knez! — da Avstrija se ni -še razrušila vkljub očividnirn nakanom in krivičnim činom mož vaše stranke, zahvaliti se mora ljubezni in zvestobi zatiranih narodov do ces. hiše ; ali ravno možje vaše stranke so, ki krhajo in spodkopujejo že leta in leta ono ljubezen in zvestobo s krivicami in zatiranjem nar svetejših pravic. Bojimo se, da oni mnogobrojni pa zatirani narodi ne bodo zamegli pri vsi ljubezni in zvestobi več rešiti Avstrije iz propada, v katerega jo oni možje hladnokrvno in brezvestno šiloma vlečejo.
Med tem, ko so plebejski iu žlahtni poslanci take in enake kvasili o nasilstvu hirarje kat. cerkve, pravi „Yaterland% niso čisto nič slišali o nasilstvu liberalizma, ko-jega žalostni nasledki so se ravno tiste dni oči vidno kazali poslancem. Neki ponočni lov — naclitliche Streifung — pa samo v predmestji Leopoldstadt na Dunaji, je bil primerno vspešeu; vlovili so nič manj k"t tisuč vagabundov in vagabondane, ljudi brez dela in prenočišča, v dokaz, da Avstrija, kakor se vlada ponaša, napreduje — v civilizaciji. Potrpite, vsemu bodo prišle verske postave v okom. — Kupčija, obrt-nija, blagostanje ljudstva leži na tleh, ni je pomoči, ni ga rešitelja, toži celo „N. f. Presse4*, nar veči pokroviteljica liberalizma in verskih postav, v svojem organu 12. t. m. Potrpi, draga (!) ljubljenka vladna, vsemu bedo pomagale nove verske postave.
Sicer je gosposka zbornica nekaj premi redila §. 54 prve verske postave, pa poslanska zbornica noče o tem nič vedeti : da se vse ne prekucne, gosposki zbornici ne ostane drugega, kakor ga sprejeti po volji posl. zbornice. Ko je gosp. zbornica sklenila, da se začne pretresovati 1. postava v specialni razpravi, zapustili so škofi, iu sploh vsi odločni možje državno - pravne stranke zbornico. — Verski odsek gosp. zbornice je pretresel že tudi drugo versko postavo in sklenil, da se sprejme, kakor je prišla iz posl. zbornice. Tako je prav; kaj je treba, toliko se truditi !
Tudi poslanska zbornica je 14. t. m. sopet pričela svoje delovanje in se spravila na tretjo versko postavo, ki določuje, pod kakšnimi pogoji se imajo postavno pripoz-nati nove verske družbe, to je novi krivoverci in neverci. Pri tej priložnosti je stavil glasoviti Fux predlog, da se imajo vsi jezuitje iz dežele izgnati, kajti družba Jezusova je nevarna za obstoj državo in Avstrija no sme zaostati za drugimi kul-turo-nosnimi državami (Prusijo, prav za prav Bismarckom, kteremu rep nositi, je Avstrije dolžnost v smislu naših Fux-iancev
*) Glej obnašanje .Razlaga, Vošnjaka et comp. v državnem zboru.
et comp.). Ministri so sicer pri tem predlogu zapustili zbornico in s tim hoteli po- . kazati, da jim to ni po volji. Tudi mi mislimo, da jim ni po volji že zdaj, bilo bi preveč na enkrat; pa na sedanjih verskih postavah da se nadalje zidati (recite: podirati), so rekli ministri iu njih privrženci.
Kar je nadalje obravnavala in bo še obravnavala poslanska zbornica — kedaj se ima seja pretrgati do oktobra meseca, se še nič ne ve, — vredno je komaj da se omeni. Da se le enkrat verske postave dokončajo, potem, ljuba Avstrija bodi zdrava.
Kako se godi na Češkem, prinesemo zarad pomanjkanja prostora prihodnjič posebni članek.
Ogrsko. Delegaciji ste pričeli svoje zborovanje 20. t. in. v Pesti; drugi dan ju je. sprejelo Nj. Veličanstvo. Volili so se predsedniki in odseki. Avstrijske delegacije predsednik je Dr. Reckbauer, podpredsednik grof Potočki. Pri nagovoru je dr. Rech-baimr puvdarjal prijateljsko stališče Avstrije z vnanjimi vladami. Bog daj!
Vnanje države. Kaj pa je druzega novega po širocem svetu Ì bodo morebiti prašali bralci naši. Nič posebno znamenitega. je odgovor. Na Pruskem kujejo nove vojaške postave; Bisiuark pa že dolgo bolan leži, nevoljen, da se njegov državni zbor ne obnaša ( po glavi njegovi.
AV/ Spanj*kem se še z mirom preliva kri ; al zmagajo Karlovci ali pa republikanci, še ni gotovo; zadnji čas je bila vojski na sreča Karlovcem mila.
Strašansk ropot počen ajo brezverski liberalni časniki nad tem. da je vlada v Rumuniji zarad škodljivega pijančevanja žganjarije prepovedala takim judom, ki v j tej deželi nima o volilne pravice. Ker za-rad tega veliko Avstrijskih judov mora ondi svoje šnopsarije zapreti in deželo zapustiti, zato je grozovit hrup v taboru Israjelskem. Bledite liberalce, kako so za juda zavzeti, katoličana pa bi v žlici vode potopili!
.Yr/ Anj leske m delajo že priprave za sijajni sprejem cara Ruskega. — Knez Srbski pa se pripravlja na potovanje v Carigrad.
Domače novice.
(Umrla sta): Č. gospod Jakob D IpledOy župnik in častni dekan v št. Petru na Soči 22. aprila So lot star in JoJf Fabris bogoslovec 3. leta Po roški* škofijo 7. t. in. v Lindam. R. 1. P.
(Program) besedi, katero napravi goriš-ka čitalnica dno 25. aprila 1874 na korist ..Xarodncga doma" v Rudolfovem : l. E. Titi, uvertura po slovanskih napevih, vojaška godba; — 2. A. Forster. ..Samo" poje pevski zbor: —
3.	Fr. Levstik, „ Vlažni kralj", deklamacija ; —
4.	K. Mašok, ..Kdo je mar". pojo zbor; —
5.	Sellanti, arija za Evfonium: — ih A. Hribar, venec slovenskih pesnij, poje zbor; — 7. Blasehkc, Šaljiv potponrri, vojaška godim; — Beseda začne ob 7. uri zvečer; po besedi ples in zabava. — Neudje plačajo 50 soldov vstopnine; vendar pa se daroljubnosti ne stavijo meje. — Uljudno vabi p. n. gg. ude domače in tujih čitalnic in tudi druge rodoljube.
Odbor (for iške čitalnice.
(Zadnja dobrodejna predstava) v Kazini ▼ prid učencem srednjih šol dala je čistega dobička 280 gld. Razdelilo se je tako, da dobo gimnazij 140 realka 140 gld.
(L' Eco (Tel Litorale). Predzadnja številka tega lista je jako všeč bila državnemu pravd-niku, torej jo je koufiskoval. Povod konfiskaciji dal je Člauek govoreč o novih postavah. Saj vendar te postave nimajo še najvišega potrjenja, toraj menda ni veleizdajstvo, ako katolišk list postave zavrže, ktere so obsojene po sv. Očetu in po vsih cislajtanskih škofih.
(Razstava goveje živine) bo v Gorici zadnji četrtek meseca maja.
(Mestne volitve.) Občinski zastop je v seji 16. t. m. sklenil, da se bodo nadomestilue volitve vršile v dvoraui nove mestne hiše pri občinskem vrtu in sicer : za 3. volilni razred 29. aprila — volijo se 3 odborniki, za 2. volilni razred 2. maja — volijo se 3 odborniki, in 5. maja za 1. volilni razred — volita se 2 odbornika.
(Umor). V nedeljo, dne 19. aprila prigo-dilo se je v Orehovljeh, nekej vasici med Mirnem i Biljami strahovito zločinstvo. V večer one nedelje upijanili so se — tako se mi pripoveduje — trije fantje ter podajo se ndobre voljeu domov v Orehovlje; tam pričnejo prepir s hlapcem kmeta Št. Cotiča, ker omenjeni hlapec jim nij hotel plačati „fantovŠčineu to je par poličev vina, da sme i on ž njimi pajdašiti. Napadejo hlapca pred hišo gospodarja, hlapec kliče na pomoč, gospodar priteče v srajci i spodnjih hlačah — bilo je uže pozno v noč — ter menda hoče braniti hlapca, a med tem ko hlapec pete odnese, napadejo gospodarja, po tolčejo ga i en njih mu z nožem trebuh raz-porje. Toda nesrečnež še ima moč, iztrga se jim iz rok, zatisne si rano, ter, akoravno mu čreva iz trebuha silijo, teče se skrit. Drug mož, kot dejo, vidi to, gre gledat, kaj da je, najde ranjeneca, ki ga mislè, da je kedo morilcev, milo prosi naj mu prizanese. Omenjeni skliče ljudi, koji ga domov prinesó i tam v strašnih mukah umre. Prerezali so mu trebuh i **elo želodec je ranjen; rani sti dve, ena je 3 palce široka i 11/2 globoka. V ponedeljek je bila preiskava v hiši mrtvega, proti večeru so žandarji odpeljali mladenča 18 let starega v Gorico. Ostale so menda tudi prijeli. Kedo da je prav kriv, i koliko da so tovarši zakrivili bo sodnijska prejiskava na dan spravila, akoravno predrzneži kolikor mogoče tajijo.
Povsod poboji! Nekdaj se kaj tacega v našej deželici nij slišalo. Kaj pomenja to? Le naj se vera spodkopuje, le naj se ljudstvo de-moralizuje, — zločinom pak naj se napravljajo pod zastavo omike i človečanstva mesto jetniš-nic — grandhoteli, pa bo uže šlo nazaj v čase — roparskih vitezev.
Razne vesti.
— Slovenija. — Prva občna zavarovalna banka Slovenija imenovala je. mesto dosedanjega ravnatelja g. Frid. pl. Treuensteiii-a, ki je dobil odpust, gosp. Jan. Al. Blaške-ta glavnega ravnatelja imenovani banki.
— Poljedeljska sola v Istriji. „Osserva-tere Triestino14 naznanja, da ministerstvo ne
more potrditi imenovanja dr. Ricca-Rosellini-a za ravnatelja poljedeljske šole v Istriji. Ako bi omenjenega potrdilo, ravnalo bi zoper miui-sterski sklep dne 23. junija 1873, vsled ktere določbe imajo ravnatelj in učitelji biti domačini, R. pa ne zna ni nemški niti slovenski in ni avstrijski državljan.. Da pa istrski poljedelci imajo priliko detieni poduk vživati, dokler se najde sposobna oseba za poljedeljsko šolo, hoče ministerstvo pet do šest štipendij po 300—400 golfi, vstanoviti za sinove istrskih posestnikov, da zamorejo obiskovati kmetijsko šolo v Gorici.
— Slavna rodovina Barbo je obhajala
10.	dne t. m. dvestoletnico, kar je bila v grofovski stan povzdignjena. „Vaterl.“ je oni dan prinesel obširen životopis te rodovine, ki je prvotno svojo domovino imela za Beneškem ter se deloma 1. 1490 preselila na Kranjsko. Ta rodovina šteje med svojimi enega papeža (Pavla
11.	), mnogo kardinalov, škofov, imenitnih državnikov, vojakov, učenjakov in iskrenih rodoljubov, čemur živa priča je naš grof Jožef Barbo, deželni in državni poslanec, ki na vse strani iskreno dela na blagor svojemu narodu in na političnem polji nepremakljivo zastopa njegova načela. Po pravici ga tedaj ljubi in visoko spoštuje narod naš, in po pravici tudi ga v sedanjih razburjenih časih „Vaterl,“ prišteva „najboljim možem Avstrijske pravne stranke11. Slava !
Listnica uredništva. G. v. F. C. Poslanico smo odložili; ako Vas kak list krivo napade, lahko od tistega lista tirjate, da Vaše opravičenje sprejme Tudi sodnija Vas v tem podpira. Sploh prosimo gg. dopisovalce in sodelalce, naj pustijo vse osebnosti na strani in držijo naj se stvari. Nam gre tu za načelo, in načelo moramo braniti in zagovarjati. Naših nasprotnikov s polemiko ne bodemo spreobrnili, in prijateljev si no pridobili. Delajte toraj za načelo v katoliško-narodnem duhu, podučujte ljudstvo, razširjajte list med narod in ta naj sodi, ali je resnica na naši strani, ali jo imajo lažilibe-ralci v najemu, naj sodi, ali smo mi ali so naši nasprotniki pravi prijatelji ljudstva.
Gospodarske stvari.
Razpis daril za dobro uredjena gnojišča.
Da bi naše c. kr. kmetijsko društvo med kmetovalci te dežele pospeševalo tudi umno ravnanje z gnojem, ki je podloga vsega poljedelstva, hoče pripomoči k tem, ter razpisuje devet daril po 50 gl. Kedor ima gnojišče uravnano po poduku, ki bo tudi v našem listu natisnen, sme se oglasiti za darilo. Splošui pogoji dobro uredjenega in darila vrednega gnojiša so :
1.	Gnojišče mora biti tako uredjeno, da more gnoj na njem prav dobro vreti in izdelovati se, da ne odteka gnojnica, niti ker je dno gnojišča prodi mo, niti da pada kapnica (dež iz strehe) na gnojni kup. Prav tako mora skrbeti se, da se vsi vbežljivi drobci obvarujejo v gnoji in sicer s potresa» jem ma veča ali vitriola i. t. d
2.	Urednjena mora biti gnojna jama, da se v njo steka gnojnica iz gnojišča pa tudi iz hleva, in da se z njo poliva gnoj na gnojišči, da vedno enakomerno vre; plesnjav ali siv gnoj ne velja.
3.	Gnoj mora biti »plastasto razširjen na gnojišči, tako da 'se nahaja na posebni plasti gnoj, ki je bil naj popred izpeljan iz hleva na gnojišče itd.
4.	Prav tako mora biti gnoj na gnojišči večkrat in trdno pohojen od živali.
5.	Dobro je, da je gnoj plastasto pokrit z zemljo, pa vsaj da je površje pokrito z zemljo za tri palce debelo.
6.	Pregledovalni in presojevalni odbor bo se prepričal o dobroti gnoja, ali je tudi gospodar vse storil, da je gnoj pravilna se kuhal itd.; lo lepo uredjeno gnojišče še ne zadostuje.
7.	Med enako vrednimi prosilci bo imel prednost, ki bo imel gnojišče tako u-redjeno, da se more do njega lehko dohajati z vozom, da je prav naravno brez posebnih umetnosti in velikih stroškov napravljeno.
8.	Posebno prednost bodo imeli tudi oni gospodarji, ki napravljajo mešani gnoi (kompost), ter umejo porabiti vse odpadke, ktefili se dokaj nahaja v kmetijah n. pr. trsje, cestno blato, tnalovina, trske, žaganje, veje, listje, pepel in pepeluška, saje, blato iz bajerjev, odpadki od sviloprejk, Rebri, kri, kosti, človeško blato, sekretnica in mnogo druzega, kar more zdatno pomnožiti gnorri kup.
Prosilci naj pošljejo dotične vloge c. kr. kmetijskemu društvu po načelnikih do-tične kmetijske poddružnice do konec decembra tek. leta (1874.)
Poseben presojevalen odbor kmetijskega društva bo pregledoval dotična gnojišča potem mesca februvarja 1875, in bo pri-sojeval darila, ki se imajo tako-lo razdeliti r 4 darila za pol. okraj Gradišče, 2 darili za okraj Goriški, 2 darili za okraj Tominški in 1 darilo za okraj Sežana. Ko bi ne bilo [dovei j * prosilcev iz dotičnega okraja, more se darilo, ki je bilo namenjeno za oni okraj, podeliti gospodarju iz drugega okraja.
C. kr. kmetijsko društvo
v Gorici mesca marca 1874.
Podpredsednik :
V. pl. Ritter Tajnik r
Streinz „Gosp. list“.
O znan i l n i l*..
ssaflivata. -
Jaz podpisana Marija vdova Kotzman iz Samatorce sem svoje gospodarsko poslopje dne 8 junija 1873 zavarovala, dne 20. marca 1874 mi je pogorelo. »Banka Slovenija" je prav v kratkem času škodo uredila in plačala.
Jaz se čutim torej dolžno temu obče koristnemu domačemu zavodu uajtoplejšo zahvalo za to izreči iu ga vsem posestnikom priporočati.
V Sa ma torci dne 15. Aprila 1874.
Marija vdova Kotzman
poškodovana.
Vsem, ki so spremili našo predrago Ivanko k pogrebu, posebno pevcem in g. učitelju, pod katerega vodstvom so oni prvikrat na Rihenberškein mirodvoru prelepo nadgrobnico zapeli, vsem gospodičiuam in dekletom, zahvaluje se srčno za skazano ljubezen
v Ribenberku 19. aprila 1874
žalujoča družina KÓDRlO-eva.
Odgovorni izdavatelj in urednik: ANTON VAL. TOMAN
Tiskar: SEITZ v Gorici.