IZ ŠOLE NA VRATA ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE
Čakanje na prvo zaposlitev je najdaljše
Pod vplivom stabilizacljsklh in restriktivnih ukrepov je pred dvema letoma prišlo cfo preo-brata na področ/u zaposlovanja. Vse tlsto, kar velja za vso republlko, velja v glavnem tudl za Ljubljano in občino Ljubljana Center. Organlza-dje združenega dela so omejlle zaposlovanje novlh delavcev, kar Je še najbolj prlzadelo mlade, sajje med njlml tnnogo taklh, kl čakajo na svojo prvo zaposlltev.
Se pred nekaj leti smo mladim govorili, naj se šo-lajo za poklice, ki jih vese-lijo. Ko pa so zdaj doštudi-rali in prišli do svojega, dolgo želenega poklica, pa se ne morejo zaposliti.
Glede na vsakoletni pri-liv iz šol je največ nezapo ¦ slenih mJadih v drugi polo-vici leta. Julija lani je bilo tako na skupnosti za zapo-šlovanje prijavljenih 165 (Ljubljana 1158) nezaposle-nih, od katerih jih je 45 (Ljubljana 368) prvič iskalo zaposlitev.
Večina nezaposlenih mladih je bila s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Med nezaposlenimi jih je bilo največ z naslednjimi poklici:
2-3 letna srednja šola: frizer, fotograf, izdelovalec papirja;
4-letna srednja šola: gi-mnazijski maturant, aran-žerski tehnik, poljedelski tehnik, likovni tehnik;
višja šola: upravni dela-vec, socialni delavec;
visoka šola: dipl. inž. ar-hitekt, dipl. pravnik, dipl. psiholog, profesor angle-ščine, dipl. farmacevt, dipl. kmetijski inženir, prof. ru-ščine, prof. filozofije, magi-ster slikarstva.
Med nezaposlenimi z viš-jo in visoko izobrazbo je vedno ved pravnikov in ekonomistov ter nasploh Jjudi z družboslovnimi po-klici. Torej, načrtovali smo eno, delali drugo, študirali pa nekaj povsem tretjega.
V naši občini ni treba predolgo čakati na zaposli-tev. Polovica vseh prijav-ljenih na skupnosti za za-poslovanjs se zaposli v ča -su od enega meseca do pol leta. Po dolžini čakalne do-be pa izstopajo naslednji poklici: likovni tehnik, viš-ji upravni delavec, psiho-log, arhitekt, umetnostni zgodovinar, dipl. inž. živil-ske tehnologije. Med neza -
poslenimi s temi poklici je največ mladih, ki čakajo na svojo prvo zaposlitev, na-njo pa čakajo v povprečju od pol do enega leta.
Glede na slabe izkuSnje s kadrovskim načrtovanjem, ki se natn najbolj kažejo prav v zadnjem času, bi jnorali planiranje kadrov zastaviti drugače. Po-membno vlogo ima pri tem seveda štipendijska politi-ka. Kot vse kaže, se tudi na tem področju ni premakni-lo na bolje. Nasprotno! Za šolsko leto 1982/83 smo v naši občini 'razpisali 453 kadrovskih štipendij, kar je Bistveno manj kot leto poprej, ko je bilo razpisa-nih 1.027 štipendij. Lani pa je bilo v občini 3.160 ka-drovskih štipendistov.
S samoupravnim spora-zumom o letnem načrtu za ¦ poslovanja v občini Ljub-ljana Center za letošnje Je-to so se podpisniki zaveza-li, da bodo nadomestne po • trebe po delavcih pokrivali predvsem z zaposlovanjem pripravnikov. Ponekod bo-do zaposlili enega priprav-nika na sto delavcev, dru-god enega na 80 delavcev, v tistih organizacijah zdru-ženega dela, ki imajo od 30 do 80 zaposlenih, pa bodo zaposlili najmanj enega pripravnika.
Tudi v naši občini smo torej spoznali, da moramo kljub omejitvam pri zapo-slovanju dati prednost mJadim s-trokovnjakom. Le-ti bodo s svojim zna-- njem, še več pa z mladost-no zagnanostjo sposobni oživiti gospodarske toko-ve. Predvsem pa se mora-mo truditi, da jih bo čim manj brez dela, saj to po-meni, da so tudi brez mini ¦ malnega življenjskega standarda in brez možnosti odločanja, ki bi jo kot de-lavci v združenem deJu si -cer imeli.
J. K.