158 Associations between the isometric strength of selected muscle groups and the speed of linear and curvilinear sprints Abstract The study was designed to investigate the associations between the isometric strength of selected muscle groups and the speed of linear and curvilinear sprints. Eighteen subjects (12 males (mean age: 24,8 ± 4,7 years) and 6 females (mean age: 20 ± 1,3 let)) participated in the study. Subjects performed linear and curvilinear sprints at the first visit and strength measurements at the second visit (knee extensors and flexors strength, hip adductors and abductors strength). The relationship between lower limb strength and maximum sprint speed was assessed using Pearson's correlation coefficient. Linear regression was performed to predict maximum speed in both linear and curvilinear sprints based on the strength variables. Knee flexors and extensors strength and hip adductors strength were in significant moderate to high correlation with the maximum speed of linear and curvilinear sprints (r = 0,57 – 0,76), while hip abductors strength were correlated just with maximum speed of curvilinear sprints. Selected isometric muscle strength variables explained 79,3 % of the variance in the maximum speed of linear sprint (right leg knee extensors, left leg hip adductors and right leg eccentric knee flexor strength). Right leg hip adductors and knee flexors strength explained 68,7 % of the variance in the maximum speed of the left curvilinear sprint and 68,0 % of the variance in the maximum speed of the right curvi- linear sprint. In general, high lower limb muscle strength shows correlations with better sprint times and higher developed speed during sprints. Keywords: linear sprint, curvilinear sprint, muscle strength, speed Izvleček Cilj raziskave je bil preučiti povezave med izometrično jakostjo izbranih mišičnih skupin ter hitrostjo pri linear- nih in zavitih sprintih. V raziskavi je sodelovalo 18 prei- skovancev, od tega 12 moških (24,8 ± 4,7 leta) in 6 žensk (20 ± 1,3 leta). Ob prvem obisku so izvedli meritve line- arnih in zavitih sprintov, ob drugem pa meritve jakosti iztegovalk in upogibalk kolena ter odmikalk in primikalk kolka. Stopnjo povezanosti med jakostjo spodnjih okon- čin in hitrostjo smo preverili s Pearsonovim koeficientom korelacije. Linearno regresijo smo izvedli z namenom na- povedovanja največje dosežene hitrosti pri linearnih in zavitih sprintih na podlagi jakostnih spremenljivk. Ugo- tovili smo statistično značilno srednjo do visoko stopnjo povezanosti med jakostjo upogibalk in iztegovalk kole- na ter primikalk kolka z največjo hitrostjo pri linearnih in zavitih sprintih (r = 0,57–0,76). Jakost odmikalk kolka je bila značilno povezana samo s hitrostjo pri zavitih sprin- tih. Izbrane spremenljivke izometrične mišične jakosti so pojasnile 79,3 % variance največje hitrosti linearnega sprinta (jakost iztegovalk kolena desne noge, primikalk kolka leve noge in ekscentrična jakost upogibalk kolena desne noge). Jakost primikalk kolka in upogibalk kolena desne noge sta pojasnili 68,7 % variance največje hitrosti zavitega sprinta v levo in 68,0 % variance največje hitrosti zavitega sprinta v desno. V splošnem lahko povzamemo, da jakost izbranih mišic spodnjih okončin kaže povezave z boljšimi časi in največjo razvito hitrostjo med sprinti. Ključne besede: linearni sprint, zaviti sprint, mišična jakost, hitrost Mojca Fink, Matic Sašek, Darjan Smajla Povezave med jakostjo mišic spodnjih okončin in hitrostjo pri linearnih in zavitih sprintih raziskovalna dejavnost 159 Uvod Sprint je večdimenzionalna veščina, ki vključuje start, pospeševanje, doseganje in ohranjanje največje hitrosti ter upočasnje- vanje (Delecluse, Van Coppenolle, Diels in Goris, 1992; Johnson in Buckley, 2001; Mero, Komi in Gregor, 1992; Schot in Knutzen, 1992). Sprinti se lahko izvajajo na različne načine in pri športno specifičnih akcijah niso nujno linearni, ampak lahko vključu- jejo tudi nelinarno gibanje in spremembo smeri. V ekipnih športih, kot je nogomet, imata ključno vlogo tako sprintersko pospeševa- nje kot doseganje velikih hitrosti (Caldbeck in Dos’Santos, 2022). Dinamika nogometne igre je odvisna predvsem od različnih oblik teka, ki predstavljajo večino aktivnosti v igri (Elsner, 2014). Analize kažejo, da hitrost in količina teka naraščata s kakovostjo no- gometne igre (Gualtieri idr., 2023). Največje izmerjene hitrosti sprinta med nogometno igro se gibljejo med 31 in 32 km/h, pri če- mer nogometaši med tekmo izvedejo od 17 do 81 sprintov, ti pa trajajo v povprečju od 2 do 4 sekunde (Egesoy, 2022). V mo- štvenih športih se poleg linearnih sprintov pojavljajo tudi sprinti s spremembo smeri (Reilly, 1997). V nogometu naj bi okoli 85 % sprinterskih akcij predstavljali zaviti sprin- ti (angl. curvilinear sprints) (Caldbeck in Dos’Santos, 2022). V zadnjem obdobju se zato za vrednotenje športno specifične hi- trosti v nogometu in drugih ekipnih špor- tih vse pogosteje uporabljajo novi testi, ki merijo sposobnost sprinterskega pospe- ševanja in doseganja največje hitrosti med zavitimi sprinti (Fílter idr., 2020). Med sprintom po loku krožnice (v nada- ljevanju: zaviti sprinti) mora športnik po- speševati v smeri loka krivine, kar zahteva prilagoditev tehnike sprinta, s tem pa se zmanjša končna hitrost (Caldbeck, 2020). Pri tem športnik ustvarja radialno (ali cen- tripetalno) silo (Churchill idr., 2016; Filter idr., 2020). Da bi to učinkovito izvedel, mora med zavitim sprintom telo nagniti proti središču polmera krivine, kar vodi do nesorazmerne aktivacije mišic ter različne postavitve zunanje in notranje noge (Jones in Dos’Santos, 2023). Največje nesorazmer- je pri zavitih sprintih se kaže v trajanju stika s podlago, ki je pri notranji nogi daljši kot pri zunanji (Filter idr., 2020). Med zavitim sprintom se dolžina in frekvenca korakov notranje noge značilno skrajšata (Caldbeck, 2020), saj mora ta v kratkem času proizvesti veliko silo v smeri proti središču kroženja in hkrati zavijati pod velikim kotom (Churchill, Trewartha, Bezodis in Salo, 2016). Z veča- njem polmera kroga se zmanjšuje obseg primika kolka notranje noge in obseg od- mika zunanje noge, ter obrnjeno (Filter idr., 2020). Spremeni se tudi delež aktivacije po- sameznih mišičnih skupin. Med fazo opore notranje noge se poveča aktivnost mišic primikalk (PK) in notranjih rotatorjev kolka. Obratno se med fazo opore zunanje noge poveča aktivnost odmikalk (OK) in zunanjih rotatorjev kolka (Churchill idr., 2016; Fílter idr., 2020; Judson idr., 2020). Med pomembnimi mišičnimi dejavniki zmogljivosti pri sprintu je mišična jakost. Različne študije zaradi različnih metod merjenja kažejo nasprotujoče si rezultate. McKinlay idr. (2017) navajajo, da je izome- trična jakost iztegovalk kolena (IK) pozi- tivno povezana s sposobnostjo izvedbe eksplozivnih gibanj (skok z nasprotnim gibanjem, skok iz počepa, globinski skok), medtem ko Requena idr. (2009) v svoji raziskavi niso zasledili značilne povezano- sti med izometrično jakostjo IK in časom sprinta na 15 metrov. Alexander (1989) je ugotovil statistično značilno negativno povezavo med izokinetično jakostjo IK pri veliki kotni hitrosti in časom sprinta na 100 metrov. Ker pa med sprintom prihaja tudi do ekscentričnega krčenja upogibalk kolena (UK), nekatere študije kažejo zelo visoko pozitivno povezanost med ekscen- trično jakostjo UK in hitrostjo sprinta na 30 metrov (Coratella idr., 2018). To potrjujejo tudi Marković idr. (2020), ki so ugotovili negativno povezanost med največjo eks- centrično jakostjo pri izvajanju nordijskega spusta in časom sprinta. Po drugi strani pa Suarez-Arrones idr. (2019) v svoji raziskavi niso ugotovili povezave med ekscentrično jakostjo zadnjih stegenskih mišic in časom linearnega sprinta na 20 metrov. Poleg ja- kosti mišičnih skupin, ki so odgovorne za večino propulzije sprinta v bočni ravnini (IK, UK in iztegovalke kolka), imajo pomembno vlogo tudi mišice, ki delujejo v čelni ravnini in skrbijo za stabilnost med gibanjem (PK in OK). Ta je ključna za učinkovito absorpcijo sil med prvim stikom s podlago in preno- som sil od proksimalnih do distalnih delov telesa ter propulzijo v fazi odriva od podla- ge. Krolikowska idr. (2023) navajajo, da izo- metrična jakost PK in OK ne kaže povezav z izvedbo linearnih sprintov, vendar bi lahko imela pomembno vlogo pri zavitih sprin- tih, saj je pri teh treba proizvajati večje sile v mediolateralni smeri. Zaradi pomanjkanja raziskav, ki bi proučevale povezanost med jakostjo mišic spodnjih okončin in zmoglji- vostjo pri zavitih sprintih, ter nasprotujočih si rezultatov ob primerjavi z zmogljivostjo pri linearnih in zavitih sprintih smo v razi- skavi proučevali povezanost med temi spremenljivkami. Cilj raziskave je bil ugoto- viti povezave med jakostjo izbranih mišič- nih skupin ter sprintersko zmogljivostjo pri linearnih in zavitih sprintih. Pričakovali smo (1) visoko pozitivno povezanost med najve- čjo jakostjo IK in UK ter hitrostjo linearnih in zavitih sprintov; (2) visoko povezanost med največjo jakostjo OK in PK ter hitrostjo linearnih in zavitih sprintov ter (3) pozitivne, zmerne do visoke povezave med največjo ekscentrično jakostjo zadnjih stegenskih mišic ter hitrostjo linearnih in zavitih sprin- tov. „Metode Vzorec preiskovancev V raziskavi je sodelovalo 18 preiskovancev, od tega 12 moških (povprečna starost: 24,8 ± 4,7 leta; povprečna višina: 182,1 ± 5,9 cm; povprečna teža: 80 ± 6,6 kg) in 6 žensk (povprečna starost: 20 ± 1,3 leta; povprečna višina: 160,2 ± 2 cm; povprečna teža: 55,3 ± 2,9 kg). Preiskovanci so bili zdra- vi posamezniki brez nedavnih poškodb ali kroničnih bolezni, ki bi lahko vplivale na rezultate. Vsi so bili seznanjeni s postopki meritev in so pred začetkom podpisali so- glasje za sodelovanje v raziskavi. Raziskavo je odobril KER UP (Komisija Univerze na Pri- morskem za etiko v raziskavah, ki vključuje- jo delo z ljudmi) in je bila izvedena v skladu z določili Helsinške deklaracije. Merilni postopek Izvedli smo prečno-presečno študijo z dve- ma obiskoma. Pri prvem so preiskovanci izvedli 40-metrske linearne (LS) ter zavite sprinte v levo (ZSL) in desno stran (ZSD). Pri drugem obisku so izvedli teste izometrične jakosti IK in UK, OK in PK ter ekscentrične jakosti upogibalk kolena na dinamometrih. Meritve sprintov Meritve sprintov smo izvajali na nogome- tnem igrišču z umetno travo, vsi preisko- vanci so nosili nogometne čevlje. Po ustni seznanitvi z merilnim postopkom je sledilo splošno ogrevanje, sestavljeno iz aerobne- ga dela (5-minutni tek), dinamičnih razte- znih in krepilnih vaj (sklece, počepi, dvig bokov leže) ter atletske abecede. Nato so izvedli specifično ogrevanje, sestavljeno iz treh submaksimalnih 40-metrskih sprintov po subjektivni presoji preiskovancev. Meri- tve časov sprintov smo izvedli z uporabo 9 160 parov fotocelic (Brower, TCi-System B13283, Utah, ZDA), postavljenih na vsakih 5 metrov v skupni dolžini 40 metrov. ZSL in ZSD so preiskovanci izvedli na osrednjem krogu nogometnega igrišča s polmerom 9,15 metra. Start je bil pri vseh načinih sprinta izveden enako, iz stoječega položaja in brez znaka za začetek. Da bi se izognili pre- hitremu proženju fotocelic, so preiskovanci startni položaj zavzeli tako, da so prednjo nogo postavili na označeno mesto (0,5 metra) pred prvim parom fotocelic. Vsak preiskovanec je v naključnem vrstnem redu izvedel 3 LS, 3 ZSD in 3 ZSL. Zmoglji- vost pri sprintu smo merili iz sprintov z naj- hitrejšimi časi na 40 metrov. Kot kazalnike sprinterske zmogljivosti v zgodnji in pozni fazi pospeševanja smo izračunali vmesne čase sprinta na 10 metrov (LS 10m , ZSL 10m , ZSD 10m ) in 30 metrov (LS 30m , ZSL 30m , ZSD 30m ). Iz vmesnih časov na 5 metrov smo s pro- gramsko opremo R ter kodo Jovanovića in Vescovija (2022) izračunali največjo hitrost (LS maxhit , ZSL maxhit , ZSD maxhit ), največji pospe- šek (LS maxpos , ZSL maxpos , ZSD maxpos ) in največjo moč (LS maxmoč , ZSL maxmoč , ZSD maxmoč ) (Zaba- loy idr., 2024). Meritve jakosti Pred merilnim protokolom je bilo izvedeno ogrevanje, sestavljeno iz aerobnega dela (4 minute stopanja na 25 cm visoko škatlo) ter dinamičnih razteznih in krepilnih vaj (po- čepi, dvigi na prste, dvig bokov leže, iztegi kolka v opori klečno spredaj, primiki in od- miki kolka). Jakost UK in IK smo vrednotili unilateralno z namenskim kolenskim dina- mometrom (S2P, Znanost v prakso, d. o. o., Ljubljana, Slovenija). Preiskovanci so meri- tve izvajali v sedečem položaju s kotom v kolku 90° in v kolenu 60°. Os kolena merje- ne noge je bila poravnana z osjo dinamo- metra, zgornja opora je bila pritrjena nad kolenom, spodnja pa nad gležnjem (Slika 2). Preiskovanca smo dodatno stabilizirali s pasom prek medenice (Šarabon idr., 2013). Naloga preiskovanca je bila, da z največjo silo potisne golenico proti spodnji opori in proizvedeno silo zadrži od 3 do 5 sekund. Za vsak gib in za vsako nogo so bile opra- vljene tri veljavne ponovitve. Med ponovi- tvami so imeli posamezniki 30 sekund od- mora. Za nadaljnjo analizo jakosti UK in IK smo uporabili največji izmerjeni navor pri iztegu in upogibu kolena [Nm]. Izometrično jakost OK in PK smo vrednotili bilateralno z dinamometrom za kolk – Mu- scleBoard® (S2P, Znanost v prakso, d. o. o., Ljubljana, Slovenija). Preiskovanci so meri- tve izvajali sede z rokami, položenimi na tla za hrbtom. Nogi sta bili na dinamometer pritrjeni z oporo nad gležnjem. Preiskovan- ci so opravili največje hotene izometrične odmike in primike kolka. Naloga preisko- vanca je bila, da z največjo silo potisne go- lenico proti opori in proizvedeno silo zadrži od 3 do 5 sekund. Za vsak gib so bile opra- vljene tri veljavne ponovitve z vmesnim 30-sekundnim odmorom. Za nadaljnjo analizo jakosti OK in PK smo uporabili naj- večji izmerjeni navor pri odmiku in primiku kolka [Nm]. Ekscentrično jakost zadnjih stegenskih mi- šic smo vrednotili unilateralno med izved- bo vaje nordijski spust z dinamometrom za kolk – MuscleBoard® (S2P, Znanost v prakso, d. o. o., Ljubljana, Slovenija). Preiskovanci so bili nameščeni v položaj kleče (začetni položaj, vertikalno poravnana linija glava- -trup-stegno) z rokami ob telesu, pokrčeni- mi v komolcih in z dlanmi pred prsmi. Pre- iskovanec je bil na dinamometer pritrjen na spodnjem zadnjem delu goleni. Naloga preiskovanca je bila, da se iz začetnega po- ložaja kontrolirano in tekoče spusti proti tlom (trajanje ekscentrične kontrakcije od 3 do 5 sekund). Preiskovanci so izvedli tri ponovitve z vmesnim enominutnim od- morom. Za nadaljnjo analizo ekscentrične jakosti UK smo uporabili največji izmerjeni navor med izvedbo ene ponovitve [Nm]. Metode obdelave podatkov Analizo podatkov smo opravili s program- sko opremo IBM SPSS Statistics 27.0 (IBM, Armonk, New York, ZDA). Za vse spremen- ljivke smo izračunali osnovno opisno stati- stiko. Z uporabo koeficientov asimetrično- sti in sploščenosti smo preverili normalnost porazdelitve. Za preverjanje statistično zna- čilne povezave med spremenljivkami smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. Statistična značilnost je bila določena ob stopnji zaupanja p < 0,05, korelacijski koe- ficienti so bili kvalitativno interpretirani po naslednji lestvici: 0,00–0,19 trivialna kore- lacija; 0,20–0,29 nizka; 0,30–0,49 zmerna; 0,50–0,69 visoka; 0,70–0,89 zelo visoka; 0,90–0,99 skoraj popolna; 1,00 popolna Slika 1. Prikaz preiskovanca med izvajanjem zavitega sprinta Slika 2. Prikaz postavitve preiskovanca ter napra- ve med izvajanjem meritev jakosti upogibalk in iztegovalk kolena raziskovalna dejavnost 161 (Hopkins idr., 2009). Nato smo izvedli sto- penjsko linearno regresijo za pojasnjevanje deleža variance sprinterske zmogljivosti (odvisne spremenljivke) s spremenljivkami največje izometrične jakosti (neodvisne spremenljivke). Statistična značilnost je bila določena pri stopnji zaupanja α < 0,05. „Rezultati Povezave največje izometrične jakosti mišic spodnjih okon- čin in različnih spremenljivk sprintov Tabela 1 prikazuje velikosti Pearsonovega korelacijskega koeficienta (r) med spre- menljivkami največje izometrične jakosti mišic spodnjih okončin in zmogljivostjo ter kinetičnimi značilnostmi linearnega sprinta. Najvišje povezave se kažejo med jakostjo IK ter LS 30m (IK leva : r = –0,61; p < 0,01; IK desna : r = –0,61; p < 0,01). Za največjo hitrost se kažejo najvišje povezave z jakostjo IK desna (r = 0,76; p < 0,01), UK leva (r = 0,74; p < 0,01) in PK de- sna (r = 0,75; p < 0,01). Za največji pospešek in največjo moč, razvito pri sprintu, ni bilo statistično značilnih povezav z jakostnimi spremenljivkami (p > 0,05) (Tabela 1). Tabela 2 prikazuje velikosti Pearsonovega korelacijskega koeficienta (r) med spre- menljivkami največje izometrične jakosti mišic spodnjih okončin in zmogljivostjo ter kinetičnimi značilnostmi zavitega sprinta. Najvišje povezave se kažejo med jakostjo PK desna in ZSL 30m (r = –0,75; p < 0,01) ter ZSL- maxhit (r = 0,75; p < 0,01). Srednjo stopnjo po- vezanosti smo izračunali tudi med jakostjo OK in PK ter ZSL 10m in ZSD 10m . Jakost OK leva kaže najvišje povezave z rezultati ZSD 30m (r = –0,61; p < 0,01) in ZSD maxhit (r = 0,54; p < 0,01). Za največji pospešek in največjo moč, razvito pri ZSL, ni bilo statistično značilnih povezav z jakostnimi spremenljivkami. Za največji pospešek tudi pri ZSD ni bilo stati- stično značilnih povezav z jakostnimi spre- menljivkami, medtem ko se za ZSD maxmoč kažejo statistično značilne povezave z IK leva , UK leva in OK desna (Tabela 2). Regresijska analiza Tabela 3 prikazuje rezultate linearne re- gresijske analize odvisnih in neodvisnih spremenljivk. Predstavljeni so odstotki po- jasnjene variance jakostnih spremenljivk za izbrane spremenljivke sprinta. Izbrani jako- stni parametri mišične jakosti (IK desna , PK leva in NS desna ) pojasnijo 79,3 % variance LS maxhit . Jakost PK desna in UK desna skupaj pojasnita 68,7 % variance ZSL maxhit ). Jakost PK desna in UK desna skupaj pojasnita 68,0 % variance ZSD maxhit . Tabela 1 Povezave med jakostjo mišic spodnjih okončin in zmogljivostjo ter kinetičnimi značilnostmi linearnega sprinta LS 10m LS 30m LS maxhit LS maxpos LS maxmoč IK leva 0,22 –0,61** 0,71** –0,26 0,12 IK desna –0,19 –0,61** 0,76** –0,36 0,04 UK leva –0,26 –0,64** 0,74** –0,22 0,16 UK desna –0,35 –0,67** 0,71** –0,07 0,30 NS leva –0,41 –0,64** 0,7** –0,09 0,27 NS desna –0,49* –0,65** 0,63** 0,04 0,36 OK leva –0,31 –0,38 0,35 0,03 0,23 OK desna –0,37 –0,44 0,40 0,07 0,29 PK leva –0,43 –0,67** 0,72** –0,06 0,31 PK desna –0,44 –0,69** 0,75** –0,11 0,28 Opomba. * = statistično značilna povezava pri stopnji zaupanja p < 0,05; ** = statistično značilna povezava pri stopnji zaupanja p < 0,01; IK leva = izteg kolena leve noge (največja jakost); IK desna = izteg kolena desne noge (največja jakost); UK leva = upogib kolena leve noge (največja jakost); UK desna = upogib kolena desne noge (največja jakost); NS leva = nordijski spust leve noge (največja jakost); NS desna = nordijski spust desne noge (največja jakost); OK leva = odmik kolka lečja jakost); OK desna = odmik kolka desne noge (največja jakost); PK leva = primik kolka leve noge (največja jakost); PK desna = primik kolka desne noge (največja jakost); LS 10m = čas linearnega sprinta na 10 m; LS 30m = čas linearnega sprinta na 30 m; LS maxhit = največja hitrost linearnega sprinta na 40 m; LS maxpos = največji pospešek linearnega sprinta na 40 m; LS maxmoč = največja moč linearnega sprinta na 40 m. Tabela 2 Povezave med jakostjo mišic spodnjih okončin in zmogljivostjo ter kinetičnimi značilnostmi zavitega sprinta ZSL 10m ZSD 10m ZSL 30m ZSD 30m ZSL maxhit ZSD maxhit ZSL maxpos ZSD maxpos ZSL maxmoč ZSD maxmoč IK leva –0,35 –0,59* –0,62** –0,63** 0,64** 0,60** –0,13 0,34 0,11 0,57* IK desna –0,22 –0,41 –0,55* –0,55* 0,63** 0,57* –0,24 0,09 –0,01 0,33 UK leva –0,34 –0,63** –0,63** –0,67** 0,66** 0,66** –0,14 0,27 0,11 0,54* UK desna –0,37 –0,59* –0,68** –0,68** 0,70** 0,69** –0,11 0,09 0,15 0,38 NS leva –0,356 –0,65** –0,62** –0,69** 0,67** 0,68** –0,20 0,18 0,07 0,45 NS desna –0,45 –0,70** –0,64** –0,68** 0,623** 0,65** –0,03 0,19 0,23 0,44 OK leva –0,58* –0,52* –0,67** –0,61** 0,54* 0,54* 0,06 0,30 0,32 0,52 OK desna –0,64** –0,53* –0,71** –0,64** 0,57* 0,59* 0,11 0,24 0,38 0,49* PK leva –0,49* –0,53* –0,68** –0,65** 0,69** 0,65** –0,09 0,17 0,20 0,45 PK desna –0,52* –0,61** –0,75** –0,75** 0,75** 0,75** –0,13 0,14 0,20 0,46 Opomba. * = statistično značilna povezava pri stopnji zaupanja p < 0,05; ** = statistično značilna povezava pri stopnji zaupanja p < 0,01; IK leva = izteg kolena leve noge (največja jakost); IK desna = izteg kolena desne noge (največja jakost); UK leva = upogib kolena leve noge (največja jakost); UK desna = upogib kolena desne noge (največja jakost); NS leva = nordijski spust leve noge (največja jakost); NS desna = nordijski spust desne noge (največja jakost); OK leva = odmik kolka leve noge (največja jakost); OK desna = odmik kolka desne noge (največja jakost); PK leva = primik kolka leve noge (največja jakost); PK desna = primik kolka desne noge (največja jakost); ZSL 10m = čas zavitega sprinta v levo na 10 m; ZSL 30m = čas zavitega sprinta v levo na 30 m; ZSL maxhit = največja hitrost zavitega sprinta v levo na 40 m; ZSL maxpos = največji pospešek zavitega sprinta v levo na 40 m; ZSL maxmoč = največja moč zavitega sprinta v levo na 40 m; ZSD 10m = čas zavitega sprinta v desno na 10 m; ZSD 30m = zavitega sprinta v desno na 30 m; ZSD maxhit = največja hitrost zavitega sprinta v desno na 40 m; ZSD maxpos = največji pospešek zavitega sprinta v desno na 40 m; ZSD maxmoč = največja moč zavitega sprinta v desno na 40 m. 162 „Razprava Namen raziskave je bil preučiti poveza- nost med jakostjo mišic spodnjih okončin ter zmogljivostjo pri LS in ZS. Rezultati so pokazali statistično značilno zmerno ne- gativno stopnjo povezanosti med jakostjo mišic spodnjih okončin (razen OK) in LS 30m ter srednjo do visoko pozitivno stopnjo povezanosti z LS maxhit . Po drugi strani pa se je pokazala statistično značilna srednja do visoka negativna povezanost med ja- kostjo OK ter ZSL 30m in ZSD 30m ter srednja pozitivna povezanost z ZSL maxhit in ZSD max- hit . Tudi preostale mišične skupine (IK, UK in PK) kažejo srednjo do visoko negativno stopnjo povezanosti z ZSL 30m in ZSD 30m ter srednjo do visoko pozitivno stopnjo pove- zanosti z ZSL maxhit in ZSD maxhit . Za vse jako- stne spremenljivke smo pri ZS izračunali nekoliko višje povezave z jakostjo desne noge. Rezultati ekscentrične jakosti zadnjih stegenskih mišic so v srednji do visoki ne- gativni stopnji povezanosti z LS 30m , ZSL 30m in ZSD 30m ter srednji do visoki pozitivni po- vezanosti z največjo hitrostjo med sprinti. Glede na dosedanjo literaturo smo pri hipotezi 1 pričakovali visoko pozitivno povezanost med jakostjo IK in UK ter naj- večjo hitrostjo LS in ZS (Loturco idr., 2020; Requena idr., 2009), saj sta ti dve mišični skupini pomembni pri ustvarjanju horizon- talne sile v sprintu. Na podlagi rezultatov naše raziskovalne naloge smo hipotezo 1 potrdili. Podobne ugotovitve kot v naši študiji, le da so merili izokinetično jakost mišic, v svoji raziskavi navajajo tudi Alexan- der (1989), ki poroča o statistično značilnih povezavah med jakostjo IK in časom sprin- ta na 30 metrov, ter Coratella idr. (2018), ki pišejo o statistično značilnih povezavah med jakostjo UK in časom sprinta na 30 metrov. Nasprotno pa Requena idr. (2009), ki so preiskovali izometrično jakost IK, niso ugotovili statistično značilnih povezav med jakostjo in časom sprinta na 15 metrov. Za- radi krajše razdalje v njihovi študiji rezultati niso primerljivi z našimi, saj njihovi merjen- ci niso razvili največje hitrosti. V literaturi smo zasledili nekaj študij, ki so proučevale povezave med različnimi koncentričnimi, koncentrično-ekscentričnimi ali pliome- tričnimi gibanji ter hitrostjo sprinta (Loturco idr., 2020; Requena idr., 2009). V teh študijah so proučevali predvsem izvedbo različnih vrst skokov in njihovo povezanost z izved- bo sprinta. Requena idr. (2009) so ugotovili visoke povezave skoka z nasprotnim giba- njem ter skoka iz počepa na hitrost 15-me- trskega sprinta. Ugotovili so srednje moč- no negativno povezanost med skokom z nasprotnim gibanjem in časom sprinta. Prav tako so podobno stopnjo povezano- sti ugotovili za skok iz počepa. V raziskavi Loturco idr. (2015) so proučevali dve različni vrsti skokov, in sicer vertikalne in horizon- talne skoke. Ugotovili so, da ima trening, ki vključuje vertikalne skoke, večji vpliv na izboljšanje časov sprinta na krajši razdalji, Tabela 3 Rezultati linearne regresijske analize odvisnih in neodvisnih spremenljivk 95-% interval zaupanja Koeficient IZ spodnja meja IZ zgornja meja p % variance LS10m NS desna –0,174 –1,324 0,976 0,037 24,5 LS30m PK desna 0,600 –0,738 1,939 0,026 60,8 UK desna 0,057 –0,618 0,733 0,046 LSmaxhit IK desna 0,354 0,096 0,613 0,011 79,3PK leva 0,436 0,029 0,820 0,029 NS desna 0,779 0,036 1,498 0,036 ZSL10m OK desna –0,195 –0,320 –0,070 0,004 40,6 ZSL30m PK desna –0,218 –0,471 0,035 0,086 76,0UK desna –0,315 –0,603 –0,027 0,034 OK desna –0,292 –0,572 –0,011 0,043 ZSLmaxhit PK desna 0,577 0,180 0,975 0,007 68,7 UK desna 0,601 0,073 1,129 0,028 ZSD10m NS desna –0,229 –0,354 –0,105 –0,001 64,8 OK desna –0,105 –0,191 –0,019 0,020 ZSD30m PK desna –0,215 –0,513 0,083 0,144 76,2NS desna –0,576 –1,002 –0,150 0,012 OK desna –0,325 –0,640 –0,009 0,045 ZSDmaxhit PK desna 0,588 0,182 0,994 0,008 68,0 UK desna 0,594 0,054 1,133 0,033 Opomba. p = stopnja zaupanja; IK leva = izteg kolena leve noge (največja jakost); IK desna = izteg kolena desne noge (največja jakost); UK leva = upogib kolena leve noge (največja jakost); UK desna = upogib kolena desne noge (največja jakost); NS leva = nordijski spust – ekscentrična jakost zadnjih stegenskih mišic leve noge (največja jakost); NS desna = nordijski spust – ekscentrična jakost zadnjih stegenskih mišic desne noge (največja jakost); OK leva = odmik kolka leve noge (največja jakost); OK desna = odmik kolka desne noge (največja jakost); PK leva = primik kolka leve noge (največja jakost); PK desna = primik kolka desne noge (največja jakost); LS 10m = linearni sprint – vmesni čas na 10 m; LS 30m = linearni sprint – vmesni čas na 30 m; LS maxhit = največja hitrost linearnega sprinta na 40 m; LS maxpos = največji pospešek linearnega sprinta na 40 m; LS maxmoč = največja moč linearnega sprinta na 40 m; ZSL 10m = zaviti sprint v levo – vmesni čas na 10 m; ZSL 30m = zaviti sprint v levo – vmesni čas na 30 m; ZSL maxhit = največja hitrost zavitega sprinta v levo na 40 m; ZSL maxpos = največji pospešek zavitega sprinta v levo na 40 m; ZSL maxmoč = največja moč zavitega sprinta v levo na 40 m; ZSD 10m = zaviti sprint v desno – vmesni čas na 10 m; ZSD 30m = zaviti sprint v desno – vmesni čas na 30 m; ZSD maxhit = največja hitrost zavitega sprinta v desno na 40 m; ZSD maxpos = največji pospešek zavitega sprinta v desno na 40 m; ZSD maxmoč = največja moč zavitega sprinta v desno na 40 m. raziskovalna dejavnost 163 medtem ko horizontalni skoki pripomorejo k izboljšanju časov pri daljših sprintih. Na področju proučevanja povezav med jakostjo mišic spodnjih okončin in sprin- tersko zmogljivostjo pri ZS nismo zasledili literature, s katero bi lahko primerjali naše rezultate. Jakost PK in OK kaže srednjo negativno stopnjo povezanosti z ZSL 10m , ZSD 10m , ZSL 30m in ZSD 30m . Podatki niso pre- senetljivi, saj ti dve mišični skupini z biome- hanskega in živčno-mišičnega vidika po- membno prispevata k izvedbi ZS ter imata ključno vlogo pri ustvarjanju hitrosti in sile (Krolikowska, Golas idr., 2023). Zato smo pri hipotezi 2 predvideli višjo stopnjo pove- zanosti med jakostjo OK in PK ter največjo hitrostjo ZS. Slednje se je izkazalo za pra- vilno, vendar lahko hipotezo potrdimo le delno, saj jakost OK kaže statistično značil- no srednjo pozitivno stopnjo povezanosti z ZSL maxhit in ZSD maxhit , medtem ko z LS maxhit nismo izračunali statistično značilnih pove- zav (p > 0,05). Po drugi strani pa jakost PK kaže visoko pozitivno stopnjo povezanosti z LS maxhit , kar je verjetno odvisno od mišice velike primikalke, ki poleg primika igra vlo- go tudi pri iztegu in upogibu kolka (zgornja vlakna sodelujejo pri upogibu, spodnja pa pri iztegu kolka) (Jeno idr., 2024). Jakost OK z zmogljivostjo in kinetičnimi značilnostmi LS pričakovano ne kaže povezanosti, saj pri teku primarno izvajajo samo odmik kolka (ki je pri linearnih sprintih minimalen) in v manjši meri sodelujejo pri upogibu ali izte- gu (Howard idr., 2018). Pri hipotezi 3 smo na podlagi pregledane literature pričakovali povezanost med eks- centrično jakostjo zadnjih stegenskih mišic in hitrostjo LS in ZS. To hipotezo smo v ce- loti potrdili. Pri sprintih namreč prihaja do ekscentričnega krčenja zadnjih stegenskih mišic, ki imajo ključno vlogo pri ustvarjanju sil v bočni ravnini, to pa neposredno vpli- va na hitrost teka (Palastanga in Soames, 2011). Večja ekscentrična jakost te mišične skupine najverjetneje omogoča ustvarjanje večjih sil na podlago in je zato povezana z večjo hitrostjo teka. Čeprav je hitrost teka pri ZS manjša v primerjavi z LS in pomemb- no vlogo pri njih igrajo tudi PK in OK, se pri obeh vrstah sprinta pokaže srednja do vi- soka stopnja povezanosti z največjo proi- zvedeno hitrostjo teka. Za nobeno od jakostnih spremenljivk ni- smo ugotovili statistično značilnih povezav z ZSL maxhit , ZSD maxpost in LS maxpos . Prav tako niti z največjo sprintersko močjo ni bilo opaznih statistično značilnih povezav, z izjemo treh spremenljivk (IK leva in UK leva ter OK desna ), ki pri ZSD kažejo statistično značil- no povezanost. Linearna regresijska anali- za je pokazala, da izbrane spremenljivke izometrične mišične jakosti pojasnijo 79,3 % variance največje hitrosti pri linearnem sprintu (IK desna , PK leva in NS desna ) in približno 68 % variance največje hitrosti pri zavitem sprintu (PK desna in UK desna ). Delež pojasnjene variance je presenetljivo velik, saj poleg ja- kosti izbranih mišičnih skupin k uspešnosti pri sprintu pomembno prispevajo tudi pre- ostale mišične skupine in tehnika teka. Te ugotovitve lahko posplošimo za populacijo amaterskih športnikov, ne pa tudi vrhun- skih, saj je bila raziskava izvedena na majh- nem in heterogenem vzorcu rekreativcev. Rezultati naše raziskave prispevajo k bolj- šemu razumevanju vloge različnih mišič- nih skupin spodnjih okončin pri LS in ZS. Ugotovili smo, da imata IK in UK ključno vlogo pri obeh vrstah sprintov. Prav tako PK kažejo statistično značilne povezave z vse- mi vrstami sprintov. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da se povezave med jakostjo mišičnih skupin in hitrostjo sprintov razli- kujejo glede na vrsto sprinta. Pri športih, v katerih so pojavljajo nelinearne sprinterske akcije, je ključno, da med trenažnim pro- cesom ne zanemarimo mišičnih skupin, ki vplivajo na proizvajanje sil v medialno-late- ralni smeri gibanja. Poleg UK in IK, ki prispe- vata k ustvarjanju sile v anteroposteriorni smeri, je pomembno vključiti tudi krepilne vaje za OK in PK. Ti dve mišični skupini sta pomembni tudi kot stabilizatorja medeni- ce, saj skrbita za njeno optimalno postavi- tev tako v mirni stoji kot med dinamičnimi aktivnostmi, kot je tek (Mansfield in Neu- mann, 2019). Poleg omenjenega je pomembno navesti tudi omejitve naše raziskave, predvsem he- terogen in razmeroma majhen vzorec pre- iskovancev ter nespecifičnost izometričnih meritev v primerjavi z velikimi hitrostmi pri sprintu. Naša raziskava je tako lahko dobro izhodišče za nadaljnje raziskave na tem po- dročju, pri čemer bi vključili številčnejši in homogen vzorec preiskovancev ter doda- li še druge teste, s katerimi bi se približali specifičnim lastnostim sprinta. Literatura 1. Alexander, M. J. (1989). The relationship bet- ween muscle strength and sprint kinematics in elite sprinters. Canadian Journal of Sport Sciences = Journal Canadien Des Sciences Du Sport, 14(3), 148–157. 2. Caldbeck, P., in Dos’Santos, T. (2022). A classification of specific movement skills and patterns during sprinting in English Premier League soccer. PLOS ONE, 17(11), e0277326. https://doi.org/10.1371/journal. pone.0277326 3. Caldbeck, P. M. (2020). Contextual sprintin in premier league football. Doktorska disertacija. Liverpool John Moores University. 4. Churchill, S. M., Trewartha, G., Bezodis, I. N., in Salo, A. I. T. (2016). Force production du- ring maximal effort bend sprinting: Theory vs reality. Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports, 26(10), 1171–1179. https:// doi.org/10.1111/sms.12559 5. Coratella, G., Beato, M., in Schena, F. (2018). Correlation between quadriceps and ham- strings inter-limb strength asymmetry with change of direction and sprint in U21 elite soccer-players. Human Movement Scien- ce, 59, 81–87. https://doi.org/10.1016/j.hu- mov.2018.03.016 6. Delecluse, C., Van Coppenolle, H., Diels, R., in Goris, M. (1992). A model for the scientific preparation of high level sprinters. New stu- dies in Athletics, 7(4), 57–64. 7. Egesoy, H. (2022). Comparison of Speed, Agility and Reactive Agility Performan- ce in Soccer Players. Akdeniz Spor Bilimleri Dergisi, 5(Özel Sayı 2), 760–770. https://doi. org/10.38021/asbid.1200559 8. Elsner, B. (2014). Nogomet: Trening mladih: Program dolgoročnega načrta procesa trenin- ga mladih in program treningov. Inštitut za šport, Fakulteta za šport. 9. Fílter, A., Olivares, J., Santalla, A., Nakamura, F. Y., Loturco, I., in Requena, B. (2020). New cur- ve sprint test for soccer players: Reliability and relationship with linear sprint. Journal of Sports Sciences, 38(11–12), 1320–1325. https:// doi.org/10.1080/02640414.2019.1677391 10. Filter, A., Olivares-Jabalera, J., Santalla, A., Morente-Sánchez, J., Robles-Rodríguez, J., Requena, B., in Loturco, I. (2020). Curve Sprinting in Soccer: Kinematic and Neu- romuscular Analysis. International Journal of Sports Medicine, a-1144-3175. https://doi. org/10.1055/a-1144-3175 11. Gualtieri, A., Rampinini, E., Dello Iacono, A., in Beato, M. (2023). High-speed running and sprinting in professional adult soccer: Cur- rent thresholds definition, match demands and training strategies. A systematic review. Frontiers in Sports and Active Living, 5. https:// doi.org/10.3389/fspor.2023.1116293 12. Hopkins, W. G., Marshall, S. W., Batterham, A. M., in Hanin, J. (2009). Progressive Statistics for Studies in Sports Medicine and Exer- cise Science. Medicine & Science in Sports & Exercise, 41(1), 3. https://doi.org/10.1249/ MSS.0b013e31818cb278 13. Howard, R. M., Conway, R., in Harrison, A. J. (2018). Muscle activity in sprinting: A review. Sports Biomechanics, 17(1), 1–17. https://doi.or g/10.1080/14763141.2016.1252790 164 14. Jeno, S. H., Launico, M. V., in Schindler, G. S. (2024). Anatomy, Bony Pelvis and Lower Limb: Thigh Adductor Magnus Muscle. V StatPearls. StatPearls Publishing. http://www. ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK534842/ 15. Johnson, M. D., in Buckley, J. G. (2001). Muscle power patterns in the mid-acce- leration phase of sprinting. Journal of Sports Sciences, 19, 263–272. https://doi. org/10.1080/026404101750158330 16. Jones A., P., in Dos’Santos, T. (2023). Multidi- rectional Speed in Sport, Routledhe. 17. Jovanović, M., in Vescovi, J. (2022). {shorts}: An R Package for Modeling Short Sprints. In- ternational Journal of Strength and Conditio- ning, 2(1). https://doi.org/10.47206/ijsc.v2i1.74 18. Judson, L. J., Churchill, S. M., Barnes, A., Sto- ne, J. A., Brookes, I. G. A., in Wheat, J. (2020). Kinematic modifications of the lower limb during the acceleration phase of bend sprin- ting. Journal of Sports Sciences, 38(3), 336–342. https://doi.org/10.1080/02640414.2019.16990 06 19. Krolikowska, P., Golas, A., Stastny, P., Koks- tejn, J., Grzyb, W., in Krszysztofik, M. (2023). Abductor and adductor strength relation to sprint performance in soccer players. Baltic Journal of Health and Physical Activity, 15(3), Article6–Article6. https://doi.org/10.29359/ BJHPA.15.3.06 20. Krolikowska, P., Rodak, P., Papla, M., Grzyb, W., in Golas, A. (2023). Analysis of the ad- ductors and abductors’ maximum isometric strength on the level of speed and agility in basketball players. Baltic Journal of Health and Physical Activity, 15(1), Article3. https:// doi.org/10.29359/BJHPA.15.1.03 21. Loturco, I., Pereira, L. A., Fílter, A., Olivares- -Jabalera, J., Reis, V. P., Fernandes, V., Freitas, T. T., in Requena, B. (2020). Curve sprinting in soccer: Relationship with linear sprints and vertical jump performance. Biology of Sport, 37(3), 277–283. https://doi.org/10.5114/biol- sport.2020.96271 22. Loturco, I., Pereira, L. A., Kobal, R., Zanetti, V., Kitamura, K., Abad, C. C. C., in Nakamura, F. Y. (2015). Transference effect of vertical and ho- rizontal plyometrics on sprint performance of high-level U-20 soccer players. Journal of Sports Sciences, 33(20), 2182–2191. https://doi. org/10.1080/02640414.2015.1081394 23. Mansfield, P. J., in Neumann, D. A. (2019). Chapter 9—Structure and Function of the Hip. V P. J. Mansfield in D. A. Neumann (Ur.), Essentials of Kinesiology for the Physical The- rapist Assistant (Third Edition) (str. 233–277). Mosby. https://doi.org/10.1016/B978-0-323- 54498-6.00009-6 24. Markovic, G., Sarabon, N., Boban, F., Zoric, I., Jelcic, M., Sos, K., in Scappaticci, M. (2020). Nordic Hamstring Strength of Highly Train- ed Youth Football Players and Its Relation to Sprint Performance. The Journal of Strength & Conditioning Research, 34(3), 800. https://doi. org/10.1519/JSC.0000000000002800 25. McKinlay, B. J., Wallace, P. J., Dotan, R., Long, D., Tokuno, C., Gabriel, D. A., in Falk, B. (2017). Isometric and dynamic strength and neu- romuscular attributes as predictors of verti- cal jump performance in 11- to 13-year-old male athletes. Applied Physiology, Nutrition, and Metabolism, 42(9), 924–930. https://doi. org/10.1139/apnm-2017-0111 26. Mero, A., Komi, P. V., in Gregor, R. J. (1992). Biomechanics of Sprint Running: A Review. Sports Medicine, 13(6), 376–392. https://doi. org/10.2165/00007256-199213060-00002 27. Palastanga, N., in Soames, R. (2011). Anatomy and Human Movement,Structure and function with PAGEBURST Access,6: Anatomy and Hu- man Movement. Elsevier Health Sciences. 28. Reilly, T. (1997). Energetics of high-in- tensity exercise (soccer) with particu- lar reference to fatigue. Journal of Sports Sciences, 15(3), 257–263. https://doi. org/10.1080/026404197367263 29. Requena, B., González-Badillo, J. J., Villare- al, E. S. S. de, Ereline, J., García, I., Gapeyeva, H., in Pääsuke, M. (2009). Functional Per- formance, Maximal Strength, and Power Characteristics in Isometric and Dynamic Actions of Lower Extremities in Soccer Pla- yers. The Journal of Strength & Conditioning Research, 23(5), 1391. https://doi.org/10.1519/ JSC.0b013e3181a4e88e 30. Schot, P., in Knutzen, K. (1992). A Biomecha- nical Analysis of Four Sprint Start Positions. Research quarterly for exercise and sport, 63, 137–147. https://doi.org/10.1080/02701367.19 92.10607573 31. Suarez-Arrones, L., Lara-Lopez, P., Rodriguez- -Sanchez, P., Lazaro-Ramirez, J. L., Di Salvo, V., Guitart, M., Fuentes-Nieto, C., Rodas, G., in Mendez-Villanueva, A. (2019). Dissociation between changes in sprinting performance and Nordic hamstring strength in professi- onal male football players. PLoS ONE, 14(3), e0213375. https://doi.org/10.1371/journal. pone.0213375 32. Šarabon, N., Rosker, J., Fruhmann, H., Bur- ggraf, S., Loefler, S., in Kern, H. (2013). Re- liability of Maximal Voluntary Contrac- tion Related Parameters Measured by a Novel Portable Isometric Knee Dynamome- ter. Physikalische Medizin, Rehabilitationsme- dizin, Kurortmedizin, 23(01), 22–27. https://doi. org/10.1055/s-0032-1331190 33. Zabaloy, S., Freitas, T. T., Carlos-Vivas, J., Girál- dez, J. C., Loturco, I., Pareja-Blanco, F., Gálvez González, J., in Alcaraz, P. E. (2024). Estimati- on of maximum sprinting speed with timing gates: Greater accuracy of 5-m split times compared to 10-m splits. Sports Biomechani- cs, 23(3), 262–272. https://doi.org/10.1080/147 63141.2020.1838603 dr. Darjan Smajla, doc., Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju darjan.smajla@fvz.upr.si