. Leto V., štev. 199 "Ljubljana, sobota, 23. avgusta 1924 Po$tn!na pav?aftrana» Cena 2 Din Ishaja ob « zjutraj. Stane mesečno 20*— Din ga inozemstvo 30*— 9 neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: JCklošičeva cesta št 16/1 Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnlštvo: Ljubljana. Prešernov* ul. št 54. Telef. it. »- Podružnici* Maribor, Barvarska nL t Cel|e, Aleksandrova C. Račun pri poštn. čekor-zavodn štev. 11.842. Ljubljana, 22. avgusta. ( Tragični notranji preobrat, ki je bski narod spravil ob sadove vojnih naporov in mu zaprečil v poslednjem trenutku obistinjenje stoletnega ideala, kljub' težkim posledicam v našem narodu ni mogel ohladiti tradicijo-aalne ljubezni do Rusije. Naša država ge je kljub neprijaznemu vetru, ki je jz sovjetskega tabora vel proti njej, neprestano obnašala korektno in pomirljivo proti Rusiji. V času, ko se je od tam poskušalo uničiti Jugoslavijo, je jugoslovenska vlada svoje razmerje z Rumunsko urejevala kljub mnogim ozirom tako, da je vsakdo videi, da naša država odklanja vsako politiko, ki bi jo dovedla v nasprotje le z enim nacijonalnim interesom Rusije. Ko je šlo za priznanje sovjetske /vlade, nas je vezal politični ozir do Francije, vendar je celokupno javno jnnenje podpiralo približevanje naše ivlade, ki se je že pod gosp. Ninčioem pripravljala, da obnovi diplomatske stike z Rusijo. Postavljali smo se na stališče, da je državni ustroj čisto notranja stvar Rusije, ki ne zavira korektnih diplomatskih odnošajev. Vsi ti pravilni nameni gosp. Ninči-ca, ki bi mu gotovo moral slediti i gosp. Marinkovič, pa so nenadoma zadeli na težke zapreke. Sovjetska vlada je odprla vrata gosp. Radiču in sklenila ž njim razne pogodbe, ki se ne tičejo samo notranjega urejenja naše države, temveč sploh njene integritete in njenega obstoja, Gosp. Radič o tem mnogo pripoveduje. Ob odhodu iz Moskve in vrnivši se iz Moskve je razvil načrt neke republikanske federacije, v koji bi Albanija, Orna gora, Makedonija in ne vemo Š3 kdo igrale posebno ulogo. Tem izjavam gosp. Radiča, od ko-jega smo že dolgo vajeni marsikaj izvedeti, pa je sledila službena izjava ruske vlade, ki jo je podala sovjetska delegacija v Londonu o priliki zaklju-čenja anglo-ruske konference. Sovjetska, vlada je javno in v čisto oficijel-»i notj po.kre,nila problem jugozapaune Evrope in to v nečuveni formi, ki se najmanj ne ženira obdelovati notranjepolitična vprašanja Jugoslavije. Sovjetska vlada se izjavlja za federalizem in kar mirno našteva, kako naj Črna gora, Makedonija, Dalmacija, Srbija, Slovenija tvorijo neodvisne dele neke nove grupacije na Balkanu. Naša država ni z Rusijo v diplomatskih odnošajih, po tej izjavi pa je prekinjeno vse, kar bi moglo vesti do njih obnovitve. Kajti ultimativna nota, ki jo je pred 10 leti dala Avstro-Ogr-ska Srbiji, ni šla ni malo tako daleč, kakor gredo boijševiški diplomati v Moskvi s svojimi izvajanji. V zvezi z vsakodnevnimi izjavami .predsednika HRSS se bolj in bolj potrjuje domneva, da so sovjetd z gosp. Radičem dogovorili načrt za razruše-pje Jugoslavije. Ze je minulo par dni, kar je naša vlada iz «Daily Heralda* izvedela za popolno vsebino ruske note. Pa tudi paš londonski poslanik gotovo ni zaostal s poročilom. Dasi gre za vprašanje, ki se tiče obstoja naše države, ni čuti od vlade gg. Davidoviča, Korošca in Marinko-vida nobenega glasu. Kaj je rekla angleška vlada k tej nečuveni ataki na integriteto za vezne države? Ali je naša vlada v tem oziru storila kak korak? Gosp. Marinkovič se zavija v molčečnost. A po našem mišljenju ne ravna po dolžnosti, ki jo ima kot minister inostranih del do države, ki ji je odgovoren. Ne vemo, ali je na svetu država, ki bi si dala molče dopasti tak snapad. Vzrok nenavadnemu molku je notranjepolitične narave. Čim si gosp. Davidovič prepove vmešavanje so-Tjetske vlade v naše notranje prilike in energično nastopi v Londonu protj vsaki dvomljivosti v tem oziru, je njegova vlada brez večine v Narodni skupščini in mora pasti. Izgleda torej, da obstoju režima žrtvujejo gg. Davidovič, Korošec in Marinkovič čast in pogled naše države v Evropi! Javnost pa se s temi ugotovitvami (zadovoljiti ne more. Mi zahtevamo, da ;v!ada jasno izjavi, kaj je ukrenila na sovjetsko noto. ki jo je g. Rakovski prečital v Londonu in ki v stvari pomeni nekako vojno stanje med Jugoslavijo in so-Vjpti. Zaman iščemo v zgodovini Srbije. da se je kaj takega molče sprejemajo, ne da bi vlada nastopila, da očuva dostojanstvo države. Nihče pri tem ne misli na kakšna razračunava nja z orožjem, a energična zavrnitev moskovsko - londonskih vmešavanj z jasno izjavo stališča naše vlade je najmanj, kar bi morala narodna vlada »kreniti. ^ .Notranji mini-' >. bil danes pri J opoli. Pri tej pri JE K ' PaRT ,I\ Cu Beograd, I'". sta ster Nastas Vef » kralju v avdije liki je vladar podpisal ukaze o imenovanju novih velikih županov v Srbiji in Bosni. Imenovani so: Milivoj Popovič za Bitolj, Laza Atanackovič za Beograd, Gju-ro Brzakovič za Štip, Dragomir Nikolič za Kragujevic, Tihomir Grozdanovič za Kru-ševac, Boža Pavlorie za Požarevac, Dra-joljub Simie za Niš, Milorad Lozanič za Cačak, Steva živanovič za Zaječar, Angjel-ko Štambuk za Mostar, Alfred Makovec za Travnik, Josip Trojer za Tuzlo in Ev-gen Molnar za Bihač. Novi veliki župani v Bosni in Hercegovini so po večini nekdanji frankovci in madžaroni. Upokojeni so sledeči veliki župani: Buda Borisavljevič v Bitolju, Mita Aleksi-jevič v Beogradu. Dobrota Matkovič v Šti-pu, Stancje Belič v Kragujevcu, Marko Novakovič v Kruševcu, Petar Dragomiro-vie v Požarevcu, Milan Petkovič v Nišu, Janko Spasojevič v Cačku, Petar Blago-jevič v Zaječarju. Milan Slepčevič v Som-boru, dr. DušanPetrovič v Travniku, Ah-med beg Defterderovič v Tuzli. Svetislav Paunovič v Banjiluki in Gavra Cerovič v Bihadu. Ministrski svet še ni ničesar sklenil o "IT \ f ao se uvaja red v upravo IRNIM PENZIJONIRANJEM DRŽAVNIH FUNKCI.TONAR-PRISTAŠI VLADINIH STRANK. TER POSTAVLJANJEM TH EKSPONENTOV. — TUDI RADIČEVCI ZAHTEVAJO SVOJE L TUDI. imenovanju novih velikih županov za Hrvatsko, Dalmacijo in Vojvodino. Kakor se v opozicijskih krogih zatrjuje, stavljajo radičevci vladi nove hude pogoje in zahtevajo, da se postavijo v teh pokrajinah njihovi pristaši. Govori se tudi, da zahtevajo radičevci, naj se vzpostavi pokrajinski namestnik za Hrvatske in Slavonijo. S temi imenovanji je vlada namestila same partizanske eksponente in z upokojitvami je brezobzirno pogazila tako slovesno proglašeno načelo svoie objektivnosti. Beograd. 22. avgusta, r. V zunanjem ministrstvu je imenovan za načelnika političnega oddelka Ljuba Mihajlovič, za šefa kabineta pa Radovan Šumenkovič. Dosedanji šef kabineta Rnšic gre za generalnega konzula v Prago. Za šefa presbiroja je bil postavljen novinar Cvetiša. POJACANJE POLICIJE V ZAGREBU. Beograd. 22. avgusta, r. Včeraj je notranji minister sprejel šefa zagrebške policije Urbanija, ki ga je obvestil o zadnjih dogodkih v Zagrebu. Urbani je naglasi!, da je število policije v Zagrebu premajhno in da ga je treba povišati. Minister je usvojil te zahteve in dal Urbaniju nadaljnje instrukcije. Pogafanja z Radicevci PONUJAJO .HM VSTOP V VLADO, RADIČ PA ODKLANJA. — HRSS. SI PRIDRŽUJE »SVOBODO AKCIJE«. - ODHOD KRALJA V SUR- DULICO IN PEČ. Beograd, 22. avgusta r. Položaj je štacijonaren. V vladnih krogih je ves dan vladala velika nervoznost radi za nocoj napovedanega Radičevega govora. Ministrski predsednik Davidovič je dopoldne nujno prosil podpredsednika HRSS. drja. Mačka naj vpliva na Radiča, da ne bi z nadaljnimi iskrenimi izjavami situacije še bolj poslabšal. Baje je Radič obljubil, da bo jako previden. Njegov govor bodo za objavo še posebej cenzurirali ter ga prinese jutrišnji «Hrvat». Mnogo pozornosti je vzbudila tudi današnja konferenca med Davidovičem in drjem. Mačkom. Da bi radičevci prevzeli realno odgovornost za vlado, je g. Davidovič ponovno ponudil naj podajo oportunistično izjavo ter vstopijo v kabinet. Dr. Maček je v Radičevem imenu ponudbo odklonil. HRSS. je pripravljena podpirati vlado, pridržuje pa si svobodo kritike in politične akcije ter so bo ravnala po principu «do ut des». Nato je dr. Maček izročil ministrskemu predsedniku zahteve HRSS. glede imenovanja uradnikov na Hrvatskem. Odhod predsednika parlamenta Jovanoviča na krajši dopust se utemeljuje z njegovo utrujenostjo in lahko obolelostjo. Vladni krogi ga skušajo tolmačiti kot znak, da se situacija v doglednem časa ne bo spremenila. V radikalskih Radie odgovarja Pašiču OSTER NAPAD NA RADIKALE. — AKT OD 1. DECEMBRA 1918- JE LE DOGOVOR DEPUTACIJ. — NALOGA DAVIDOV1ČEVE VLADE. — krogih se zopet trdi, da g. Jovanovič ob izbruhu krize ne želi igrati vloge, ki jo je igral tekem zadnjih dogedkov in da se bo raditega za nekaj časa umaknil iz Beograda- Mnogo se komentira dejstvo. da se g. Jovanovič ne udeleži niti svečanosti v SurdidiSu, niti onih v Peči, akoravno ofidjeln' program računa z njegovo prisotnostjo. Kralj in kra'jica odpotujeta jutri popoldne iz Topole v Mladenovac, potem pa z dvornim vlakom do Vlad i čin i ga hana ter so bosta udeležila v nedeljo svečanosti v Puidulici. Dne 24. t. m. zvečer nadaljujeta T< žnjo v Skoplje ter preko Prlzrcna in Kos. Mitroviee v Peč na svečano astoličenje patriarha. Po svečanostih se vrne kraljeva dvoiiea zopet v To-polo kjer name-a«'a ostati še prve dni septembra. Svečanosti v Surdulici se udeležijo min. predsednik Davidovič ter ministra Radžič ir Korošec, ustoličenja v Peči pa vsi člarj kabineta. Vlada se v svojem delu omejuje predvsem na personalne zadeve ter s polno paro hiti postavljati svoje partizanske eksponente, ki sicer ne bodo dolgo ostali, katerim pa se na ta način le pripomore do avanzmajev. Prihodnje dni nastane politično zatišje. Vršijo se svečanosti v Surdulici in Peči. Revizija opatijskega sporazuma? SESTANEK POSLANIKA BORDERA IN MINISTRA MARINKOVIČA V LJUBLJANL - DEPUTACIJA NAŠIH OBMEJNIH OBČIN PRI MINISTRU MARINKOVIČU. Beograd, 22. avgusta, p. Pod pritiskom 1 stralne meje in izraža se upanje, da pri-"plošnega ogorčenja, ki je nastalo vsled de do povoljnega sporazuma. . razkritij o sporazumu naše in italijanske j Beograd, 22. avgusta, r. V zadevi raz-razmejitvene komisije v Opatiji, je zuna- mejitve z Italijo je posetila ministrskega nje ministrstvo se končno le odločilo za ! predsednika Davidoviča in zunanjega mi-energičnejšo akcijo. Minister Marinkovič | nistra dr. Marinkoviča deputacija iz vseh je razpravljal z italijanskim poslanikom! slovenskih občin ob italijanski meji od Bodrerom, ki je v tej stvari tudi osebno j Triglava do Snežnika. Najbolj so bile ra-obvezan, ker je svojčas v Imenu italijan- j stopane zainteresirane občine Rake, Dov-ske vlade slovesno obljubil, da bo Italija j je, Cerknica, Gor. Logatec, Hotederšica in pristala na tako korekturo granice, ki I Planina. Deputacija je obrazložila mini-zasigura najvitalnojše interese našega ob-' stroma nevarno stanje, v katero utegnejo mejnega prebivalstva. Na temelju tega raz-j priti te občine, ako se nove meje ne spra-govora jo dobil šef naše razmejitvene j vijo v sklad s katastralnimi občinami, ker komisije polkovnik Draškovič nova navo- j bi sicer pripadlo obilo zemljišč obmejnih dila za delo na terenu. Nocoj je odpoto- ! občin Italiji. Deputacija je naglašala, da val poslanik Bodrero na Reko, odkoder pride v sredo v Ljubljano ter se tam sestane z ministrom Marinkovičem na konferenco, v kateri naj bi se dosegel defi-nitiven sporazum glede granice. V zunanjem ministrstvu zatrjujejo, da bo minister Marinkovič trdno branil že od prejšnje vlade postavljeni princip kata- Italija, ako se določi nova meja po kata-stralnih mejah, v strateškem oziru ničesar ne izgubi, ker ostanejo vse strateške točke v njenih rokah. Odposlanci so izjavili, da se vzdolž italijanske meje pojavlja veliko vznemirjenje in volja do izseljevanja, ako se ne doseže katastrska meja. Komunistična obstrukcija v Reichstagu KOMUNISTI SO TRIKRAT RAZBILI SEJO IN ONEMOGOČILI PRE-ČITANJE VLADNE IZJAVE. - VSE RAČUNA NA NOVE VOLITVE, Berlin, 20. avgusta, s. Na današnji seji državnega zbora, na čije dnevnem redu jc bila edina točka izjava državne vlade, je predlagal komunistični poslanec dr. Schvvarz, da se takoj prične posvetovanje o raznih komunističnih predlogih, ki so važnejši kot vladna izjava. Dr. Schvvarz jc dalje zahteval, da nastopijo po vladni izjavi stranke s svojimi deklaracijami ter se takoj nato državni zbor razpusti in razpišejo nove volitve, Ko je hotel dr* žavni kancelar dr. Marx pričeti govoriti, so ga komunisti pri tem ovirali s traj nimi medklici: «Ven s političnimi ujet* niki! Amnestija!« Predsednik Walraff je moral vsled vedno večjega hrupa sejo ob 5. popoldne prekiniti. Izjavil je, da bo sklical svet starejšin, da kaznuje dr. Sch\varza. Ob 7. zvečer je prišel \Valraff zopet v dvorano in izjavil, da je svet starejšin odobril z veliko večino njegov predlog, da se komunist dr. Schvvarz od* strani iz dvorane. Ko je predsednik \Val» raff opazil, da je dr. Schwarz še vedno v dvorani, je izjavil, da ne more nadalje* vati razprave, vsled česar predlaga, da se skliče prihodnja seja z istim dnevnim redom za jutri ob 10. dopoldne. Zagreb, 20. avgusta, r. Nocoj ob 7. se je vršil v prostorih HRSS ožji sesta* nek Radičevih zaupnikov. Na tem se* stanku je imel Radič govor, v katerem je odgovoril Pašiču na njegova izvajanja v torek. Pašičev govor je po Radičevem mnenju pokazal, da so frankovci v pri* meri z radikali pravi državniki. Rad' Be je nato obširno bavil z zgodovino usta* novitve naše države ter je pri tem ko* mentiral razne dogodke po svoje. Pašič se sklicuje na akt or 1. decembra 1918. Radič vprašuje, od kedaj ' tvarjajo deputacije države? Ako misli Pašič, da je bila ta deputacija polnoveljavni izraz narodne volje, kako more po; :m reči, da je bilo Prečanom dano preveč ena* kosti in svobode? Deputacija je mogla govoriti le n atemelju enakopravnosti. Iz vseh govorov in dejanj radikalov se vidi, da niso pravi Srbi, ampak cincarska tolpa, ki je nad Srbi, ki je pa nočejo imeti Hrvatje, in te bande ne bo več nikoli. Pašič je dejal, da se morajo Srbi počutiti v Zagrebu ravno tako doma, kot Hrvatje v Kragujevcu. To je nesmisel, ker Zagreb ostane Zagreb in Hrvatje stoje na stališču, da so v Zagrebu Srbi le gosti. Zborovalci na Pašičevem shodu so Vlada je bežala iz Narodne aknošči- Imekasno?, ne, ki jo hoče do 20. oktobra potlačiti, a paralelne ofenzivne izjave v Moskvi in Londonu ter v Zagrebu so takega značaja, da morajo zanimati i naše narodno zastopstvo. Ako vlada pozablja na svojo prvo dolžnost, potem naj parlament spregovori resno besedo! Gospoda Davidovič in Marinkovič nosita vsak dan težjo odgovornost. Ali hočeta govoriti šele, ko bo se pokazali ko^ tolpa, s katero bodo znali Hrvatje obračunati. Ljudje iz te tolpe se nahajajo tudi na dvoru. Med Davidovičem in Pašičem obstoja bistvena razlika, čeprav Davidovičeva vlada doslej ni mnogo storila. Davidovičev kabinet ima izvršiti tri naloge: 1.) ima uvesti pošteno upravo; 2.) hoče resno pobijati korupcijo; 3.) bo moral pripraviti tla za svobodne volitve. Sedanja vlada ne bo padla po naši krivdi, pasti more le, v parlamentu, ako ne bo imela več večine. Sestanek Male antante v Ljubljani Beograd, 22. avgusta, p. Zunanji mini* ster dr. Marinkovič odpotuje v torek v Ljubljano, kjer se sestane v sredo s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešcm, ki ostane ondi le nekaj ur. V četrtek se sestane dr. Marinkovič z rumunskim ministrom za zunanje posle Duco, ki ostane v Ljubljani en dan. Iz Ljubljane odpotuje minister Marinkovič v spremstvu šefa kabineta Šumenkoviča v 2enevo na sejo Zveze narodov. Dr. Marinkovič je predsednik naše delegacije pri Zvezi narodov. OBNOVITEV POGAJANJ Z MADŽARSKO. Beograd, 22. avgusta p. Prihodnji mesec se obnove trgovinska pogajanja z Madžarsko, ki so bila prekinjena. Načelnik naše delegacije dr. Ninko Perič je že stopil v stike s predsednikom madžarske delegacije Wodianerjem. darujte za soholshiTabor! Dunaj, 22. avgusta, j. Iz Berlina po« ročajo: Državni zbor je imel danes nič manj kot tri seje, vendar pa na nobeni ni mogla vlada podati nameravane izjave. Niti državni kancelar, niti finančni, niti zunanji ministri niso mogli govoriti, ker so jih komunisti prevpili. Šele ob 4. uri popoldne je prešla zbornica na dnevni red. Berlin, 22. avgusta, j. Državnozborska frakcija nemške ljudske stranke je imela sinoči sejo, na kateri je zavzela stališče napram londonskemu paktu. Seji so pri* sostvovali tudi člani nemške ljudske stranke, ki so poslanci pruskega dežel« nega zbora. Soglasno so zavzeli stališča, da je odklonitev londonskih dogovorov nemogoča. Z ozirom na to odločitev nemške ljudske stranke je ustvarjena fronta socijalnih demokratov, demokra« tov, centruma in nemške ljudske stran« ke, da se sprejme londonski pakt. Vso zavisi sedaj od nemških nacijonalcev, ki pa so v načelu že sklenili glasovati proti Dawesovim prilogom. Tako je sko< ra jgotovo, da vlada ne bo mogla zbrati potrebne dvetretjinske večine in da bo* do postale nove volitve neizbežne. Zaupnica Herriotu v francoskem parlamentu ZAČETEK RAZPRAV O LONDONSKI KONFERENCI,- HERRIOTOVfi IZJAVE V PARLAMENTU IN SENATU.-UGODEN VTIS V JAVNOSTI. praznitev kolirske cone, predno Nemčija ne izpolni pogodbenih obveznosti vključno razorožitve. Dalje je povdarjal Her- Pariz, 22. avgusta, z. Zbornica m senat sta začela včeraj razpravo o londonskih sklepih. Ob ogromni napetosti poslancev in r.abito polnih galerij je podal Herriot kratko izjavo o poteku in sklepih londonske konference v parlamentu in nato v senatu. Senat se je po njegovi izjavi odgodil za 24 ur, parlament pa je takoj prešel na debato o Herriotovih izvajanjih in o 11 interpelacijah ki so bile vložene r isti zadevi. Komunisti in desničarji so predlagali, naj se ta debata odgodi. Oba predloga pa sta bila zavrnjena in sicer komunistični s 359 proti 126, desničarski pa s 320 proti 209 glasovom. Ti glasovanji se smatrata kot prva zaupnica Herriotu po londonski konferenci ln kažeta, da bo dobil Herriot tudi pri stvarnem glasovanju večino. Radi komurističnih kravalov je bila *eja ob 7. zvečer prekinjena in se je nadalje/ala ob 8. Trajala je pozno v noč. Tekom debate je Herriot v zbornici izjavil, da se prej ne more misliti na iz- riot. da je v Londonu pripravil sredstva in pota za mednarodno varnost, s čemer naj bi se dopolnila reorganizacija francoske obrambe. Današtija se.ia zbornice ni prinesla do 8. zs-pčer rikakih važnih dogodkov. Pariz, 22. avgusta, s. Včerajšnje izja-ve Herriota niso sprejele ugodno samo obe zbornici, temveč tudi današnje jn-tranjc- časopisje. Listi vladne večine, ki se navdušujejo za Herriota odobravajo njegove izjave in ga imenujjejo moža miru, ter verujejo v zmago Herriota zbornici in senatu. Zdi se celo. da bo senat. debato sploh odgodil. če bo Herriot pri glasovanju v zbornici dobil večino. Opozicija rte vemje v uresničenje Herriotovih idealov, čeprav (in to posebno »Matir«), prizna ra Herriotove uspeh« pred parlauientcm ter naglasa jasnost in prep:ičevaLno~t njegovih izjav. SOVJETI ODOBRILI POGODBO Z ANGLIJO. Moskva, 22. avgusta, s. V plenarni seji moskovskih sovjetov so poročali Rakovski, Cičerin in Kamenjev o prizadevanjih, da bi se angleško-ruska pogodba zaključila. Cičerin je označil zaključek te pogodbe kot uspeh petletne mirovne borbe sovjetske Unije s kapitalističnimi državami. Pogodba znači vzpostavitev ruskega gospodarstva in ojačenje politične moči sovjetske Unije. Moskovski sovjeti so soglasno sprejeli sklep, v katerem se je ugotovilo, da potrjuje angleško-ruska pogodba temeljno pridobitev ruske revolucije ter znači aktivno sodelo nnje angleške delav ske stranke pri tej pogodbi začetek praktičnega sodelovanja med angleškim in ruskim delavstvom. MACDONALDOVO PISMO HERRIOTU. London, 22. avgusta, j. Ministrski predsednik Macdonald je poslal Herriotu pismo, v katerem priporoča, naj se Poruhrje izprazni po možnosti pred rokom, ki je bil določen v Londonu. Pismo je vzbudilo v fr.nr*vnlp>i listih mnoflo razburjenja. Ljubljanski velesejem, paviljon „H" 320-321 Gaspari &Faninger Maribor. IV. Osmi sefma Ves dan živahna kupčija. 'Kupčije so se sklepale včeraj živahno ves dan in v vseh strokah. Letos je na sejmu velika izbira vsakovrstnega blaga za vsakdanjo potrebo, toda tudi luksuznih predmetov ne primanjkuje, tako da pridejo glede izbire blaga vsi kupci na svoj račun. Živahnejše se zadnje dni sklepajo kupčije tudi radi tega, ker so mnogi razstavljalci v cenah nekoliko popustili. Da je letošnje leto glede kupčij mnogo na boljšem, izjavlja ogromna večina razstavljalcev, zlasti obrtniki Na željo razstavljalcev prične sejm-ski urad danes vpisovati prijave _ za prihodnji sejem. Mnogi razstavljalci si namreč žele zasigurati sedanje prostore za drugo leto, kar store najbolje tako, ako se takoj prijavijo. Prijeten včerajšnji dan je povzročil zopet številnejši poset sejmišča. Resni kupci so prišli iz vseh krajev Slovenije; prav mnogo jih je bilo iz mariborske oblasti. Iz seznama tukajšnjega sejmskega stanovnjskega urada povzemamo, da. je prispelo včeraj znatno število inozemcev iz prav različnih držav, med temi iz Italije (Rim, Milan), iz Julijske Krajine (Trst. Gorica-, Vipava, Idrija), iz Nemčije (Bonn, Miincben, Frankfurt am Hain, Heidenheim), iz Avstrije (Celovec, Gradec, Leoben, Dunaj), iz Madžarske (Budimpešta), iz Rumunije (Bukarešta), iz Bolgarske (Sofija), iz Grške (Atene), iz Češkoslovaške (Praga, Pardubice). Včeraj smo imeli celo gosta iz Nove Zelandije, rojaka Ma-rinoviča. Med tuzemskimi izvenslo-venskimi posetniki so bile včeraj zastopane številno vse pokrajine države. Mnogo je kupcev posebno iz južnejših krajev države. Celokupni obisk je dosegel včeraj gotovo 10.000 oseb. Med odličnimi gosti je beležiti češkoslovaškega narodnega poslanca g. dr. Josipa Matoušeka, ki je bil o sejmski prireditvi poln lepili besed in je sejmskemu vodstvu iskreno čestital na uspehu. Iz Bonna v Nemčiji je dc-šel univerzitetni profesor g. Karel Goetz kot. oficijelni zastopnik republike Nemčije. Za danes jo napovedan poset predsednika Saveza industrija-jaca g. S. D. A!exandra in tajnika g. Marka Bauera. Sejmski urad je prejel včeraj čestitke italijanskega generalnega konzulata v Zagrebu. Na sejmišču delajo precej nemira Bosanci, ki kuhajo črno kavo, in pa čevapčiearj!, ki včasih prav po nepotrebnem in ne baš v prijaznem smislu »življajo sejmarsko vrvenje. Živahno jo tudi pred kojo, kjer ima razstavlje-ne firma Kucler harmonike. Tam imajo namreč spretnega igralca na kar-monike, ki prav na umetniški način prednaša melodije znanih oper. Včeraj jc igral Rigoletto in bil deležen končno priznanja s ploskanjem. Na nedeljsko konjsko razstavo, na katero bo privedeno 140—150 najlepših konj iz Slovenije, ponovno opozarjamo. Zanimanje za- to razstavo je veliko tudi v Italiji. Za nedeljo se sploli napoveduje ogromen poset. Ce nam bo narava naklonjena, bo v nedeljo takšen poset, kakršnega še ni doživel Ljubljanski veliki sejem. velesejem kleničice ekstraktov za preprosto izdelovanje likerjev, najrazličnejše parfeme in koiioske vode, razprševalce parfemov, voščeno in usnjato platno, železne blagajne, nadomestilo za šipe in drugo. Drugače je v tem paviljonu zastopana galanterija, bižurerija, draguljarstvo, fina mehanika, igrače, godala, živilna industrija. Tu vidimo lepe preproge, perilo, ust-nike, čokolado, umetno cvetje, pohištvo, čepice, klobuke, angleške tkanine, fotografski materijal, stekleno blago, likerje. Svoje izdelke ima tu ečina domača tvornica orgel j (Brandl, Maribor). V tem paviljonu ima svojo kojo tudi Sveta vojska«, ki vrši propagando proti alkoholu praktično s tem, da prodaja iz-bomo osvežilno brezalkoholno pijačo. Koja »Svete vojske« je baš v sredi med svojimi sovražniki. Na eni strani so vabljivi izborni likerji splitske firme Buzolič & Co., na drugi pa mariborske firme Per-havc & Valjak. doma lahko mnogo naredi če je podjetnik vedno sam pri delu in tudi delavci zmožni marsikaterega dela ter se ne strašijo zmožnosti tujcev, ki se pri nas žalibog le preradi protežirajo. Pozornosti vredna so nova dvokolesa za otroke od 5 do 10 let, ki so narejena ravno tako kot velika dvokolesa samo v mali obliki Nadalje novi auto, v katerem se lahko vozita dva dečka v starosti 10 let. Novost je otroški voziček na krogljične tečajnike. Dalje je razstavljenih tudi mnogo dvo-koles različnih modelov, razni mali kom-pletni motorji amerikanskega tipa, Evans, Ornega, Orionette, Motorette itd. Tvrdka je znana širom l.rše domovine pod imenom »Tribuna« ter razpošilja svoje izdelke v velikih množinah na Balkan. Podjetje je edina moderno urejena tovarna dvo-koles in otroških vozičkov v Jugoslaviji, ter ima svoj sedež v Ljubljani, Karlovska cesta 4. I925 v— Josip Adamič, vrvarna Domžale, podružnica v Kamniku je tudi letos razstavila svoja lastne izdelke, znane po stoji prvovrstnosti in trpežnosti, po ka,erih kakor vidimo rada sega industrija, trgovci in zasebniki. Blago se odlikuje po svoji izredno'lepi izdelavi, ki privabi vedno novih kupcev. Poleg lastnih izdelkov ima v zalogi vse v vrvarsko stroka spadajoče gasilne potrebščine in še razne druge predmete. Zastopana pa je tudi v lovskem pavi! joniu, kjer je razstavila predvsem turistovske vrvi, vrvice in druge take potrebščine za lovce ter razna viseča telovadna orodja. To najstarejšo tovrstno podjetje priporočamo vsem, posebno pa gasilskim društvom, telovadnim društvom, industriji in kmetovalcem. ugled države. Vlada g. Davidoviča se mora neprestano braniti pred RadičevimS izpadi in izjavami »Vreme* zahteva, da se današnja situacija pretrga, da bi mogl? nastopiti stabilnejša situacija. + Škandalozna podpora. Pod ten-naslovom napada »Kmetijski list* novo vlado, ker je dovolila za polhovgrajskc katastrofo samo 500.000 Din podpore, dasi ba;c znaša škoda čez 20 milijonov dinarjev. »Kmetijski list» je menda pozabil, ko sedaj piše take stvari, da je obenem udaril po zobeh tudi g. Puclja, ki je glasoval za novo vlado kar na slepo in še predno je dobil dokaze, da bo ona kaj storila za ljudstvo. Škandalozna podpora je samo nujna posledica škandalozne politike klerikalcev in njihovega pomočnika posl. Puclja. NeHivaležnost plačilo sveta Klerikalci so zlorabili delavstvo, sedaj mu pa delijo brce (Dopis iz delavskih krogov.) Po znanih trboveljskih dogodkih jej sedaj ono hvali, kar se je prej prekli-klerikalna stranka smatrala, da je pri-! njalo; šel ugoden trenotek, da se nastavijo delavstvu limanice. Prav nepotrebni krvavi spopad med komunističnimi «DRAVA» lesna industrijska delniška družba v Mariboru. Posebno pozornost vzbujajo v pavi* ljonu E (v pokritih in polpokritih prosto* rih) prvovrstni izdelki «D raven d. d. Maribor. (Upognjeno pohištvo, hladilne naprave, jermenice, zaboji.) bifi trenutke razburjenja, ko sto- «D r a v a» lesm industrijska delniška , . •J družba v Mariboru, ki se je leta 1921. j 1» kri V m ^temnjuje pogled. razvila iz družbe z o. z. v delniško obli* | In tako je naenkrat nastopih. SLS - . pra"v s0 velekapitališti či- delav- J" ... delavci in Orjuno se je politično zlorabil. Vsak pameten človek je vedel, da JDS nima s trboveljskimi dogodki in s poznejšimi spopadi nobene zveze, temveč samo sitnosti. A treba je bib Vrhu vsega pa je SLS v službenem članku »Pašičevo strašilo* dala komunistom, s katerimi so se bili v ljub-krenko brco. Za skledico leče so klerikalci ob prvem strahu da bi jim prijateljstvo s komunisti moglo «pd zgoraj® škodovati, zatajili zaveznika in ga pred vso javnostjo osmešili. V tem članku se delavska organizacija označuje kot «strašilo», ki ga od znotraj ni ni<\ od zunaj pa še ko, je v teku 5 let svojega obstanka j kot nekakšna «braniteljica> zavzela zelo važno mesto v krogih lesne J stva, da viovi simpatije komunistov, industrije Slovenije. Takoj od prvih po* četkov svojega delovanja je pričela z velikopoteznim proizvajanjem in trgo* vanjem v lesu ter, prehajajoč v teku časa k čimdalje dovršenejšemu obdelo* vanju lesa, dosegla do danes nad vse razveseljivo stopnjo razvoja. Na svojem sedežu v Mariboru je na izredno ugodnem mestu ob Dravi, kjer pristajajo splavi, uredila veliko parno žago, opremljeno z vsemi modernimi sredstvi, kakor umetno sušilnico itd. ter se nahaja sredi obsežnega 70.000 m2 ve* likega lesnega skladišča, po katerem je napeljana cela mreža industrijskih tirov; eden poslednji vodi neposredno na obalo Drave, oddaljeno komaj par sto korakov. Poleg žage si je družba tekom časa ure* - j za5ebn0 lastnino, vendar so dila celo vrsto obratov za razne lesne ^^ ^ htljskažkih člankov kleri- Zakaj je to delala, se vidi šele sedaj, ko se je izvedelo, da je Radič sklenil v Moskvi pogodbo s komunisti in je s tem dobil zase upanje, da bodo komunisti volili tudi v Sloveniji njegove kandidate. Bojazen pred to možnostjo je klerikalce pripravila do tega, da so se začeli prilizovati komu-upravna mesta, da so najbolj zakrk-lja,nski občini ravnokar skregali In delavstvo, zaupljivo, je šlo na lim. Dasi v6, da so klerikalci največji kapitalisti, da imajo v najbolj profi-tarskih podjetjih denar in odločujoča upravna mesta, da so najbol zakrk njeni kapitalistični krvosesi, dasi ve, da je katoliška cerkev vedno držala po sejmu PAVILJON H. Razstava blaga ni dosledno organizirana po skupinah sorodnih strok, kar je razvidno tudi iz dosedanjih naših popisov paviljonov. O tem, ali to svrho sejma doseza bolje ali slabše, so mišljenja deljena. Nedvomno ima to premešanie tudi svojo dobro stran: oko se ne utrudi pic-več, ko ne gleda na večjem prostoru le sorodne izdelke. Sicer pa so po paviljonih razstavljene vedno po večje skupine sorodnih strok. Ako bi to ne bilo, bi bil pregled tega blaga nedvomno preveč otežkočen. Tako vidimo tudi v tem paviljonu predmete, ki smo jih gledali že v več paviljonih. Največ vidimo tu izloženih tekstilne industrije, tekstilne konfekcije, kožuho-vino, perilo, cerkvene paramente. Tu dobimo nogavice, obleke, preproge, uniforme, vrvarske izdelke, trakove vseh vrst, nahrbtnike, rute, zastore, vezenine, odeje, čipke, dalje pisalne stroje, čaj, elektrotehnični materijal, čokolado, Lutzove peči, potno kovčege, ščetarske izdelke, elektromotorje, blagajne, električne šivalne stroje, kolesa, zlatarske izdelke, testenine, pletilne stroje in drugo. Med drugimi je razstavila tu največja tvornica testenin v naši državi Cetina (Omiš-Split). Nekako sredi paviljona je med sejmarji že precej znani svetilnik iz čokolade, ki ga je postavila tvornica čokolade »Mirim« iz Maribora. Iz narodno - gospodarskega vidika je zanimiva razstava trakov in pramenov podjetja »Metre«, ki dopolnjuje domačo zadevno produkcijo in ma-niša uvoz tujih izdelkov. Lastne zlatarske izdelke je razstavila tu tudi »Zlatar-ka«. uidinjene jugoslovanske tvomice zlatnine in srebrnine. Posebno dobre kupčije se delajo v tem paviljonu v ple-tilnih strojih, ki jih kupujejo domačini, PAVILJON K. V tem paviljonu so razstavila francoska. belgijska in angleška skupina. Fran-toski oddelek, ki ga je aranžirala g. Mal-hape, je zelo okusno prirejen. Tu vidimo j«stre origi.na.lne neresne blazinico, ste- izdelke. Od teh je omeniti predvsem veliko strojno stavbeno mizarsko delav* nico za izdelovanje stavbeno mizarskih oprem, kakor oken, vrat, stopnic pri novih stavbah, dalje poseben oddelek za izdelovanje zabojev, kateri slednji orno* hladilne stroke, izdelovanje jermenic, (Riemenscheiben) iz lesa, in končno obrat z a izdelovaje zabojev, kateri slednji orno* goča kar najintenzivnejšo izrabe izreza* nega števila drugega pohištva. Izdelek to* odpadki služijo za kurjavo pogonskega stroja, ki deloma neposredno iti deloma potom električnih motorjev goni vse tc obrate, lokomobile s 120 HP. V Zbelovem, mali vasici, odda* Ijcni 5 km od postaje Poljčane ter le* žeči ob progi Poljčane * Konjice, ima družba izborno vpeljano in lepo urejeno tovarno upognjenega pohištva, v kateri zaposluje 180 domačih in v stroko dobro uvežbanih dclavcev ter izdeluje do 200 komadov stolic dnevno, poleg primer* nega števila drugega pohištva. Izdelek o* varne jc dobro vpeljan v tu* in inozem* stvu ter po svoji kvaliteti splošno pri* znan, o čemer priča dejstvo, da si je tovarna pridobila celo vrsto stalnih do* brih neposrednih odjemalcev v raznih prekomorskih deželah. Družba ima razne gozdne eksploata* cije zlasti v Pohorju ter zaposluje v vseh svojih obratih 7 polnojermenikov in 1 cepilni jermenik. S pomočjo teh cksploatacij ima družba vedno na razpolago blago za dobave iz kupčij v izvozu ali tudi za javne dobave v tuzemstvu, dočim imajo njeni lesno* industrijski obrati vedno na razpolago neizčrpen rezervoar v lastni režiji. S smotrenim delom in trudom si jc «Drava® pridobila glas in uvaževanje nc samo v krogih lesne industrije naše države, temveč sploh v industriji kot ta* ki.V svojih obratih in cksploatacijah zaposluje danes okoli 300 delavcev in uradnikov. Zdrava temeljna konstrukcija, srečna izbera njenih specialnih izdelkov, katerim je zagotovljeno trajno povpra* sevanje, izpolnjeni ugodni predpogoji glede surovine, delovnih moči ter pro* metnih zvez, odpirajo družbi tudi za bodočnost najlepše izglede na nadaljno uspevanje in na še večji razmah. kalnih novin kratkovidneži upregli v klerikalni voz in ga potrpežljivo vlečejo. Kaj so dobili za to? Ali je nova vlada, ki že skoraj mesec dni sedi na krmilu, le količkaj storila v korist de- tali "« SI o venca* od 15. avgusta, kjer se v nič daje celo delavstvo, češ, saj je neumen vsakdo, ki se ga količkaj boji. Boljševizem se opisuje kot smešna zmedenost nekih mladičev. Kmet-ske in druge mase ostanejo, kakor piše « Slovenec*, zvesti zasebnolast-ninske-mu blagostanju. Hud poper je to za komuniste pa tudi za takozvano katoliške komuniste, ki lovijo delavce na limanice klerikalnega boljševizma. Tu velja res zopet enkrat izrek, da je zamorec (to je delavstvo) storil svojo dolžnost, sedaj pa lahko gre. Skregal se jo z demokrati, uprl državi, bojkotiral v lastno škodo napredne trgovce, ko pa je spravil SLS na vlado in podprl s težko zasluženimi parami farovške novine, pa se ga bacne in namiguje fabrikantom, naj se nikdar ne ustrašijo kakega delavskega pokreta, ki je samo «strašilo za vrabce* ... Zato pa nas je delavcev obilo, ki smo ob vseh nepotrebnih spopadih in da jib Iz demokratske stranke V nedeljo dne 24. t. m. se vrši okrožni sestanek JDS za ra-dovljiško okrožje v Radovljici ob 10. uri dopoldne. Udeleži se ga delegat iz Ljubljane. Istega dne se vrši na Jesenicah sestanek volilccv JDS za predstoječe občinske volitve. Istotako se ga udeleži delegat iz centrale. Prijatelji in somišljeniki so vljudno vabljeni v prostore g. Ilumra ob 10. uri dopoldne. V soboto C3. in nedeljo 24. se vrši seja načelste.- T.- -aokratične stranke za mariborsko in ljubljansko oblast v Rogažk; Slatini. Seja začne ob pol 6. uri popoldne v s,ob to in se nadaljuje v nedeljo ob 10, uri dopoldne. _______7 __ ______ j izzivanjih prav dobro videli, lavstvu? Ali je kje pritisnila na izbolj- .JDS ni ne zakrivila, še manj pa žele šanje mezd in delovnih pogojev. Ali i Videli smo, da se jo je zlorabno je kaj ukrenila zoper draginjo? Zojier potegnilo v vrtinec, da si s tem SLS odpuščanje delavcev? Ali je kij sto- ; pomaga na vlado. Sedaj se SLS rila v korist zaprtim delavcem? ! razkrinkava. Danes se delavstvu še 245 do 0; grabovica semenjska, franko Tudi kratkovidneži vidijo, da kleri-! samo posmehuje, jutri pa bo morda kalna vlada za delavstvo ni nič sto- j že sposobna, da ga nažene zopet na 22. avgusta: LJUBLJANA. Bila sta zopet dva zaključka, oba v blagu. Notirajo (prva številka denar, druga blago, tretja v oklepaju zaključld): na blagovnem tržišču: trami, monte, i do 8 m, franko meja 0 do 430; traml monte, 3-3 do 6-8 m. franko meja 0 do 430; trami, 3-4, 4-4, 4-5 (2-3 blaga 4-4) franko meja 450 do 0; trami, 3-3, 7-9, od 4 do 12 m, franko meja 425 do 0; traml monte, od 4 do 8 m dolž., franko meja, 1 vagon 428 do 432 (428); deske, 20-25 mm, I. in II., franko meja 0 do 750; deske, 20 mm od 16 cm naprej, franko meja 0 do 600; deske, III., franko meja 565 do 0; remeljni, 4-8, franko meja 724 do 0; pšenica, domača, stara, franko Ljubljana 425; pšenica, domača, nova, franko Ljubljana 410 do 0; pšenica, baška, pariteta Ljubljana 0 do 455; pšenica, baška, franko baška postaja O do 385; turščica, baška, I., pariteta Ljubljana 0 do 348; turščica la Platta, brutto za netto, na potu iz Trsta, pariteta Ljubljana 0 do 370; ječmen, pivovarski, 65 kg, pariteta Ljubljana 450 do 0; rž, baška. 75-76 kg, iranko Ljubljana, 2 vagona (685); suhe gobe po kakovosti 48-54 do 0; krompir, domači, novi, franko slovenska postaja 50 do 0; pšenični otrobi, debeli, franko Ljubljana rila. Vse gre kakor prej, Zaloško cesto. Ollt! Sejmske vesti v— Elektro - Company Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 25. razstavlja v paviljonu H 332 vsakovrsten elekro-materijal in aparate, med drugim radioaparate in radiomaterial za amaterje, ker je za občinstvo posebna privlačna sila. Tvrdka ima stalno v veliki zalogi elektromotorje in stroje, elektropeči, štedilnike, zdravilne aparate, namizne svetilke, stiskalne aparate, omejevalce toka in »Turnlight« žepno svetilke najdaljše gorljivosti ter najvišje kapacitete. Posebno pa omenimo še aparate za zdravljenje z elektriko. Interesente opozarjamo na to razstavo, ob kateri priliki si lahko nabavijo karkoli od navedtnih predmetov po brezkonkurenč-nih cenah. 1925 v— Otroški vozički in drugi. V paviljonu F 191 je razstavljenih nad 30 otroških vozičkov najnovejšega tipa, krasno domače delo., ki najn Briča. da se tudi 4- Kdo ima prav. Vladni klerikalni list «SIovenec», organ podpredsednika vlade drja. Korošca, včeraj po svoji stari navadi grdi Sokolstvo ter zaključuje svoje besne izpade z izjavo, da je jugo-slovensko Sokolstvo »organizacija re-akcijonarne liberalne buržuazije», «Pri-bičevieeva garda, ki sc nič ne loči od Orjune in pomeni uniformirani duševni zastoj in nazadnjaštvo*. Na sokolskem saboru v Zagrebu pa je zastopnik vlade, kateri služi «Slovenec», in kolega dr. Korošca minister Pečič izjavil dobesedno: «V imenu vlade Njegovega Veličanstva kralja pozdravljam jugoslovensko Sokolstvo kot ono narodno organizacijo, ki najlepše izvršuje program razrednega in državnega edinstva. Zdravo, sinovi solnca in svobode!» — Kdo ima sedaj prav: Korošcev list ali Korošcev kolega? In kako so mogli klerikalci dopustiti, da je zastopnik ccloknpne vlade pozdravil Sokolstvo, torej tudi v imenu njihovih ministrov? In končno, kaj nameravajo ukreniti proti generalu Srečkoviču, ki je v imenu N.i. Vel. kralja in kraljice pozdravil Sokoie in poudaril, da vladar z največjim veseljem zasleduje krepki razvoj jugoslovenske sokolske misli, ter je končno v imenu »prvega Sckola v državi, brata Aleksandra, segel starosti JSS. Ganglu v roko? -f Zvišanje duhovniških plač. Vest, da je zastopnik ministra ver dr. Korošec obljubil zvišati duhovščini draginjske doklade kar za dva- ali trikrat, piše .Kmetijski list*, da je tudi njega «močno zabolela*. «Kmetijski list* pravi: »Zato kličemo: nikarte tako gospodje! Kmetje komaj zmigu.ejo davke, ponekod celo ne in če so kje kakšni krajcarji, dajte jih za ponesrečence od poplave, toče, slabe letine! In če je komu treba kaj zvišati, dajte najprej invalidom, potem pa ože-njencem in pred vsem rodbinskim očetom, ne pa v prvi vrsti duhovnikom, ki so po vaši zaslugi itak lansko leto dobili lepo in jako občutno povišane draginjske doklade za nazaj in za naprej.* Lepe so te besede, samo, ko bi ne bila za njimi velika hinavščina, ki je namenjena za slepilo pristašev SKS. Vprašamo, ali g. Pucelj, ki je glasoval za vlado, v kateri imajo največjo besdo klerikalci, preje ni vede!, da vrana vrani oči ne izkljuje in ni poznal klerikalcev, da bodo najprej nasitili črno gospodo, drob-tine, če jih bo sploh kaj ostalo, pa kot miloščino delili med ljudstvo. Kako se 1 pravi temu, če g. Pucelj sedaj v »Kmeti.skem listu« udriha po vladi, pred 14 dnevi je pa pri glasovanju v skupščini zanjo Sel v ogenj! Za vse, kar delajo sedaj klerikalci v vladi je soodgovoren tudi g. Pucelj, ki je tej vladi izrekel zaupnico! Po toči zveni, ako «Kmetijski list* sedaj napada klerikalce in njihove ministre. + «SIovenec» se obtožuje falzifi-katorstva! Zopet se moramo vrniti na državniški govor g. Sušnika povodom otvoritve ljubljanskega velesejma. »Jutro* je ta govor objavilo po stenograf-skem zapisku dne 16. avgusta. Dobesedno isti govor ie objavil *Slovenec» dne 17. avgusta. Včeraj pa »Slovenec* ponovno piše da smo mi Sušnikov govor falzifi-cirali. če tudi je potem tudi on falziii-kator, ker je priobčil Sušnikov govor z istim besedilom, kakor mi. Seveda »Slovenec* trdovratno laže, ker njemu laž posvečuje namen. Zato je »Slovenec* tudi škofov in ima kot tak prcdpravico na laganje in zavijanje. Mi smo v ostalem že ugotovili, da je Sušnik točno govoril tako kot smo mi 16. in »Slovenec* 17. avgusta poročalii. Pač jc »Slovenec* pred par dnevi Sušnikov govor še enkrat priobčil in ga na najvažnejšem mestu po-tvoril, ker je Sušnik prišel radi nepremišljenih besed, ki jih je govoril pri otvoritvi velesejma kot kraljevski minister v jako neprijeten položaj. Moralno višino gospoda Sušnika — kar je dokaza! kot odgovorni urednik »Domoljuba* — sicer ni velika, vendar pa se čudimo, kako more g. Sušnik tudi kot minister dopustiti, da sedaj naknadno njegov govor v »Slovencu* falziiicira in povrh še falzi-fikatorstvo zvrača na poštenega poročevalca zato, da bi sebe v javnosti pokazal v potvorjeni luči. Tudi ta slučaj dokazuje, da so klerikalci sposobni vsake lopovščine. + Nevzdržna situacija. Neuspehi današnje vlade so popolni. Mesto sporazuma nastaja nesporazumevanje, mesto pomirjenja nemir, mesto zakonitosti nezakonitosti, mesto reda nered. Vlada sama čuti vse težave situacije, v kateri se nahaja. Radi heterogenosti svoje sestave se ne more primakniti k pozitivnemu delu. Radič je sporočil vladi s svojim podpisom, da brez federacije ni sporazuma. V taki situaciji je položaj nevzdržen. Zato »Vreme*, ki je do sedaj prav vneto podpiralo režim, priobčuje članek »Nevzdržna situacija*, v katerem pravi, da odvisnost vlade od Radiča dovaja v vprašanje notranjo konsolidacijo država in žuca. da nevarno uikoduie Ljubljana 0 do 300; pšenična moka <0>, pariteta 0 do 640; proso po vzorcu, franko Ljubljana 0 do 337."; pšenični otrobi, drobni, franko Ljubljana 220 do 0; na vrednostnem tržišču: Vojna škoda 119 do 122, Ljubljanska kreditna 220 do 0, Merkantilna 115 do 0, Praštediona 915 do 917, Slavenska 0 do 109, Strojne 150 do 190, Trbovlje 495 do 505, Vevče 12*5 do 130. ZAGREB. V efektih položaj stalno enako slab. — V devizah je tendenca nespremenjena. Ker se je v začetku občutilo pomanjkanje blaga, je nastopila neznatna čvrstoča. Cim je nastopila Narodna banka, je bilo blaga dovolj, toda po precej visokih tečajih, ki so bili tudi zaključno v posameznih devizah napravljeni nad včerajšnjimi. Promet je bil majhen; nekaj več se je trgovalo v devizah na Italijo in Dunaj. Notirale so devize: Amsterdam 3125 do 3155. Dunaj 0.1134 do 0.1154, Budimpešta 0.1075 do 0.1095, Bukarešta 0 do 37.75. Italija izplačilo 359.4 do 362.4, London izplačilo 365.3 do 36S.3, ček 365 do 368, New-York ček 80.5 do 81.5, Pariz 443.25 do 448.25, Praga 242.75 do 245.75, ček 241.9 do 244.9, Švica 1521 do 1531, ček 1520 do 1530; valute: dolar 0 do 80.5. aK 0 do 0.114, Kč 0 do 241; elekii: bančni: Trgo 33 do 35, E.-komptna 122 do 124, Hipo 63.5 do 64.5. Jugo 113 do 115, Ljubljanska kreditna 220 do 240, Praštediona 915 do 920, Slavenska 0 do 107, Srpska 139 do 140; industrijski: Eksploatacija 110 do 112, Šečerana 1000 do 1035, Narodna šumska 70 do 78, Slavonija 90 do 92, Strojne 150 do 0, Vevče 123 do 0; državni: 7 odst. posojilo 63 do 65, agrarne 23 do 24, Vojna škoda 117 do 119. BEOGRAD. Blaga malo in je morala Narodna banka pokriti 3 četrtine povpraševanja. Poslovanje na baz' 6.55. Tendenca po borzi čvrsta. Notirale so devize: Amsterdam 3125 do 3165, Dunaj 0.114 do 0.1144, Budimpešta 0.105 do 0.109, Bukarešta 37 do 38, Ženeva 1520 do 1525, London 365.5 do 366, Milan 359.5 do 360.5, New-York 80.75 do 81, Pariz 446 do 448, Praga 242.6 do 242.9; valute: levi 50, francoski franki M8 (srednja tečaja) CURIH: Beograd 6.625; Ncw Vork 533.25: Pariz 28.90; Milan 23.62; Praga lo; Sofija 3.90; Dunaj 0.00755. DUNAJ: Beograd 875—879; Budim« pešta 91.60—93.60; Bukarešta 323—325; Milan 3144—3156; Ncw Vork 70935— 71185; Pariz 3847—3863; Praga 2135— 2145; lire 3150—3170; dinarji 876—882. PRAGA: Beograd 41.85; Dunaj 4.715; Rim 150.75; New \ork 33.95. NEW york: Beograd 124; Berlin 23.85; London 449.75; Pariz 539.75: Curib 18.78; Rim 452.50; Dunaj 0.1412: Budim« pešta 0.1325: Prana 300.50 Mairborski občinski svet Subvencija za gledališče. — Mestni dečji zavod. — Plače mestnih uslužbencev. Slaribor, 22. avgusta. Na nocojšnji seji se je poleg drugih važnih zadev razpravljalo tudi o vprašanju mariborskega gledališča, ki je ostalo brez subvencije. Vsi koraki za naknadni kredit so ostali brezuspešni. Mestna občina je gledališču na račun pričakovane naknadne subvencije posodila 100.000 dinarjev in je sedaj vprašanje, kdaj bo mogoče ta znesek vrniti. Gledališče je v takem finančnem položaju, da je otvoritev prihodnje sezone dvomljiva. Gledališče prosi, naj občina še enkrat nakloni naknadno podporo v znesku 100.000 Din, da se more izplačati osobje vsaj za mesec fcvgust in pripraviti najnujnejša dela za otvoritev sezone. Po daljM debati se prošnja ugodno reši in se dovoli naknadna podpora za preteklo leto v znesku 100.000 dinarjev. Daljša debata se je razvila o zadevi 'državne dečje Staniče. Med mestno občino jn bivšim oddelkom za socijalno politiko pokrajinske uprave je obstojal dogovor, v smislu katerega je mestna občina plačevala tamkaj nastavljeno osobje in vzdrževala poslopja. Državne dečje stanice so se po najnovejši naredbi podredile direktno ministrstvu in je s tem tudi la dogovor prenehal. Krediti, ki jih ima mariborska dečja stanica, pa so tako malenkostni da je nadalnji obstoj te važne institucije ogrožen. Vodstvo mariborske dečje stanice se je obrnilo na mestno občino s prošnjo za primerno podporo. Občinski svet sklene, da pomaga z brezplačno kurjavo zavodu za enkrat iz žagate, obenem pa se je storil načelni sklep, da z novim letom občina za svoj okoliš otvori svoj lastni zavod. Zadeva cGraz-Marburger Drauwerke» je končno likvidirana in je stavil stavbeni urad predlog, naj si občina zopet pridobi koncesijo za izrabo vodnih sil, ker je koncesija med tem že potekla. Obenem pa se naj redigirajo že nekoliko zastareli načrti za to podjetje. Posojilo za električno podjetje, ki ga namerava najeti občina pri Pokojninskem zavodu (3,000.000 Din) je od velikega župana že odobreno. Občinski svet je v zvezi s tem odobril tudi kupoprodajno pogodbo med Pokojninskim zahodom in mestno občino glede stavbisč. Občinski svetnik g. Bahun je predlagal, naj se zopet občinskega svetnika g. WeLx-la uvede tožba na izpraznitev stanovanja v hiši Trgovskega gremija, čigar solastnik je on in ki je tedaj pripadalo bivšemu ravnatelju mestnega električnega podjetja inženjerju Toplaku. Občinski svetnik Bahun trdi, da gre v tem slučaju za natu-ralno stanovanje, ki spada k lokalom električnega podjetja in tvori njih sestaven del. Občinski svetnik Weixel pojasnjuje zadevo v tem smislu, da je bilo od stanovanjskega urada svoječasno nakazano to stanovanje inženjerju Toplaku, ne pa mestni občini. Električno podjetje ima tudi še danes vse one prostore, ki jih je svoječasno najelo pri Trgovskem gremi-ju. Kljub temu je občinski svet sklenil, naj se uvede predlagana tožba in naj se zoper gremij izvajajo represalije. Nato so sledila poročila odsekov. Med 'drugim se je razpravljala tudi o prošnjah mngistratnih in mestnih uslužbencev za zvišanje draginjskib doklad s 1. julijem za 25. odst. Občinski svetnik Rogl je očital socijalistom, da hočejo a tem delati štimungo za volitve. Zadeva se je uredila tako, da se s 1. septembrom izenačijo plače mestnih uslužbencev z onimi državnih uslužbencev. Do 1. januarja 1925. pa se mora definltivno urediti pragmatika za mestne uslužbence, Občinskim delavcem se dovoli zvišanje mezde za 12 odst. Po nekaterih drugih sklepih, posebno glede popravljanja cest in podobno, je bila javna seja ob 23. zaključena, nakar je sledila tajna seja. Nevihta s točo nad Zagrebom Zagreb je s svojo okolico v noči. od srede na četrtek doživel strašne nre. Po večdnevni soparici, ki je razbelila zemljo, so se v sredo zvečer okoli polnoči zbrali nad mestom gosti črni oblaki, katere je prinesel veter od Zumberka, torej iz smeri, ki prinaša Zagrebu ali sneg ali točo. VIil se je najprej močan dež, ki je poplavil trge in ulice. Vode je bilo toliko, da jt obcestni požiralniki niso mogli sproti vsrkavati, radi česar je ostala na cestah. Ljudje so se že bali, da pride do nove povodnji. Dež je spremljal močan veter, ki je razbijal šipe in trgal table z napisi nad trgovinami. Po tej plohi, ki je mahoma razčistila ulice in šetališča, je začela padati debela toča. Ceste so bile naenkrat v brozgi, na Ilici, kjer se popravlja tramvajska proga, pa je voda napravila veliko škf do na materijalu. Največ škode je napravila nevihta na takazvanih bolgarskih vrtovih, ki zalagajo zagrebški trg z zelenjavo. Toča je tako sklestila nasade, da jih | kar ni bilo mogoče prepoznati. Najprej je močan deževni pljusek izpral zemljo ter jo raznesel na vse strani. Rastline so legle po tleh, kakor da bi jim kdo izpodrezal korenine. Kmalu pa je začela padati toča, ki je vse, kar je ostalo, dodobra sesekala na koščke. Vrtnarska stanovanja so bila preplavljena in ljudje so morali zapustiti svoje pristreške, ker so se bali, da Jh veter dvigne v zrak z njihovimi hišicami vred. Veliko škodo je nevihta povzročila tudi v mestnem vrtu na Cvetni ce=ti Toča je pobila vse šipe na cvetlienja-kih. Posevki so skleščeni. Popolnima uničeni so tudi nadškofijski vrtovi v Vlaški ulici. Tudi v bližnji okolici mesta je nevihta izvrševala svoje uničevalno delo. V Vrapču jo toča uničila ve sadje in koruzna polja. M"čr.o so prizadeta tndi nastopna seia: Stenje-vec, Samobor, Sveta Nedelja, Sv. Martin, Jastrebarsko, Velika Gorica in Dugo selo. Letošnje poletje je naravnost katastrofalno in je s svojimi nevihtami in neurji spravilo nebroj kmetovalcev ob vse imetje. Novi mostovi v naši državi Dela pri gradnji novih mostov v naši državi prav lepo napredujejo. Tekom letošnjega leta je bilo zgrajenih na teri« toiiju Srbije 13 velikih železniških mo« stov: 3 preko Velike Morave, 2 preko Vardarja, 2 preko južne Morave, 2 preko Kolubare in po 1 most preko Nišave, Tamnave, Jasenice in zapadne Morave. Razen tega sta bila dovršena v Kragu« jevcu preko Lepenice dva betonska mo« sta z lepimi omamenti. Obadva mosta imata povsem velemestni značaj. Vsak izmed njiju je dolg 32 metrov. To so največji betonski mostovi v Srbiji. V gradnji pa se nahaja še 9 velikih mostov: 2 preko Drine, 4 preko južne Morave, 1 preko Velike Morave, 1 pri čačku in 1 pri Knjaževcu. Za velike mostove preko Save pri Klenku in preko Donave pri Novem Sadu se vrše pnevmatična I fundiranja stebrov. Gradbena dela pri Novem Sadu bodo dovršena tekom ene« ga meseca, nakar se bo vršila licitacija za montiranje železne konstrukcije, ki bo veljala okoli 20 milijonov dinarjev. Od gori imenovanih mostov so naj« večji oni pri Glogovcu, Markovcu, pri Čupriji in Varvarinu. Vsak od njih je dolg 240 metrov. Donavski most pri No« vem Sadu bo dolg 300 metrov, a savski pri Klenku 680 metrov. V Srbiji je grad« nja mostov nujno potrebna, ker je vojna uničila vse prejšnje in so sedaj za po« trebe prometa postavljeni večinoma le zasilni mostovi. » Slovenec" vedno enak Zagrebški žalostni dogodki na »Slovenca« seveda niso vplivali. Napad na mirne sokolske vrste, v katerih so se nahajali tudi češki, poljski in ruski gosti, je za njega čisto razumljiv, ker je bil sokolski zlet — provokacija »hrvatsko-na-cionalnega« Zagreba. Ta »hrvatsko-nacionalni« Zagreb ie sicer vpil: »Doli Jugoslavija«! »Živela republika!«, «Doli vlaški kralj!« in še marsikaj, pa kaj to, saj vse to je po »Slo-venčevem« okusu. Sokolstvo imenuje »Slovenec« Pribiče-vičevo gardo s katero razpolaga ta po svoji volji. Tako nekako menda kakor razpolaga klerikalna stranka z orlovsko organizacijo, ki je resnično čisto strankarska in tega niti ne skriva v svojih pravilih. Pribičevič je rabil provokacijo Zagreba in mobiliziral je Sokolstvo, kakor da bi jugoslovcn. Sokolstvo bilo kar tako na razpolago temu ali onemu politiku! »Slovenec« identificira Sokolstvo s sa-mostalno demokratsko stranko, če tudi mu je dobro znano, da so v sokolskih vrstah demokrati obeh skupin, narodni sociialisti, radikalcl in vsi oni Jugoslovani. ki so pristaši narodnega in državnega edinstva. Klerikalci pa posebno sovražijo Pribičeviča radi tega, ker se je dobro zavedal, da je treba tako organizacijo državljanov, ki se zavedajo svojih dolžnosti do države, tudi podpreti, in je celo ukrenil kot minister prosvete, da sme šolska mladina izvenšolsko telovaditi samo v telovadnih društvih, ki so včlanjena v Jugoslovenskem sokolskem savezu. Kaj je pa mogel drugo storiti, ako se je hotel držati pozitivnih državnih zakonov? Ti zakoni vendar zahtevajo strogo državno vzgojo šolske mladine. Ali bi bila vzgajana ta mladina v tem smislu v telovadnicah orlovske organizacije, ki je očitno separatistična? Ali bi bila ta vzgoja v tem smislu v telovadnicah t zv. Hrvatskega Sokola, ki je očitno republikanski in protijugoslovenski. Naslednik g. Pribičeviča v prosvetnem ministrstvu je g. dr. Korošec in mi smo res radovedni, ako bo zmožen delati proti osnovnim državnim zakonom in prepovedati telovadbo šolske mladine v sokolskih telovadnicah! Mogoče je vse. Ali vsaka sila do vremena. Saj ne bo dolgo razmetaval svojih kozolcev po naši prosveti eksponent rimskega klerikalizma, ker niti njegovi politični zavezniki niso s tem zadovoljni in zahtevajo re-meduro. »Slovencu« so bile potrebne Trbovlje, s katerimi primerja sedaj Zagreb, in njemu je bil potreben tudi Zagreb, da ga je mogel primerjati Trbovljam in metati blato na samostalne demokrate, na jugo-slovcnske nacionaliste, na jugoslovensko Sokolstvo in na toliko osovraženega Pribičeviča. «Slovenec« je vedno enak, pred desetimi leti je bil tak kot danes in tak ostane tudi v bodočnosti. Toda ljudstvo spregleduje, spregleduje prej nego kleri- kalni voditelji, ki mislijo, da imajo pred sabo še vedno one nezavedne, slepo pokorne ljudi, ki so jih imeli v predvojnem času. Časi se menjajo in prišel bo konec vsega zastarelega, vseh ostankov nekdanjih časov, ko so podili naše ljudi na bojno polje za Avstrijo in Habsburžane, češ da gre za sveto stvar! Značilno je to: vse ono, kar je bilo proti pravemu in resničnemu jugoslovanskemu gibanju pred desetimi leti, vse to gre tudi danes složno skupaj. »Slovenec«, zopet oživljeno »Hrvatsko Pravo« in sedanji »Slobodni Dom«, nekdanji »Dom«. Tudi ljudje so isti na eni in na drugi strani, razlika je samo v tem, da se ljudske mase preorientirajo polagoma ali sigurno v jugoslovensko smer. §1 električni pisalni stroj Mercedes" Pss^iSmn 1 59 4372, Dopisi JESENICE. V nedeljo ob 14. uri se vrši v restavraciji Humer volilni shod, na katerem poroča zastopnik glavnega tajništva JDS iz Ljubljane o političnem položaju. Shod je zelo važen. Noben član, oziroma somišljenik naj ne zamudi prilike, da sliši poročilo o sedanjem po« litičnem položaju. Odložimo vsak izgo« vor in pojdimo na shod. LAŠKO. Tukajšnjo tovarno umetnega skril j a «Kamenit», ki se jc poprej nazi« vala «Etcrnit» ter bila popolnoma v nem« ških rokah, je nacijonalizirala Jadranska banka na ta način, da je prevzela več kot polovico deležev. Te dni pa je došla vest, da je Jadranska banka odstopila svoje deleže Stavbni družbi d. d. v Ljub« ljani, ki je bila ustanovljena leta 1873. kot znano nemško podjetje «Kranjska stavbna družba« in ki je še danes v popolnoma nemških rokah. Pritegnila je le nekaj Slovencev, da potolaži s tem ob prevratu oživljeni narodni čut In tako je dospela tudi nacijonalizacija »Kamenita« do tja, kamor je dospelo že toliko nacijonalizacij Jadranske ban* ke. Novi režim podjetja se čuti že v tem, da je prvi dan Stavbna družba odslovila uradništvo, ki je dolga leta delovalo pri podjetju. Knjigovodstvo se hoče prenesti v Ljubljano, s čemer bo seveda zopet napravljajo samo nemške napise, tega, kar je presenetila slovenski svet vest, da je Delniška pivovarna, eno naj« starejših — izključno narodnih podjetij, prešla v nenarodne roke. Delniška pivo« varna je svojčas držala naš trg pred popolnim ponemčenjem. Danes, ali kadar bo treba, ga ne bo več. Polagoma, pa sigurno korakamo zopet nazaj v one raz« mere, katerih smo bili vajeni pred pre« vratom. Vsa industrija našega okraja je zopet v nemških rokah. Nočem se do« tikati danes razmer pri Trboveljski pre« mogokopni družbi, opozorim le na ke« mično tovarno v Hrastniku in na stek« larno v Hrastniku, ki izzivalno nastav« ljajo le Nemce in njim prijazne elemente, ki danes na svoje zaboje že zopet napravjajo samo nemške narise, kakor i dr. Moricem t ljubljanski operi. V soboto 23. t. m. bo v operi repriza opernih enodejank . Li-dunko v operi , v operi se poje ob pol 8. uri . Zasedba kot zadnjič (ga. Lovše- tova — g. Banovec). Na obe predstavi opozarjamo posebno občinstvo z dežele :n naše goste. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Ruski komorni pevec A. Valentinov. Za bodočo gledališko sezono je angažirala uprava Narodnega gledališča v Ljubljani ruskega komornega pevca, tenorista Valentinova. Valentinov je rodom iz Moskve ter je dovršil petrograjski konzervatorij. Nato je bil angažiran kot prvi tenor pe-trograjske opere . Po an-gažmaju v Petror;radu je odšel na moskovsko opero , kjer je kreiral prve tenorske partije z velikimi uspehi. Po revoluciji je odšel iz svoje domovine ter potoval skoro po vsej Evropi. Nastopal je na Danskem in Ilolandskem, pel v Švici in v Avstriji, posebno na Dunaju kot gost ljudske opere. Zadnje leto je bil angažiran kot prvi tenor opere v Gradcu. Gospod Valentinov ima naštudiran zelo obsežen repertoar. V Ljubljani nastopi prvič v začetku septembra. Nove dunajske upriioritve na prostem v prihodaem letu. Kljub neugodnemu fi-! nančnemu izidu letošnjih prireditev na I dunajski cHohe Warte> je sklenjeno, da | se prihodnje leto uprizoritve na prostem ; zopet ponove. Na vrsto prideta dve novi- j teti: Bizetova in Ponchiellijeva fGioconda>. Kriza v zagrebškem Narodnem gledališču. K našim včerajšnjim tozadevnim | informacijam doznavamo, da je ostavka! g. Bacha, pisarniškega upravitelja v zagrebškem gledališču posledica nespora-zumljenj z upraviteljem g. Benešičem. Repertoar zagrebške opare in drame za novo gledališko sezono sploh še ni sestavljen. Stvar je tembolj zamotana, ker odide operni ravnatelj Konjovič v začetku sezone na šestmesečni dopust. Prašiča skupina Hudožestvenikor, v katero sta vstopila za prihodnjo sezono Bakšejev, Tamirov in Adamitis, šteje sedaj 9 dam ln 13 gospodov. Pristopila bo-sta tudi hčerka Leonida Andrejeva in re> žiser F. F. Komisaržkevski. Vodja tru-pr je P. Šarov, režijo vodijo Germaaova, Masalilinov in šarov. Sedaj imajo skušnje v stanovanju gospe Germanove. V sedanjem repertoarju so: Medeja (Euripi-des), Zenitev (Gogolj) in Mozart in Sa-lieri (Puškin). Nanovo se študirajo: Na dnu, Bratje Karamazovi, Spomladne vode (Turgenjev) in Nevihta (Ostrovski). Trupa igra na Vinogradih. Decembra gostuje po Nemčiji, Holandski, Danski, Norveški in Poljski. Sezono 1924.-25. bodo pa zaključili pri nas v Jugoslaviji Seeantinijeve slavnosti v Švici. Letos 28. septembra se bo obhajala 25. letnica smrti enega največjih umetniških obože-vateljev prirode in njen iii subtilnih intimnosti, slikarja Segantinija. Švicarji pripravljajo za to priliko spominsko razstavo mojstrovih del, ki se vzamejo za ta namen iz Segantiniievega muzeja v St. Mo-ritzu. mace vesti / * Novoimenovana velika župana, fe.špom v Ljubljani in g. dr. Vodopivec ^ Mariboru sta včeraj nastopila svoji službi. * Iz diplomatske službe. G. dr. Stanko Erhartič, rodom iz Celja, ki je dosedaj služboval v zunanjem ministrstvu, je pri* deljen našemu konzulatu v Celovcu. * Imenovanje v državni službi. — Pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru je •Matko Brnčič imenovan za pisarja osme skupine I. kategorije. * Himen. Poročil se je gospod dr. Emil Tanav z gospodično Darinko Koprinski iz Kamnika, sedaj bančno uradnico v Pobegi. Bilo srečno! * Smrtna kosa. V Hrastniku je umrl v četrtek g. Ivan Laznik, kovaški mojster pri Rošu. Pokojnik je bil kremenit značaj, zaveden narodnjak in navdušen pevec. Blag mu spomin! * Jugoslovenskim strelcem, ki bi boteli posetiti strelsko slavnost Graškega vele-sejma, izjemoma dovoljuje štajerska deželna vlada, da lahko vzamejo seboj puško za tarčo (Scheibenstutzen) za deželno ne sejmsko slavnostno streljanje. To dovoljenje znatno olajša obisk Graškega ve-lesejma in vseh prireditev, zlasti ker se * Vojaška godba na Sušaku potrebuje nujno 24 godbenikov za različne instrumente. Prošnje je vložiti do 1. septembra na komando mesta na Sušaku. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na mestni deski v Ljubi jani. * Železniška mreža naše države. Po najnovejših podatkih ministrstva saobra-čaja znaša dolžina celokupne železniške mreže v naši državi 10.359 kilometrov, od katerih odpade 7000 kilometrov na proge normalne širine, 2759 kilometrov pa na ozkotirne proge. * Šs cn slovenski ujetnik v Rusiji. Po desetih letih sa je oglasil slovenski ujetnik iz Rusije, Josip Harej, rodom iz Tab-1 na na Goriškem. Harej je leta 1914. odšel v Galicijo. Kaj se je potem z njim zgodilo, ni nihče vedel, ker ni bilo o njem nikakega sporočila. Sedaj je pisal svojcem iz Ukrajine, nuj mu pošljejo denar, da se bo mogel vrniti v domovino. * Cetniški zbcr v Skoplju. V torek 19. tega meseca se je vršilo v Skoplju veliko :borovanje organizacije četnikov, kateremu so prisostvovali tudi vojvode Trifuno-vič, Pečanac, Skadarac in Birčanin ter 250 delegatov. Za predsednika je bil izvoljen T oljnate in suhe barve pristni kranjski firnež, terpentin, laki, pra&no olje, špirit gorljiv, karbolinej, salmijak, slikarske in pleskarske potrebščine. Ravhekar & Derganc Pred škofijo št. 20 4181/a ;nanilo. Slav. občinstvu vljudno naznanjata, da sem svojo brivnlco v Frančiškanski nlioi nanovo hlgijenično preuredila iti jo bom nadalje vodila sama v splošno zadovoljnost p. n. gospodov. — Z odličnim opoitovaujem priporoča, IVarlja Der-gano, LJUBLJANA., Frančiškanska nlioa. 4468/a Telefon 730 Kino Ljubljanski dvor Teiefon 730 Danes 23. t m. Velikomestni film amo ena igračka ali „Ljnbav plesa&ice Loleu Velikomestna drama v 6 dejanjih r glavni vlogi Justine Johnstone in G. Kentt. Predstave ob nedeljah ob pol 11., 3., pol 5., G., pol 8., in 9. uri. — Ob delavnikih oi pol 5., pol 8. in 9. uri. _ u— Za časa velesejma kupite vse pi* sarniške in šolske potrebščine, razgled* niče in pisemski papir po znižanih cenah pri tvrdki M. Tičar, Ljubljana. 1895 u— Stolpič, izložen v drogeriji Adria v Šclenburgovi ulici, je sestavljen iz škatljic po vsem svetu znane O v o m a 1* ti ne, "ki je pripravljena iz svežih jajc, kakava in slad. ekstrakta dr. \Vanderja. 1810 u— Kar štiri berače so aretirali v če* Brsalovič, za podpredsednika pa vojvoda i fcrtek varnostni organi, ker so nadlegovali i" "" Cika Gojko j na skrajno vsiljive načine pasante. 59= šele naknadno z dovoljenjem policijskega ; , ' g0() K£ bankoTcev> _ Dne | Ictni Marko Delok je prišel v Ljubljano ravnateljstva v Gradcu ustavi v potni list; konča rok za izmeno 500 Kč | iz Sušic na Hrvatskem in si izbral kot doticna opazka. fta ta nacm odpadejo vsa j banko*cev j izdaje (rdcSe) z datumom svoje mesto za obiranje Vodnikov trg. pota za pridobitev orožnega lista. 19 aprila 1919. Do tega termina menjava 241etni delomrznež Srečko Kobal iz * Udruženje vojnih invalidov podruz-j ;■ * ^ ministrstva financ v Pr3ai. Ljubljane je pobiral miloščino po Dal* niča v Ljubljani, javlja vsem članom in; kon£anem roku 8e bodo bankovci iz- članicam, da se oddajajo pri tajništvu čevlji vseh vrst in velikosti po znižanih cenah. Vse podružnice lahko iste naroče za svoje članstvo in se jim pošlje na željo ludi po pošti; enako tudi posameznim Elanom. Odbor. * Zveza slovanskih gasilcev. Iz Varšave javljajo, da je bila povodom kongresa poljskih gasilcev ob sodelovanju gostov iz inozemstva ustanovljena zveza slovanskih gasilcev. Za predsednika je bil izvoljen g. Adolf Seidl (Čehoslovak), za podpredsednika pa g. Boleslav Homič (Poljak). Jugoslovenske gasilce zastopa v odboru g. Barle. Razen slovanskih gasilcev so bili navzoči tudi gosti iz Francije, Belgije in Litve. * Zadruga tapetnikov, preprogarjev, ia-delovateljev žimnic in izdelovateljev posteljnine za ljubljansko oblast v Ljubljani naznanja, da se prične pomagalska preizkušnja dne 1. septembra t. 1. Prijave je do 27. t. m. nasloviti na naslov zadružnega načelnika: Josip Sluga, tapetniški mojster, Ljubljana, Rimska cesta itevilka 21. * Občinske volitve v Gori pri Sodražici. V nedeljo dne 17. t. m. so se vršile občinske volitve v občini Gora pri Sodražici. Občina je bila dosedaj vedno v klerikalnih rokah in se je skozi dolgo vrsto let postavila za volitve edinole SLS.-lista. Pretekla nedelja pa je pokazala, da tudi tukaj napredna stvar zmagovito nastopa. Izid je namreč sledeči: Združeni Gorniki (JDS.) so dobili 47 glasov in s tem 4 odbornike in 2 namestnika. SLS. 33 glasov in 3 odbornike in 1 namestnika. Volilnih upravičencev je bilo 80, volilo pa jih je 78. Vrlim somišljenikom častitamo! * Letni Teliki Jernejev semenj za živino in kramarijo se vrši dne 25. avgusta v St. Jerneju na Dolenjskem. * Staroslovenska služba božja v Triglavskem domu. Dne 19. avgusta ob 9. dopoldne se je vršila na Kredarici v Triglavskem domu v navzočnosti 18 planincev slovesna peta služba božja, katero je daroval g. pater Nikolaj Španjol iz samostana Košljuna na otoku Krku v sta-roslovenskem jeziku. Maša se je darovala Ka ponesrečene planince, predvsem za tragične smrti preminulega znamenitega turista dr. Juga. Svečanosten je bil moment, ko se je med nenavadnim viharjem, ki je divjal ta dan po triglavskem pogorju, v mali kapelici razlegal prvikrat od njenega obstoja glas narodnega svečenika v staroslovensken jeziku, kar je napravilo na navzoče globok utis. * Kranjske novico. Pri zadnji seji mestnega občinskega zastopa se je odobril predlog upravnega odbora Mestne hranilnice, da kupi ista dvonadstropno hišo trgovca Franca Dolenca v Kranju. Hiša stoji v sredini mesta na najbolj prometnem kraju. V njo se preseli Mestna hranilnica, ki dobi s tem prostore, ki bi jih morala že davno imeti. Mestna hranilnica, ki je uživala doslej velik ugled, bo s tem nakupom pridobila še veliko večje zaupanje ljudstva. — V preteklem tednu*so prenovili svoje hiše gospa Marija Sire pri menjavali le v izrednih slučajih. * Kolera v zemunski okolici. V selu Beški pri Zemunu je v zadnjih dneh obolelo in umrlo pet oseb za boleznijo, ki kaže vse znake kolere. V Beško se je podala sanitetna komisija, da ugotovi vzrok teh smrtnih slučajev. Selo je začasno izolirano in zaprto napram vnanjemu svetu. * Zagonetna tovarna mila. V raznih listih se je te dni pojavil oglas, s katerim neka tovarna razpisuje nagrade za rešitev r. jke zagonetke. Obečalo se je neštevilo nagrad, kot prva nagrada avtomobil j to tovarne nahaja v neki dvoriščni sobici | v Draškovičevi ulici, tovarna pa sploh ne j obstoji. Vsled policijske intervencije je; ctovarna mila:> že ustavila svoje delova- j nje. Uvedena je preiskava, ker je jasno, I da gre za veliko goljufijo. * Grozen samomor. Bivši posestnik Anton Šafar iz Broda ob Kolpi si je te dni na strašen način končal življenje. Frerezal si je žile na vratu in na rokah. Šafar, ki je izročil sinu svoje posestvo, se ni mogel vživeti v nove razmere in. si je v globoki melanholiji končal življenje. Našli so ga šele četrti dan po samomoru v luži krvi. * Pczor? Prejeli smo: V zadnjem času se je pojavil na Dolenjskem pod krinko agenta društva za prodajo Singerjevih šivalnih strojev človek, kateri se predstavlja pod imenom Dim, odnosno K. J. Kuehrn, zastopnik centrale in filijale Za-greb-Belovar. Od tvrdke nima nobenega pooblastila. Osleparil je že več strank s tem, da prevzema nakupnino za prodane stroje, katere seveda stranke nikoli ne bodo dobile. Javnost opozarjamo pred tem sleparjem. * Angleži, narod mirnih živcev, zmei hosti, agilnosti in žilavosti, pijo večkrat na dan čaj. Če hočeš ostati zmeren, agi-len in žilav, se ubraniti nervoznosti, posnemaj Angleže. Priporočamo edinole čajne mešanice v zavitkih z znamko «BUD-DHA». Dobiš jih povsod. * Roparski napad je izvršil 20 letni mesarski pomočnik Rudolf Kruinp iz 2alca. Hotel je na ta način opehariti svojega delodajalca Jožefa Gorenjaka v Celju za 2250 Din gotovine. Stvari pa so prišli na sled, nakar je Krump ponoči pobegnil od svojega gospodarja in odšel bržkone proti Zagrebu ali Ljubljani. Iz Ljubljane u— Razstava češke moderne umetno* sti. Narodna galerija priredi v Jakopi* čevem paviljonu vodstvo danes, v soboto (vodi dr. F. Mesesnel) ob 16. in jutri v nedeljo ob 11. (vodi dr. F. Štele). u— Predavanje v higijenski razstavi. Danes, v soboto, predava ob 16. uri g. dr. Tone Jamar, zdravnik v Ljubljani. Tema: «Pro'olem jetike v Sloveniji«. u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dni so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: S. Marjeta Kolumba Zupančič, usmiljenka, 42 let. — Alojzija Pritckelj matinovi ulici in je nadlegoval tudi stran: ke po hišah. 42!ctni Franc Jarc, brezpo* selni mizarski pomočnik iz Preske pa je beračil v gostilni Mrak na Rimski cesti. Na prijavo gostov ga je odvedel stražnik. u— Velika ljubiteljica finih parfu* mov je 42!etna oskrbnica Romana Janez, sedaj brez službe. V četrtek si jc šla ogledat velesejem in prišla na potu tudi do razstavnega prostora tvrdke Bartl. Ker ni videla v obližju nobcne?a člove* ka, je hitro stegnila roko ;n pomašila v žep dve steklenici parfuma, vredni 550 D. Imela pa je smolo, kajti isti hip jc že pristopil k nji gospod, ki je predal tatico stražniku. !§!! peč je na velesojmu ekreg svetilnika Mirim-čokolade. Paviljon |1837, Iz Celrn c— Porotno zasedanje c Celju prične v torek. 2. septembra. e— Gremij trgovcev poživlja trgov* ike sotrudnike in sotrudnicc, ki so do* vršili učno dobo in uspešno obiskovali obrtno*nadaljevalno .šolo, da predložijo tozadevne dokumente gremijalnemu nas čelstvu, da se jim izstavijo učna pisma. Is Maribora a— Rok za vlaganje kandidatnih iist za mariborske občinske volitve prične danes, v soboto, in traja 10 dni. Kakor čujemo, bo večina list že danes vloženih in bomo natančneje poročali v jutrišnji številki. a— Poziv industrijalcem mariborske oblasti. V dneh 2S. n29. t. m. se vrši v Beogradu seja centralnega zbora indu* strijalcev iz kraljevine SHS, na kateri se bo razpravljalo o težavnem položaju celokupne naše industrije in zlasti o posledicah nezadostne carinske zaščite in sploh težkočah uvoza, izvoza ter o Iz Primorja * Letošnja vinska letina na Vipavskem ne bo tako dobra, kakor lanska, ker je ponekod toča vzela dobršen del grozdja. V začetku so Italijani tolažili domačine, da dobe neko odškodnino iz Rima, izkazalo pa se je. da so bile obljube le prazne besede. Ljudje imajo v kleteh še precej lanskega vina, kateremu je vsled loče poskočila cena, kar bo posestnikom tudi dobrodošlo. * Agrarne operacijo v novih pokrajinah. Pravosodno ministrstvo v Rimu je pristalo na zahtevo slovenskih in nemških poslancev v Italiji, da se postavita v novih pokrajinah dva sodnika za izvršitev agrarnih operacij (delitev občinskih zemljišč). Prvi sodnik bo imel sedež v Vidmu, drugi v Tridcntu. Zatrjuje sc, da bodo razne določbe agrarnega značaja, ki so se izkazale pod bivšo vlado, ostale. Slovenskim poslancem je bilo vsaj tako obljubljeno. * Poljedclsko-gospodarska razstava, ki se je otvorila v Tolminu v nedeljo 17. t m. obsega poljsko orodje, gospodarske stroje, sadje, cvctlice, pijače, gozdarske i predmete, rudarstvo in umetnost. Najlep-! še sadje je razstavil g. Munih iz Sv. Lu-' cije ob Soči, najlepše pohištvo pa g. Mi-helič in g. Cerva iz Tolmina. Mnogo pozornosti vzbujajo tudi čipkarski izdelki, delo slovenskih čipkaric iz Idri.e, Cerkna in Cepovanske planote. G. M. Peternelj je razstavil celo vrsto intarzij. Razstavo ljudje pridno obiskujejo, toda prireditev ima žal skoz in skoz neslovensko lice. * Ljudska slavnost v Kanalu. «Narod-na Čitalnica« v Kanalu je 15. t m. na zelo dostojen in lep način proslavila 150-letnico rojstva velikega domačina Valen- j tina Staniča. Slavnosten govor je imel proi. dr. Lavrenčič, domače pevsko društvo pa jc zapelo pod vodstvom pevo-vedje Kuštrina nekaj lepih pesmi. Nato se je vršila prosta zabava. * Karambol. 21 letni topničar Ivan Don-da iz Corone pri Gradiški se je v pondeljek vozil na svojem motociklu iz Kobarida proti Gorici. Medpotoma mu je pridirjal nasproti vojaški avtomobil. Vozili sta zadeli skupaj, in motociklist jc bil pri tem tako težMt) poškodovan, da je na posledicah ran umrl v bolnišnici. * Smrt pod vozom. V Števerjanu je dve letna Marija Roža hotela čez domačo cesto. Pri tem je privozil voz, ki je otroka podrl ua tla ter mu šel s kolesom ravno čez glavo. Prcdno so prenesli re-vico v domačo hišo, je izdihnila v strašnih mukah. " O--1--------'J" X -----------J J — - ------- ] T Zvezdi, gospa Marija Sumi pri Nacku,! hči železničarja, 2 leti. — Ivana Jager, g. Leopold Lenardič pa prenavlja bivše Kilarjevo hišo v ulici poleg VVeinber-gerja, s čemer se bo ta ulica zelo olepšala. Vreme je zelo hladno ter se vsi ljudje zavijajo v površnike. * Sneg na Kamniških planinah. Na Kamniških planinah je zapadel nov sneg. Planine izgledajo kot ogromni kristali. Ako se vreme izboljša, bodo imeli naši luristi še mnogo lepih tur na teh plani-jiah ki so nedvomno najkrasnejše in letos iudi najbolj posečene. * železnica Ormož-Mnrska Sobota. Ministrstvo saobračaja namerava podaljšati progo Murska Sobota-Ormož. ki je zgrajena samo od Ljutomera do Veržeja. * Maksimir last zagrebške občine. Znani maksimirski park, prej last zagrebške gumarske fakultete, je prešel s prodajo ■v svojino zagrebške mestne občine, ki ga namerava dvigniti zopet na ono višino, na kateri je bil nekdaj, ko so se mu divili tvsi tujci kot zagrebškemu cBois de Bou-J. mesarjeva žena, 63 let. — Ivan Suštaršič, posestnikov sin, 32 mesecev. — Fran Kotnik, poljski dninar, 24 let. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji siedcči slučaji: 2 tatvini, 1 vlom, 2 prestopka kaljcilja nočnega miru, 3 pijanosti, 3 prestopki nedostojnega vedenja, 15 pre* stopkov cestnega policijskega reda, 3 prestopki pasjega kontumaca. Aretacij sc je izvršilo pet in sicer štiri radi bera* čenja in ena radi nadlegovanja pasantov. u— Velik viom. Vojni invalid Ciril Kranjc jc prijavil policiji, da so v noči na petek vlomili nepoznani svedrovci v njegovo trafiko na Prulah. Tatovi so odnesli različne tobačne izdelke, pisalne potrebščine, papir, dvesto komadov raz* glednic, vžigalnike ter več čokolade. Na* dalje so mu izmaknili šc dve zimski suknji, zlat prstan, zlato žensko ovratno verižico z obeskom ter 250 Din gotovine. Skupna škoda, ki jo trni Kranjc, znaša okroa 4000 Din. transportnih neprilikah, o davkih in dr. Ker se član predsedstva mariborske kras 181» jevne skupine Zveze industrijalcev tega zbora osebno udeleži, prosimo industrij* ce, da pošljejo do vštevši 25. avgusta podpisanemu predsedstvu skupine v&u svoje upravičene težnje in želje pismeno, da moremo to na zborovanju v Beogradu uspešno uveljaviti. — Krajevna skupina Zveze industrijalcev v Mariboru. — Dr. Pipuš. predsednik. a— Težave z mariborskimi priredit* vami. Poročali smo, da snuje Slovanska Čitalnica nekako «Konccrtno agcnturo» v svrho ekonomičnega usporejanja jav* nih prireditev po mariborskih lokalih. Po* voljna izvedba tega načrta bi bi'a sevc le tedaj mogoča, če bi pristopili k s.idc* lovanju tudi lastniki prizadetih lokalov. Vsa društva in korporacije so za Maribor prepotrebno in prekoristno idejo z vese* Ijem pozdravi e ter sc vrši 27. avgusta v Narodnem domu tozadevno ustanovno posvetovanje. Kakor pa izvemo, bo načrt težko izvedljiv, ker je glvani faktor, lastnica največje dvorane, pivovarna Gotz, Čitalnici na tozadevno vabilo odgovorila, da sc nc more odzvati, ker hoče z dvorano sama svobodno razpok* gati. Tvrdka Gotz, pri kateri od!ožujc sedaj vsled smrti kuratorja dr. Po* eka, znani nemški zagrizencc ravnatelj \V'ag* ner, sc očividno boji za cmejiev nemških interesov pri oddajanju dvorane. Vsled tega ponovno apeliramo, da sc čim bolje adaptira dvorana v Narodnem domu z vsemi postranskimi prostori (tudi raz* svetljava, kurjava, toilcta itd.) in v ka-zini, da nc bomo odvisni od milosti pivovarne Gbtz, ki naj tudi s svojim pivom čisto svobodno razpolaga — samo med Nemci. Obenem pričakujemo, da bo sodna varstvena oblast imenovala pri Gotzu za novega kuratorja primernega naslednika Slovenca, ki bo znal čuvati prave interese te nemške tvrdke v slo* venskem ozemlju. Pričetek šolskega leta Državni osrednji zavod za žeasko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 6. — Vpisovanje 1. in 2. septembra od 8. do 12. in 14. do 17. Učile se bodo sledeče tehnike: kljekljane in šivane čipke, belo ia pisano vezenje, toledo, fiiet, biserna dela in kompozicije s posebnim ozirom na narodne motive. Učenke morajo biti vsaj 14 let stare in naj prinesejo s seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisnine in šolnine ni. Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani. — Osnovna šola: Vpisovanje 13. septembra od 9. do 11. ure. Gimnazija: Ponavljalni (razredni) in dodatni izpiti 4. in o. septembra od 8. uri. Pismeni višji tečajni izpit 5. in 6. septembra ob 8. uri. Nižji tečajni izpili 5. in G. septembra ob 8. uri. Ustni višji tečajni izpit 9. in 10. septembra ob P. uri. Vpisovanje novih gojenk za II. do VI. razred gimnazije 12. septembra od 8. do 9. ure. Sprejemni izpiti za te gojenke 12. septembra ob 9. uri. Vpisovanje gojenk, ki so že bile n>, zavodu, 13. septembra od 9. do 11. ure. Otvoritvena služba božja 14., pouk se prične 15. septembra ob 8. uri. II. drž. realna gimnazija v Ljubljani (na Poljanah). Ponavljalni izpiti za četrti lej ob osmi uri. Sprejemni izaraot2umlm in osmi razred bodo 1. septembra, za vse druge razrede 9. septembra, začetek vselej ob osmi uri. Sprejemni izpiti za I. razred ia sprejem učencev z drugih zavodov bo 12. septembra ob 8. uri. Vpisovanje vseh učencev bo 13. septembra. Natančnejše in vse drugo na uradni deski v avli. Na driavui gimnaziji v Kranju se imajo javiti v sredo 3. septembra vsi učenci, ki imajo razredne (ponavljalne) izpite. 4. septembra se vrše pismeni razredni izpiti, med 5. in 10. septembrom pa ustni. Nižji tečajni izpiti so med 5. in 12. sept. K vpisovanju v I. razred imajo priti učenci v spremstvu staršev ali njih namestnikov v četrtek 11. septembra med 9. in 11. ter prinesti seboj zadnje šolsko izpričevalo in krstni list. Sprejemni izpiti bodo 12. septembra ob 8. Vpisovanje učencev v ostale razrede se vrši 13. septembra. Sprehodi po sejmu DRAGO SCHVVAB Konfekcijska industrija, modna trgovina, uvoz angleškega in češkega sukna. — Ljubljana. Dvomi trg 3. V paviljonu --Jc 407 je razstavila ta agilnu. demača tvrdka svoje konfekcijske izdelke, ki vzbujajo občo pozornost med domačim občinstvom kakor tudi med tujci, ki znajo ceniti fino in elegantno iz-gotovljeno oblačilo. V razstavo ni nakopičila blaga, temveč le po en do dva ko-sa oblačilne garniture je na vpogled, ker se tvrdka zaveda, da je nakopičeno blago po kvaliteti in izvršitvi nemogoče presoditi, medtem ko je tvrdki v glavnem ležeče na tem, da se občinstvo v prvi vrsti o tem prepriča. In to je v polni meri dosegla. V razmeroma kratkem času, ustanovljena L 1918, si je tvrdka Drago Schwab zavzela v konfekciji, v modni trgovini in z zalogo finega angleškega sukna naj-odličnejše mesto v naši trgovini. Njen mlad, agilen in v vseh krogih priljubljeni lastnik je z vso njemu lastno energijo in vztrajnostjo deloval na to, da se občinstvu nudi doma najmodernejše oblačilo, izdelano po predpisih mode po skrajno nizkih cennh. tako da se občinstvu ne bo izplačalo si nabavljati finega oblačila v inozemstvu. Trud ni bil zaman. Ze danes šteje Ou-lična tvrdka k svojim stalnim odjemalcem mnogo onih, ki so si oblačilne predmete nabavljali v inozemstvu in ki radi pohvalno priznavajo da niti svetovni modni ateljeji ne morejo bolje zadovoljiti svojih naročnikov glede finega sukna, izdelave kroja in cene. Ako vzamemo katerikoli oblačilni predmet, izgotovljen v Schwabovem ateljeju ? roke in ga preiščemo glede njega iz-.Tšitve, se lahko takoj prepričamo, da so je polagala velika pažnja ne samo na izdelavo zunanjosti kroja, temveč enako tudi na notranjost obleke; podloga in drugo je ravno tako skrbno in eksaktno izvršeno kakor njena zunanjost, kar priznava tu li konkurenca. Umevno je tedaj, da prišteva med svoje stalne odjemalce velik del ljubljanskega me.-''.! - i .i in se elegantni naš svet oblači skoro izključno v tem ateljeju. Za svoje d. ba vitel je si je glede na sloves in reference, ki jih uživa pridobila prve angleške tvornice sukna ter tvornice dežnih plašiev, ki so znani po vsenr j svetit kot najboljši. šj-Lvialiteta tvrdke so usnjeni suknji j ki jih športniki in lovci priznavajo za prvovrstne izdelke. Zasluga za izredno hitro pridobljeni slovr-s gre tvrdkinemu geslu, ki je: No dobiček, temveč popolna zadovoljnost io zat panje stranke je glavno zadoščenje Tvrdki na doseženih uspehih ečstitamo in kličemo: :Le tako dalje!i Cenjenemu občinstvu firmo toplo priporočamo. PUŠKARNA V KRAN.ru. Puškama se je ustanovila na zadružni ' podlagi pred štirimi leti in se je zadnji ! čas uredila kot najmodernejša tovarna 1 orožja. V svojem obratu zaposluje 60 delavcev, večinoma strokovnjakov-puškarjev i Slovencev iz Koroške iu Čehov. Za izuči-tev domačih delavcev zaposluje zadostno ! število vajencev. Izdeluje lovske pušk* vseh modernih sistemov in je tako v ceni I kot v kvaliteti z inozemskimi izdelki ; konkurenčna. Njena produkcija zadostuje za tuzemstvo in e.vportira svoje izdelke tudi v ČSR. Poleg pušk izdeluje tudi sa-: mokrese in točne malokaliberske strelne puške. Industrija je velike važnosti za ' naše lovstvo, samoobrambo in šport. Omenjamo tudi, da posluje Ze tri leta v Kra-nju državna strokovna šola za puškarstvo, j katera izučuje lepo število učencev za tn t stroko. Izueer.i bodo tudi najboljši državni ! puškarski mojstri, kar je za našo armado | največje važnosti. Vendar je bojazen, da ! se šola letošnje leto zapre, in to vsled ! malenkostnih plač, katere dobivajo stro i kovni učitelji. Pozivamo merodajne fak-I totrje, da se za to šolo kar največ zavz»-I mejo. Opozarjamo na današnji oglas. Illllll!lllllll!lllllllllllilllliii!llllll!ll!lllliilllll!l!llll!l!lfl!llllf!!ll Uorjiits zo sohnls^iTahopl ■mfllllMIlMIiPMIHU III1 lil" 'HI F I1 I M IZjriSiBrr* ensko Ljubljana 22 avgusta 1924 poročil© Ljubljana ?.0fi nad morjem m iw!!i M i," i Kraj opazovanja Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zasrreb . . Beograd , Dunaj . . Hratra . . Inomost . ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zrični tlak 764 4 763 0 762 5 7636 764 3 761 6 Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavino mm 11-2 brez vetra oblačno 50 2C 9 jugo vzhod del. oblač. — 18 2 več. oblač — 17-0 brezvetra del. oblač. 1.0 u-o J! jasno 9.0 100 jagozapad oblačno 1-0 V Ljubljani barometer nižji temper. nizka. Solnce vzhaja ob 5-7, zahaja ob 18 56 diuuiiska vremenska naaoveu ia soboto: Loju. toda ne^Lrurna Srednji vek v XX. sto- . Firenze, 20. avgusta. Tukajšnja «Nazione» objavlja iz Arez-;a vest o dogodku, ki ga tamošnje pre-; :.stvo smatra za čudež. V mestecu oveduje, so bili glavni trije Lucifer, Škorpijon in Satan, ki so ubogo župni-kovo svakinjo mučili že celih 12 let Zuprik don Francesco Bordoni ie star •rakih štirideset let ter ga smatrajo v tagglolsketn okolišu za svetnika. Ko so ga vprašali, kaj je prav za prav na stvari, je dejal da je vedel, da je bila njegova svakinja bolna, In ker je mislil da gre za pojave histeričnosti, je menil, da bi b:!o dobro zanjo, če bi prišla v cascntinsko hribovje, kjer bi ji gotovo odleglo. Toda ko je dekle prišlo tjakaj, je takoj začelo kazati tako čudne znake, da se je župnik napotil v Arezzo in sporočil vse škofu. Škof mu je dovolil, da iz-rši vse potrebne verske obrede, da reši nesrečnico peklenščkov, ki so jo pbsedli. Z zarotili je pričel 2. julija. Ob vsakem zarctilu je, kakor pravi župnik, zapustilo obsedenkino dušo večje število hudičev. Glavno zarotilo je izvršil pred nekaterimi večeri v cerkvi, kjer je v hudem naporu s pomočjo najkrepkejših zarotil n blagoslovov pognal iz obsedenkinega rupla najhujšega hudiča, Satana. Župnik je dejal, da so hudiči uganjali z ubogo svakinjo vsakovrstne zlobne šale. Večkrat so ji storili, da ji je otrpnil jezik, potem noge in pa trepalnice. Dekle samo je reklo, da je mislila, da je bolna na prsih in da je zelo zadovoljna. da je rešena nadloge, ki jo j'e morila celih dvanajst let. Rekla je, da ji je tudi pater Serafin v Pratu, ki je storil toliko čudežev, dejal, ko je prišla k njemu, da je obsedena in da ga ni zdravnika, ki bi jo mogel ozdraviti. Je pač res škoda, da ni več živ Boc-caccio, ker bi se njegov .. Ford je jivoril o neomejenih množnostih, ki odpirajo zračne peti trgovini- Milijardar misli, da mu bo mogoče, It* sc hoe? sedaj z vso silo vreči na proizvajanje zanesljivih in cenenih letal, pra 7 kmalu izgotoviti na dan po več sto aeroplanov istega preiskuše-nega tipa. »Mislim«, je dejal Ford, »da doslej ljudje še niso prav razumeli velikanskega X:omcna prave izrabe zračnega prometa /a. trgovino in industrijo. Letalo je za enkrat več ali manj le v službi vojne in osebnega prometa. Ogromne prednosti, ki jih nudijo cenene in kratke zračne poti; tovornemu prometu, bodo trgovci pravilno razumeli šele tedaj ko bo mogoče iz-delavati Ifaa ravno tako hitro in v takih inoiinah. kot danes avtomobile.« Kralj avtomobilov je potem prišel na razgovor o možnosti bodoče svetovne vojne in na izglede mednarodnega pacifističnega gibanja. Sicer tako optimistično misleči Ford ie glede problema bodočih vojn velik črnogled. Po njegovem mnenju so vsa propagandna sredstva za pobijarje vojne nemarnosti nezadostna in meni, da bi bi!o ' reba preprečiti mednarodno nevarnost bodoče svetovne vojne na popolnoma drug način. Zedinjene d: i a ve ?everoamfriške, pravi Ford, imajo ia,cgo. da preprečijo možnost druge smetovnf vojne. To pa je le mogoče, ako si 1 reskrbi Unija nepremagljivo orožje in ako njena vojska daleko prekaša vse druge armade na svetu. Iz-delavanvs razs^lil, ki ga bo omogočila ekspioatacija nitiatnih polj v Muscle Shoalsih. zagotavlja Zedinjcpim državam popolno neodvisnost od čilenskih nitratnih produktov b omogoča proizvajanje razstreliv v množini, o kateri se človeštvu še ne .sanja. Fo vojni se je industrija eksplozivov v Ameriki silno razvila in ni dvoma, da se ne more na tem polju z j o meriti nobena d iii ga dižava. »Izgleda«, ie 2aključil Hcnrv ford, »da sve.t št) vedno ri truden -.'elisih vojn, dasi je v zadnjem spopaau narodov vsaka vojskujoča so drživa le izgubila in ni nič pridobila. Slejkoprej je še vedno moč ona sila, ki imp:.n,;a ljudem. Tn to moč je treba postaviti v službo pacifizina, ohranitvi svetovnega miru.« Kar je poveva) gospod Furd, je vse res in lepo. Res pa je tudi, da je moč v eni roki dvorezni meč. Kako iahko se dogodi, da se 01 i. ki s svojo močjo drži šibkejše a bojazljive na vrvici, lepega dne premisli in izrabi to svojo strašno moč v drage, h'.š nasprotje namere in izrabi šibkost dragih za svoje osvajalne cilje. Res je, da Severna Amerika danes ni za vojno, ker vf, da vsi direktni udeleženci pri tom le izgube, ^rugi pa dobe, ako so v tako tiečnem po,o;aju, kakor ravno ona, ko ie imela r b čfk od vojne, ke se je takorekoč skoraj ni direktno udeležila. Res je, da bo imela Amerika še večji dobiček, če bo za dolgo vrsto let vse mirno na svetu, ker se bo gospodarsko šc bilj ojači'a. Kdo pa more jamčiti za to, da se lepega dne stvar ne obrne in se pojavi Uniji konkurent, merda združena Kitajska in Japonska,, ki je poitg Zedinjenih držav največ pro-fitirala od svetovne vojne? Ali bo takrat Amerika tudi še ohranjevala svetovni mir in pustila, da se v njeni bližini nevarno, čeprav v miru širi in krepi hud nasprotnik? Jasno je, da bo prej ali slej Amerika delila usodo drugih preobljude-nih držav in bo gledala, da dobi, če ne zlepa, pa zgrda, dežele za odtok preobilice s 70 iih državljanov. Ali ne bo takrat izrabila svoje prevladajoče moči v svojo korist in hladno računala, koga bi najprej pohrustala? Pacifizem je lepa stvar, škoda le, da ga navadno izrabljajo v sebične namene. »Saero egoismo« ni le glasilo Italijanov, ampak vsega sveta. Zakaj je Amimdsen odložil polet na sev. tečaj Norveški severni potnik R. Amundsen je nameraval letos meseca junija poleteti čez severni tečaj. Te poti ni napravil doslej še nihče. Amundsen si je zamislil svojo pot tako, da bi lete! s Ppitzbergov in pristal na Aljaski v Severni Ameriki. Spotoma je hotel preiskati teren, v katerem je morda obtičala ladja «Maud», ki se pogreša že več let in o kateri danes nihče ne ve, če še obstoja ali če so jo zdrobile ledene mase v »Severnem ledenem morju. Za polet je Amundsen izračunal, da potrebuje dve letali posebnega tipa. kateri bi bil prvotno rad naročil v Nemčiji. Nemci bi bili naročilo radi sprejeli, toda versailleska, mirovna pogodba jim ne dovoljuje graditi takih strojev in zato se je moral Amundsen obrnit; drugam. Po- godil se je z italijansko mornariško družbo za konstruiranje letal v PisL Stvar jc izprva ugodno napredovala. Italijani so bih veseli, da so dobili tiko naroČilo. Toda ko je bil prvi aparat do-gotovljen. so se skujalL Prelomili so pogodbo in zahtevali, da se mora denar deponirati v ameriških dolarjih in ne deloma v denarju, deloma pa v menicah, kakor je določal kupni sporazum. Poleg tega je družba zamudila pravi termin izročitve zrakoplovov. In slednjič se je pojavilo toliko ovir, da je raziskovalec inoral odložiti svoje načrte na leto 1925. Italijanske nesramnosti so stoprav sedaj začele. Mussolini, ki se je prvi čas dobrikal Amundsenu in se kazal njegovemu poletu dobrohotno naklonjenega ter mu celo ponudil eno letalo zastonj, je pokazal svoje rožicke ter zahteval, da se mora potnikom na severni tečaj pridružiti tudi njegov eksponent, fašistovski p'^.nnee. letalec Loeatelli. Amundsen je iz kavai>ske vljudnosti sprejel predlog. Toda komaj je v tem vprašanju popustil, že jc ?ačel T.-o ; in-ia odp.uti njegov zrakoplov pod italijansko zastavo, česar Amundsen ni mogel nikakor dopustiti. Locatelli je stavil še druge nesprejemljive pogoje. Zahteval je zase razne prednosti pri poročanju, fotografiranju in objavljanju tekstov in slik v listih. Nastala je cela veriga konflikov in akcija se je razbila. Amundsen je sedaj doma na Norveškem in snuje načrte, kako bi prišel do potrebnih aparatov v kaki drugi državi. Italijani mu presedajo. Njihova grabežljivost, nenasitnost, netočnost in šovinizem so severnega potnika popolnoma razočarali. X Borza za dragulje v Budimpešti. Zaradi boljšega pregleda tržišča z dragulji so sklenili budimpeštanski juvelirji otvoriti v novembru t. 1. borzo za dragulje. Doslej se je priglasilo 1600 članov. Vsekakor gre za zanimiv poskus na tem polju. Bodočnost bo pokazala, ali se bo ta borza, čije načrt je v marsičem podoben borzi z diamanti v Amsterdamu, obnesla. X Roparstvo v Rumunlii se je zadnje čase strahovito razpaslo. Listi splošno ugotavljajo, da je javna varnost danes v Rumuniji ravno takšna, kot pod staro Turčijo. Na cesti Jassy-Calarasi so trije maskirani tolovaji napadli dva trgovca v vozu in ju izropali, enega so ustrelili. V gozdu pri Potrianiju je orož-ništvo po hudem boju ujelo proslulega roparja Obrio. Njegovi tovariši so ušli, so pa še isti dan izropali tri potnike in jih hudo ranili. Največji strah pa ima ! prebivalstvo pred Terentom, ki še dale-i ko prekaša našega Čarugo. Iz vseh krajev države prihajajo vesti, da se pojavlja Terente in počenja grozovitosti. Oblast-vom se doslej še ni posrečilo prijeti ga. X Najhitrejši parnik na Atlantiku je glasom uradnih podatkov parnik Mau-retania, last družbe «Cunard-Line». Ladja je rabila od Cherbourga do Newyor-ka 5 dni in tri ure kar znači 25.6 vozlov na uro. S tem je «Mauretania», ki je že doslej veljala za enega najboljših parni-kov na Atlantiku, prekosila samo sebe in odnesla svetovno prvenstvo v morski brzini. X Načrti italijanskega letalca Lo-catellija. Iz Rejkjavika na Islandiji poročajo, da še ni gotovo, ali bo italijanski letalec Locatelli, ki je imel spremljati Amundsena na poletu preko severnega j tečaja in po čegar navodilih so se zgra- i dili aeroplani za ta polet, spremljal ame- zato takoj v paviljon „1" 407. Najbolje izdelani površniki, ulstri, raglani, zimske suknje iu obleke lastue izdelave. Priznano solidne cene. Dežni plašči slovitih angleSk b tvornic. Ustrezajoč občinstvu se bo prodajalo tudi v razstavišču. mm SGHRilB, LlUBLlUNi!. Paviljon „1" 407. riške avijatlke, ld hočejo Izvrši« zadnjo etapo svojega poleta okoli sveta, z Islandije preko grenlandskih in labradorskih ledenih planjav nazaj v Severno Ameriko in tako zaključiti svoj zračni obroč. Morda ostane Locatelli na Islandiji in bo kinematogratiral pokrajine. Italijanski letalec pravi, da bo morda sledil Američanom do Zedinjenih držav in letel potem v Južno Ameriko. X Mož, ki ni dal nikoli klobuka z glave. Pred sodiščem v Leicestru je pri neki obravnavi stavil zagovornik predlog, da bi smel nekdo izmed prič pričati s klobukom na glavi. Svojo željo je utemeljil s tem, da priča zaradi živčne bolezni ni dal še nikoli klobuka z glave, baje niti v postelji. Ker pričanje pred sodiščem s klobukom na glavi ni dovoljeno, je moral sodnik predlog odkloniti in zagovorniku ni preostalonič drugega, kot da se odreče priči. X Najdebelejši Nemec umri. V Kellenhusenu ie umrl v starosti 61 let mizar Herman Feig, ki je bil najdebelejši mož na Nemškem. Tehtal ie 250 kg ter je bil znan po svoji debelosti tudi v inozemstvu. Njegovi otroci so čisto normalni. Sokol Sokol Ljubljana II. poživlja celokupno svoje članstvo ter naraščaj na kratek, a važen sestanek v pondeljek 25. t. m. ob pol 7. zvečer na realki. — Za tombolo vlada veliko zanimanje, kajti za 2 Din se res izplača poskusiti srečo. Prvi glavni dobitek je krasna spalnica za 2 osebi. Naj si vsak nabavi vsaj eno tablico. Šport Službene objave LNP. (iz seje n. o. z dne 20. avgusta 1924.). Do preklica se dovoljuje članom LNP. odigranje tekem s S. K. Panonija, Zg. Šiška. Dovoljuje se nastopanje igralcema Stožirju in Piši v prijateljskih in mednarodnih tekmah. Za začasnega člana se sprejme S. K. Mura Murska Sobota. MO. v Mariboru se nalaga, da izvede z navedenima kluboma dve poizkusni tekmi; po izvršitvi o tem poroča. Klube se opozarja, da morajo nakazovati svoje finančne obveznosti naravnost podsavezu, ne pa potom tretjih oseb. Po nalogu JNS. v Zagrebu se obremene klubi po 10 Din do konca decembra t. 1. za olimpijski davek. Glede protesta S. K. Mladika, da je S. K. Ilirija nastopila v juniorskem pokalnem turnirju z igralci starejšimi od 17 let, se odstopi po., nakar bo upr. o. sklepal o končnem placementu. Vzame se na znanje dovoljenje nastopa (dano ex presidio) igr. Mihelčiču (S. K. Ilirija) za S. K. Hermes dne 16. t. m. P. a odborniki LNP. se poživljajo, da oddajo čimprej I. tajniku stare izkaznice. Nove se dobe pri dnevni blagajni danes na igrišču S. K. Ilirije. Klubi se ponovno opozarjajo, da pošiljajo odslej dopise na naslov: LNP., Ljubljana VII., Zibcrtova ulica 269, v roke g. Koreta. Tajnik I. » Admira (Dunaj) : lliriija. Danes ob 17.30 ter jutri ob 17. uri se vršita na športnem prostoru Ilirije mednarodni nogometni tekmi med prvorazrednim moštvom dunajske Admire in najmočnejšim domačim moštvom S. K. Ilirije. Obe prireditvi spadata med redke velikopotezne športne prireditve v Ljubljani ter zaslužita, da jima posveti javnost največji interes. Admira nastopi proti Iliriji s kompletnim I. moštvom, ki se glasi: Wieser —Vozi, Neidlinger — Schnaubelt, Koch, Furlinger—Siegl, Runge, Klima, Schierl, Janda. Igralci Wieser, Koch, Schierl in Klima so nastopili že opeto-vano reprezentativno za Avstrijo. Za Ilirijo sta obe tekmi posebnega pomena kot priprava za državne prvenstvene tekme, ki se prično 7. septembra. — Predprodaja vstopnic se vrši v trgovini J. Goreč, Dunajska cesta. Znižane karte za mladino do 14. let se izdajajo samo pri dnevnih blagajnah. S.K.Ilirija objavlja v informacijo članstvu in športni publiki: Z ozirom na velik finančni riziko, s katerim sta zvezani tekmi z dunajsko Admiro je odbor pri-moran ukiniti za ta slučaj vse proste vstopnice, izvzemši novinarskih, ter nekoliko zvišati običajno vstopnino. Uporaba sedežev je dopustna seveda le proti vstopnici za sedež, dijaške in članske karte so podvržene kontroli pri vhodu. Odbor je uverjen, da bodo našli ti ukrepi pravilno razumevanje in podporo tako pri članstvu kakor pri publiki. S. K. Primorje : Jadran. Jutri v nedeljo ob 10. prcdpoldne nastopita oba kluba v treningtekmi. Igrišče Primorje. Dunajska cesta. Mladinska tekma Ilirija jun. : S. K. Krahovo se vrši v nedeljo ob 9.30 na igrišču S. K. Ilirije. Igra se le ob ugodnem vremenu. Hitrostna gorska dirka nad Vrhniko na 6 km dolgi progi, ki jo priredita v nedeljo popoldne" Avtomobilski klub SHS in Mo-toklub Slovenija, je prva prireditev te vrste pri nas. Že danes lahko trdimo, da se bo ta dirka vsako leto ponavljala ter postala ena najbolj zanimivih športnih' prireditev. Res je sicer, da krog ljubiteljev tega športa pri nas še ni bogve kako velik, vendar pa bo zanimanje brez-dvomno vedno bolj naraščalo, ker bo občinstvo videlo, koliko truda, samozataje-van.ja in hladnokrvnosti jo potrebno za izvrševanje te lepe panoge športa. Naš športni referent si je po ljubeznivosti grofa Ilerbersteina in g. Krakerja, ki bosta oba startala s svojimi vozovi, včeraj ogledal progo ter prisostvoval treningu. Proga, ki ima 44 hudih ovinkov, in sicer 25 levih in 19 desnih, je izradno težka ter se more brezpogojno meriti z znanimi progami drugod, kar se tiče tež-koč, ki se stavljajo dirkačem. Priprave in tehnične dispozicije so končane. Naši motociklisti in avtomobilisti pridno trenirajo, vsled česar se more pričakovati, da se bodo dosegli kljub nevarnim ovinkom zelo ugodni časi. — Prireditelji so izdali službeni program dirke, ki obseg i poleg dirkalnih predpisov in drugih navodil tudi imena priglašenih tekmovalcev. Dobi se v ljubljanskih trafikah in pri kolporterjih. Častna darila so v Ljubljani izstavljena v trgovini Magdič. Vsi kolesarji in motociklisti ljubljanskega in vrhniškega okrožja se vljudno naprošajo, da se zberejo jutri, v nedeljo, do 13. na vrtu gostilne c "blika to ni! Imamo n. pr. čiato biizu kraltesioa Srbov„ Hrrato.v in Slovencev, ki je kraljevina, pa je vendar veliko bolj republika kakor Hrvatska republika! Ah kali? Pa mi povejte svo.ie mnenje, Vi. ki ste bolj vajeni razmišljati težke stvari. Kajti vsak večer sestavljate za drugi dan jedilni list. ne? — da v6 k u juri ca. kaj bo kuhala. Moja žena pravi, da je zanjo najnapornejše delo sestavljanje jedilnega lirta. Kadar ga dela. se ji bere z lica. koliko trpi pri tem duševnem delu, in če jo gledam, še mene boli glava. In potem jemo vsak dan isto. * Milostiva. zanašam se na Vas. da me ne pustite na cedilu! Večno Vam bom hvaležen do hladnega groba in če beste kdaj potrebovali pomoči pri jedilnih listih, pa me povabite! Rad ustreženi in pridem in bom jedel in potem povedal, kaj mi ni bilo prav. Za jedilne liste imam poseben dar. tudi žena pravi, da ga imam. Le denarja pravi, da nimam za svoje jedilne liste. Da, denarja! Blagor mu, kdor ga ima. in kaj počenja kaj Vaš gos}>cd soprog? In kako se počuti v pridobitnih krogih? Zdaj pripravljajo v Beogradu zakon zoper korupcijo — to bo slabo Zja.Eridohilae knoce..Pridobitjii krogi imajo milijon prošenj pri gospodi v Beogradu za dozvole in koncesije in za.-tran dobav in za to in ono in" s korupcijo so se jim prošnje vsaj reševale — kakorkoli, ali reševale so se vendar, hvala Bogu! Brez korupcije se pa sploh ne bodo in naj bi vlada v miru pustila korupcijo, boljše j" manjše zlo nego veliko! O milostiva, v jutrovih deželah jc vrhunec žensko lepot« popek tako globok, da drži unčo olja. Želim Vam vrhunec lepote 111 se Vam klanja df popka Vaš vdani 1 1 Fr. Ž. „Adrla" pecivni prašek j.Adria" vanilin- sladkor m HfiSTER Kabaa Paviljon J-39" Indeks cen raste / uene feastejo Cene na debelo iii na drobno i v naši državi lahno že izza maja. To občutimo posebno tudi v Sloveniji, žal, da nimamo pri nas uradnega indeks^ in da se moramo v svrho proučitve raz« Jvoja cen posluževati indeksa, ki ga ses jstavlja po lastno nabranih podatkih beo= jgrajski «Privredni pregled«, ki prikazuje cene na debelo v naši državi v šest sku» pinah: Lkmetijski proizvodi; II. živina Sn živinski proizvodi, III. sadje in sadni jpredelki; IV. stavbni materijal; V. kolo* inijalno blago; VI. industrijski proizvodi, to tem indeksu so cene slabele izza februarja do maja, nakar so začele po* toovno rasti. Razvoj cen v zadnjih treh tnesecih je bil nastopen: (100 je vzeto kot cena v zadnjem predvojnem letu 1913.): Maj: I. skupina 2245; II. 2082; III. 1036; IV. 2132; V. 1681; VI. 2292. Junij: I. 2158; II. 2211; III. 1123; IV. S161; V. 1711; VI. 2340. Julij: I. 2188; II. 2317; III. 1203; IV. 2161; V. 1712; VI. 2389. Totalni indeks za cene na debelo pa pokazuje nastopen razvoj: maj 1911 junij 1984 i 1 . ' , julij 1995 Cenc v trgovini na debelo se torej 'gibljejo navzgor. Nedvomno bo totalni indeks za mesec avgust še znatneje po« skočil radi hausse na žitnem tržišču. V juliju jc totalni indeks poskočil za 0.7 %, a napram najnižjem stanju v maju za 4.4%. " V skupini kmetijskih proizvodov je bilo v drugi polovici julija naglo na ras sčanje cen žitu in moki. Povprečno se je tekom julija podražila pšenica za 11 %; istotako moka. Indeksna številka cele te skupine kaže porast Ie za 1.6 % radi istočasnega padca cen krompirju in živinski krmi. Skupina živine in živinskih proizvo; Hov pokazuje v juliju skok za 4.8 %, ker bo skočile cene svinjam in svinjski masti, dočim so ostali predmeti te skupine neznatno variirali. Sadje in sadni proizvodi (vino, žganje itd.) so napram predvojnim cenam še vedno najcenejši predmeti v naši državi. Skupno so okroglo samo 12krat dražji nego pred vojno, dočim totalni indeks izkazuje 20kratno podraženje. Tudi ta skupina se nahaja sedaj v stalnem na« raščanju ccn; skok v juliju je povzročilo podraženje žganja. V skupini kolonijalnega blaga so na« rasle cene kavi in nazadovale sladkorju, tako da je skupno število ostalo nez« premenjeno. Cenc v stavbni skupini kažejo Ie zelo neznaten skok, dočim so sc industrijski proizvodi podražili za 2.1 %. Razvoj cen po tem indeksu je za« grebška «Riječ» preračunala na cene v zlatu in dognala, da je bila v juliju 1.1. napram predvojnim cenam od gornjih skupin I. za 35 % dražja, II za 43 %, III. cenejša za 25 %, IV. dražja za 34 V. za 6 % in VI. za 48 % dražja. Totalni indeks je višji za 23 %, brez skupine III. pa za 33 %. Najdražji so torej industrij« ski proizvodi, potem živina in živinski proizvodi, kmetijski proizvodi, stavbni materijal in kolonijalno blago. Samo skupina sadja in sadnih izdelkov je za 25 % cenejša. Ne vemo, kako in od kod zbira «Pri« vredni pregled« podatke za svoj indeks, mislimo pa, da bi tak indeks za samo Slovenijo pokazal nekoliko večje nara« ščanje cen na debelo, ako sklepamo po porastu cen na drobno. Tržna poročila Zagrebški kraljevski sejem (22. t. m.). Sejem traja kakor znano več dni. Na drugi, to je včerajšnji dan, je bil poset proti pričakovanju majhen. Od goveje živine je bil največji dogon boljših volov. Dogon konj je bil po kakovosti in količini velik. Največje je bilo povpraševanje po tovornih konjih, in sicer s strani Italijanov. Od tujcev je bilo nadalje nekaj Čehoslo- vakov, ki so kupovali največ dobre vole, potem nekaj Švicarjev, ki so kupovali večinoma mlade bike. Za kg žive teže so bile včeraj nastopne cene: biki 15 do 16.5, domači voli I. 15 do 16.25, II. 13 do 15, III. 11 do 12, II. 10.5 do 12.5, III. 8 do 9, krave I. 14 do 15, II. 11 do 13, III. 8 do 10, bosanske krave II. 9 do 11, III. 7 do 9, junice I. 15 do 17.5, II. 12 do 14, teleta I. 20 do 21, II. 18 do 19, svinje, debele 22.5 do 23.5, mesne 18 do 20, sremske 24 do 23, prasci do 1 leta 19 do 30, preko 1 leta 17 do 20 Din. Napram prvemu dnevu sejma so cene govedini deloma poskočile, svinjam pa padle. Konji po komadu 5500 do 15.000 Din po kakovosti. Krma: seno I. 100 do 150, II. 90 do 125, detelja 125 do 150, lucerna in otava 125 do 150. Vse te cene so ostale tudi danes. Novosadska blagovna borza (22. t. m.) Pšenica baška 370 do 375. Ječmen: baški, 2 vagona 320 do 340. Oves: 2 vagona 285 do 290. Turščica: 8 vagonov 285 do 290. Fižol: beli, baški, 13 vagonov 525 do 550. Moka: baza <0>, 2 vagona 575 do 580. Tendenca nespremejena. — Naša trgovinska bilanca z Italijo aktivna tudi letos. Po italijanskih statističnih podatkih je znašal v prvih petih mesecih t. 1. izvoz Italije v Jugoslavijo vrednost 148 milijonov lir, a vrednost italijanskega uvoza iz Jugoslavije 190 milijonov lir. Naša trgovina z Italijo js torej v tem času aktivna za 42 milijonov iir. Glavno naše izvozno blago v Italijo je bil v tem času Ips, čegar vrednost je dosegla 83 -nilijourv lir. Poleg tega imo izvažali v Italijo v glavnem govejo živino in konje. Uvažali pa smo v glasnem bombažne izdvke in druge tkanine. = Obtok novčanic Narodne banke SHS se je povefsl od 8. do 15. t. m. za 60.88 milijona ar. 5689.12 milijona Din. Kovinska podloga se je v istem času povečala za 2.03 milijona na 452.42 milijona Din v zlatu. — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini trgovca Karla Raverja v Mari- boru. Narok za sklepanje poravnave je pri mariborskem okrožnem sodišču dne L oktobra. — Zanimanje Crkov za naš rezan les. Neka tvrdka v GrCiji potrebuje za svojo tovarno zabojev -.ečje množine rezanega le?a- Pripiavljena ie tudi prevzeti zastopstvo za laz peča vanjo takega lesa drugim tvrdkam enake stroke v Grčiji. Natančnejši podatki so na razpolago v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. = V zaščito naše industrije. Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je izročila finančnemu ministru dr. Spahu in mir.dstru trgovine in industrije dr. Su-menkoviču dopis, v katerem zahteva spričo kritičnega stanja naše industrije prvoljnejšo carinsko zaščito. — P j" ave. Dne 4. septembra se bo vršil- pri inter.danturi Dravske dmzijsKe oblasti v Ljubljani druga javna ustmena licitacija glede dotnve 1.000.000 kg ovsa. — Dne 20. septembra se bo vršila pri upravitelju Porrcfke oblasti v Bakru ofertalna licitacija jlede dobave 254 komadov zimskih sukc?;. iz temnega modrega sukna za svoje nameščence. — Dne 23. septembra '■e bo vršila pri ravnateljstvu državnih želozr.io v Zagrebu ofertalna licitacija gleds d.-bave 15.000 kg bron-eeve kovine s 65 cJst. bakrom, 1000 kg čistega angleškega cina in 20 kg fosW-nega bronca. — Pre 17. septembra se bo vršila pri rvsnateljstvu državnih žel^s-nic v Subotici <'!e.t?lna licitacija glede debave tiskarske barve. — Dne 17. septembra se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave različnih čopičev. — E>ne 30. t. m. bo prodala Kr. direkcija šum v Ljubljani izdelan smrekov les za teh- nično uporabo. — Predmetni oglasi z ns, tančnojšiini podatki so v pisarni Trga-, ske in obrtniške zbornic« v Ljubljani u>-teresentom na vpogkd, = Stanje hmelja in kupčija v okolici Žatca. (Poročilo Hmeljarskega društvat za Slovenijo). Zatec (CSR), 18. avgusta. Velika množina hmeljarjev je pridela dv nes z obiranjem. Vreme je vetrovno in toplo; včeraj je pa izdatno deževalo, kar je povzročilo, da so nekateri hmeljarji preložili obiranje na dan 20. t. m. Obilai mokrota povzroča, da se izvršuje pravilno okobulenje in zorenje. Ker ni prevroče, se kobule tudi bolj počasi zapirajo, kar bo dvignilo kakovost in težo hmelja. Dosedaj nabiano blago j3 lepe zelene bar-, ve, enotne, skoro malo nadnormalne velikosti in je skrajno bogate lupuline ter je najboljše kakovosti Takšno blago jo kupcem in pivovarjem zelo ljubo in bres dvoma bo naš hmelj najfinejši in najboljši na svetovnem trgu. Da se bo pa vsa letina spravila srečno pod streho, potrebujemo stanovitnega lepega vremena, brez katerega bi kobule izgubile lepo zeleno barvo. — Na kmetih je bilo živahno povpraševanje in so se male, pa zelo lepe partije plačevale po 2300—2500 Ko za 50 kg brez prometnega davka, ki znaša 2 odst. Prodalo se je nekaj tudi po 2000 Kč, pa le zato. ker hmeljarji niso bili zadostno poučeni. Pri živahnem po-, vpraševanju in nakupovanju so cene iit razpoloženje prav čvrste; cene so rastoče in se še bodo uravnavale. — Savei-hmelj, društev. Lastnik in izdajatelj Konzorcij Medvode in od tam čez Šmarjeto na dol na Medvod«, gremonaravnajt dol m Ja J;; | dolomitna pot na le. Katarino, naj ne zamude te prilike. _Od | gjjno»^^vete da "Smo Po mali stezi dol malo de- - , meovoue. . sno in takoj zopet gor in na levo naokoli na širšo pot v bukov gozd na apnenca, med tem ko smo bili dosedaj v dolomitu med borovci. Steza vodi zopet v istf smeri kakor prej pošev ob pobočju navzdol, dokler nas ne pripelje do nekega, travnika in ne zavije na njegovem zgornjem robu na levo proti Golemu brdiL Tam nam naša steza izgine v travi, mi pa zavijemo naravnost čez travnik dol v spodnji gozd in stopimo takoj na prej nevidno pot, ki vodi na desno do hiš in v dolino. Tudi tam pridemo mnogo prezgodaj v dolino. Par korakov po tej poti in levo vidimo stezo v gozdu, ki kaj kmalu zopet prevzame našo staro smer pošev proti Št. Vidu polagoma navzdol. Cez nekaj časa pridemo na pot, ki prihaja z leve in vodi desno dol, mi pa nadaljujemo po naši lepi poti v stari smeri naprej, dokler ne pridemo z gorskega roba ven na travnik in zagledamo pod seboj neke stare mline. Tam krenemo dol, par korakov in v dolini smo na cesti, ki vodi od Medvod v dolino Babnega dola. Kreniti moramo ob potoku do mosta pred starim mlinom, čez brv in naprej do vznožja St. Vidskega hriba. V eni uri smo prišli s Katarine položno do gostilne pri «Bor-mes». Tu se lahko malo odpočijemo, pogledamo nazaj v to mirno dolino, se po-hladimo s požirkom hladne vode, ki je ob celi poti ni bilo, in gor gre zopet pot, ki nas pripelje v četrt ure na sedlo, kjer bi prišli dol na Stanežiče in Medno, ako ne bi vzeli na sediu zopet staro našo smer še malo gor in naprej, da pridemo dol Dvor in od tam po poljski cesti v v vas----— - - - , , pol ure v Št. Vid. V dobrih dveh urah pobočju polagoma navzdol. Več potov smo pri kolodvoru s Katarine dol. Ta pot vod na desne in levo, desno navzdol v I se vsakemu turlstu sdno pnUubl k r drz dolino, leve skoro vodoravno na Golo- dosledno smer proti obranemu cilju ka brdo. Kreniti tie smemo ne levo ne desno, Sv. Katarine (730 m) se gre mimo žup ---------------------- . nišča okoli hriba polagoma navzdol do Marjete, ki jeba.e sežgana izkamna sedla med Katarino in Jeterbenkom par i graščine na JeterbenKu, ko je b.la ta pe- teremu se kar vidno približujemo in ker krasne razgledne točke na Šmarne ima goro, ljubljansko polje, Rožnik itd. (Nadaljevanje sledi.) ■Itrfl........ _- . i. -—--- „ odgovor (ar manlpulacljska pristojbine (J Oln). Dve delavnici I mizarska ln sedlarska, sc ! oddasta. Naslov pove uprava ! „Jutia". 17105 , plateai » o»pr«l. P»«Oa Ht I Uradni list (nevezan) letn. 1920.. 1921.. 1922., 1923. ln 1924.. se nroda skupaj ali vsak letnik oosebej. Ponudbe z navedbo . . . . „_„m„ cene pod „Urad" na upravo ! se odstopljenemu ..Jutra". 17152 Jabolka /■Irana, več 1000 Tcg, naprodaj. >"aroč!la se naj pošlje-,o ni upravo „Jutra" pod Brivski pomočnik 3e Išče. Po možnosti nastop takoj. M. Bukovčan, Kralja Petra c. Celje, 17213 ^ Jaboka". 17214 Čevljarska delavnica ,'novootvorjena) Pred Igriščem št. 1, sprejme v delo zdelavo novih čevljev po ia;modernejši obliki in vsa ovratna popravila. Priporoča se trgovcem ln čevljarskim mojsurom za izdelovanje- gornjih delov. 17080 Naznanilo. Naznanjam si. občinstvu, da čem iopet otvoril svojo jermen;. rsko in torbarske delavnico s prvovrstnimi močmi. Izdelujem vsa v to stroke spadajoča dela: konjske opreme, damske torbice, do-gnmetne žoge itd. ter vsa popravila. Vljudno se priporoča Mihael J a g e r. Po-Ijaueka cesta 9. 1719S {c£oto> e) Učenko ®8rayo, močno in poštenih staršev, s primerno šolsko Izobrazbo, Išče ugledna trgo- Več trgovskih učencev z najmanj 2 razredi meščanske ali kako Brednje šole, se Išče. Ponudbe pod šitro „Trg. učenec S806" na upr. ,.Jutra". 17242 Gospodična ki zna šivati in je vajena vseh hišnih del. išče službe OTROŠKI VOZIČKI : najcenejši domači izdelki. DV0KOLESA : novi model! z doDro pneumatiko. MOTORJI: najnovejšega amerik. tipa Evans. D._K. \v Persch, Orionettc, Moto retie. P N E L M A T I K A : plašči. zračnice in guma za otroške vozičke. POSAMEZNI DELI za dv0" liolesa In šivalne stroje vedno v zalogi. PREPRODAJALCI ln mehaniki nižje cene. — Sprejemajo se tudi vsa popravila. emajlirauje In poni klanje. 16425 »TRIBUNA«, F. B. L., k otrokom. Cenjene ponudbe ■ dvokole3 ln otroških na upravo „jutra pod, st. ljubljana, Kar- 29/S742". 170S4 Avto strokovnjak prvovrstni monter, zanesljiv, išče primerno službe.; gre tudi eventuclno za šofeija Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „DeIo 8760". 1713S j K lesni trgovini želi vstopiti kot prejemnik lesa mladenič, ki ima že nekoliko prakse pri lesu. Ce treba zalcžl tudi pri doticni tvrdki posojilo ali kavcijo v znesku 30.000 Din. Ponudbe pod šifro ..Marljiv" na upr. ,,Jutra". 16314 Jurist -, . ,. „ z 2 državnima izpitoma, išče ^■■-JltZlt ! službe. Cenjene ponudbe pod vozičkov. Ljubljana, lovska cesta St. 4. Razst. paviljon F št. 191 Parni kotel 5 HP, v dobrem stanju, pripraven za vsako industrijo ali obrt, se proda. Ogleda se pri Mlekarski zadrugi v Logatcu. 17097 | Prodaja voz po zelo ugodni ceni: 1 lan-daucr, 3 brum, 1 glg ter razna konjska oprema. — ; Natančnejo 6e poizve pri j Gradbenem podjetju G. Tou- | nies, d. z o. z.. Dunajska ; cesta 25. 17046 | Motor s 6—7 HP pripraven za pogon- cirku-larne žage, njlatilnlce ali malega obrata, se pod zelo ugodnimi pogoji proda. — Pojasnila dale M. Mlklavc, Liubljaua, Komenskega 36. 16883 Pohištvo! Bičevniki! Radi preselitve je več novih spalnic ugodno naprodaj, lstotam velika izbera blčev-nlkov. Obrtna hranilnica in posojilnica v Kranju. 16687 Fotoaparat 9 X 12 kasete, stativ, prodam. Pojasnila daje trafika hotela ,.Union". 17159 Trto*, pretneg in drva dobavlja >«>8 družba,.Ilirija", Ljubljana Kralja ['etra trg št. 8. Plačilo tudi Da obroke. Telefon 220. Gostilniški lokal ki kupi ves Inventar. Ponudniki se prosijo, da javijo upravi „Jutra" pod Kot sostanovalec se sprejme gospod. Naslov pove uprava „Jutra . 17153 Dobro idoče podjetje majhno, sredi mesta Ljubljane, se z lokalom in Inventarjem vred proda. — Ponudbe na upravo „Jutra Trgovec ' 40 let star, s premoženjem 200.000 Din, želi s trgovsko naobraženo gospodične ali vdovo znanja. Prednost one. katere imajo lastno trgovino ali hišo. Grem povsod tudi kot družabnik. — : Ponudbe pod .Bodočnost 40 na Aloma Company, Ljub-; ljana. 17146 naslov b. 16" 16740 Znanja želi Trgovino z meš. blagom so.ooo ^in - ^tvo, oddam takoj v najem z bla- J c mesecev gom v večjem kraju na deželi, poleg farne cerkve In kolodvora. Ponudbe na upr. „ Jutra" pod ..Trgovina na ------- -- - 17072 deželi". 17187 pod šifro ..Potreben kapital | lntellgentna gospodična, st<-200.000 Din". 1710_ ra 2g let z lstotakim gospo- dom. Dopise pod šifro ..Sama 8791" na upravo ,Jutra' 17207 Salama, sir trapistovskl ln polemendol-skl, šunka in vse delikatesne špecljalttete. — Anton Verblč. LJubljana, Stritarjeva ulica 2. 16622 Ostale slamnike ____| nakltene ln prazne, prodaja Halo! Plačam bolje kakor vsakdo drugI stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Dopisnica zadostuje, pridem na dom. — A. Jurečlč Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje štev. 31. 17003 Na hrano in stanovanje sprejme dobra družina dve dijakinji. Posebna soba. — Rimska cesta 10/11. 17100 Opremljeno sobo iščeta zakonca brez otrok za takoj. — Ponudbe na upravo .Jutra" pod „Mlrna 8758". 17120 Išče se posojilo kt za vknjižba na I. mesto, obresti plačam do 25 odst. Ponudbe na upr. „Jutra" pod šifro „Hitro" Posodim 10—15.000 Din onemu, ki odBtopi sobo tn kuhinjo v Ljubljani. — Ponudbe pod ,,Ljubljana 8730" na upravo „Jutra". 17039 Tovarna za sukno dobro vpeljana, na CorenJ-skem Išče družabnika vsled , razširjenja podjetja. Potre-event. dve, v sredini mesta, ben kapital 175.000 Din. — Kateri blag gospod bi pomagal mladi reducirali! uradnici, da bi se lahko preživljala?— Cenjene ponudbt pod ..Hvaležnost" na upr ..Jutra". 11221 Perje kokošje, gosje ln gosji puh ter račje, oddaja vsako množino po zmernih cenah tvrdka E. V aj d a, Cakovec. 1883 po lastni ceni Horvat stan Veverične, polhove kože , kovaški mojstri! I trg._______16555 m Qd Tse'dru(.e d,Tjae,ne, Separirano sobo išče miren gospod, event. s hrano. — V slučaju tudi instrukcija srednješolcu. — Ponudbe na upravo „Jntra'" pod „stalen 8763". 17126 VpraSa Be ..Realla", Dunajska cesta 21. 17139 Zaloga klavirjev in pianlnuv, najboljših tovar? Bosendorfer, Czapka, Ehr-bar. Schweighofer, Originu. Stingl Itd. Jerica Hubad. roj Dolenc, LJubljana, Hllšerjav« ulica 6t. 5. 103« Fozor, Gotove grifane podkve sa zimo na šrtfufstole, se dobijo po nizki ceni (30 kron) kilogram v skladišču na Poljanski cesti 59. 17089 Imajo z dežele in železničar-Ževc hčerke. Cenj. ponudbe pod ..Učenka 28" na upravo „Jutra". 17094 Samostoj-.cga mlinarja za eksportnl paromlin, sprejme takoj uprava veleposest-va Beltinci "(Prekmurje). 17076 Trgovski ucenec t primerno šolsko izobrazbo, pošten in priden, ki ima veselje do špecerijske trgovine, brez oskrbe, se išče /a tukajšnjo trgovino. Ponudbe se prosi pod ,,Dober trgovec" na poštni predal 129. Ljubljana. 17156 Prodajalka Bad 25 let stara, inteligentna, špecerijske stroke, zmožna tudi pisarniških del, se sprejme za Ljubljano kot opora šefu. Nastop septembra do novembra. Ponudbe s sliko, navedbo dosedanjega službovanja ln zahtevo plače na upravo ,,Jutra" rod ..Prodajalka 8768". 17145 Pošt. dekle za sobarico te Išče za Zemun, ki zna nemško ali srbohrvatsko. — Ponudbe na naslov: Dr. K. Radojčlč, Zemun. 17162 Sprejeto bi bilo takoj pametno, dobro vzgojeno In zmožno za delo v boljši hi-ii, pripravno dekle, ki ne sovraži navzočnosti otrok, staro do 20 let. — Ozira se „Jurist 24" na upr. ,Jutra' 1716S Kot začetna natakarica že vajena gostilniških poslov. iščem mesta. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Zmožna S7S1". 17175 Trgovski pomočnik ali skladiščnik meš. stroke prevzame takoj samostojno I mesto v Ljubljani. Pismene I-- ponudbe pod šifro ..Verzlran 3025" na Aloma Company. | Ljubljana. 17150 močno Motorno kolo znamke ..Mottosackoche", 2 PS. v dobrem Btanju, se iz zdravstvenih ozirov takoj nroda. Poizve se pri Val. Špruschina, Ptuj. 17074 Kniige različne vsebine (zabavne, mcdicinske, tehnične, nabožne itd.) v različnih jezikih, neke večje razpuščene knjižnice, se prodajo po dogovornih cenah. Za ogled so na razpolago v tiskarni G a 1 e, pod Rožnikom pri Ljubljani 17009 Beli klobuki (oblike) od 160 do 200 Din, dvobarvni 170 Din. različne druge barve 150 Din. — Horvat, Stari trg. 16533 Brusnice sc dobijo v vsaki množini. Natančneje pri A. M o ž 1 k, Jesenice 100. 17167 Kolo Pekovski pomočnik zmožen vsega dela pri parnih ln navadnih pečeh, išče službe Naslov pove uprava „Jutra". 17201 Uradnik lesni industrijski (lesni ma-nlpulant) Išče mesta. Nastop službe takoj. Ponudbe pod ,,Lesna 8792" na upravo ,.Jutra". 17212 Trgovski potnik išče mesta kot skladiščnik ali kaj sličnega. — Naslov pod ..Skladiščnik" v podružnici „Jutra" v Mariboru. 17241 Kot učenka v trgovino z meS. blaeom. želi vstopiti 14 let staro dekle. — Ivana Rupnik, Brod 12, Logatec. 17193 ln dobro, se poceni — i proda NaBlov pove uprava Jutra". 17034 Kot začetna natakarica samo na dostojna dekleta. — 1 T kakem hotelu ali restav-Kaslov pove uprava .Jutra" 1717 Učenka Sa fotografsko stroko, so Išče. Naslov v upr. ..Jutra" 17142 c------- Spretna modistinja t» tako] sprejme. Kje, pove ticrava .TJutra", 17194 raciji. Iščem mesta. Cenjeno ponudbe prosim pod ..Začet- na natakarica 8783" na upr. „Jutra". 17174 Poceni se preda: Parni kotel Za nizek pritisk, pripraven za vsako manjšo Industrijo ali obrt: parni stroj. 45 HP ; biljard znamke ..Seifert"; voz (kočija z gumi kolesi) ln en brum ter konjska oprema. Vse v dobrem stanju. Natančneje se poizve pri por-tirju hotela „Slon" v LJubljani. 16353 Dirkalno kolo skoro popolnoma novo. se proda. Poizve se, oztr. ogleda od 8.—14. ure pri Jos. Z e m e, Zadružna banka. Aleksandrova cesta štev. 5. 17134 Patent za ključavnico, popolno var no proti vlomu, se proda. Dopise na upravo ..Jutra" pod šifro „Nov Izum". 16988 Motoeikelj s priklopnim vozom, poceni -roda P. Škafar. Ljubllana. Rimska cesta 11. 16918 Pohištvo. Kdor si želi nabaviti krasno ln trpežno pohištvo — prvovrstno domače delo — spalnice, jedilnice itd. po zelo ugodnih cenab, naj si vsakdo ogleda pri Matiji Andlovlc. mizarstvo In zaloga pohištva Vidovdnnska cesta 6, Ljubljana. 17161 «Sir:us» gazolin-anarat za proizvajanje svetilnega in kurilnega plina, kompleten, dobro ohranjen, se proda. Naprava proizvaja na uro 3—4 m' plina, kar odgovarja 25—30 svetilkam po 45 HK, zahteva ic 1 m« prostora ln je pripravna za obrt in razsvetljavo. Pismena pojasnila daje Knez Leo, Ljubljana, Kongresni trg št. 3, III. nadstr. 17001 . kupuje za Inozemstvo v vsaki množtnl D. Zdraviš, trg. 1 usnja, Ljubljana, Sv. Florijana ulica St. 9. 1870 ! Suhe gobe, brinjevo olje i ln f I * o 1 kupuje po najvlš-j jih cenab 'er prosi ta po-vzorjene ponudbe tvrdka Fr. j Sire. Kranj. 1117 Pisalni stroj in pis. mizo oboje dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe pod „M. N. 1924" na upravo „Jutra". . 17158 I Sobo popolno separiranlm vho dom, v mestu. Išče samec. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Visoka najemr.lna 8711". 16391 Kdo bi posodil 1000 Din i Pozor! Pozor proti" vrnitvi v 3 mesečnih j jextilna industrija! obrokih in 100 Din obresti I kompletna pred.!- Naf°;P°:;C nnrtr^faro"lva- ateapod zelo ugodnimi Po-v Mariboru pod šifro ,H%a- i informacije jo do- 'CŽDOSt • _171°1 , biti pri Al. Langus, Radov- ---i ljlca. 1710- Ca. 60.G00 Din mesečno----- čistega dobička, prejme družabnik ali družabnlca, ki Be takoj udeleži pri brezkon-kurenčnem podjetju s 400 do 500.000 Din. Samo resne ponudbe na upr. „Jutra" pod ,.Zlata renta". 17223 Snažno sobo s posebnim vhodom. Išče so Z 250.000 Din Pozor! Slavno občinstvo naj no zamudi prilike si ogledati n.) novo došlc aeetilenske ara-ratc, ki so porabal za razsvetljavo. kurjavo In kuljf (v 10 minutah zavre 2 lit': vode). Ogleda se lahko oc 21 t. m. naprej vsaki dr. od 8.—11. ln od 2.-5. ur* llden gospod. Ponudbe pod želim pristopiti kot družab- prl Francu Gradišarju. klr cto«;" nik k že obstoječem lesnem parBkemu mojstru, KlmsK: ..Snažna soba 8705' ..Jutra". na upr. 163S5 Sprejme se 2 dijaka na hrano ln stanovanje. — Električna razsvetljava In klavir na razpolago. Naslov Kelc krojač, Maribor. Stolna ulica 5. 17245 Petro-ejske kante z zaboji ln brez njlb. piača po najvišjih cenah I v a u B e r g a n t, Scničica pri Medvodah. 17111 Sobo t s posebnim vhodom In elek. : razsvetljavo v centru m< *ta. sc Išče. Ponudbe pod značko .Carinik 8800" na upravo i ..Jutra". 17229 Snažno sobo prlprosto opremljeno. I S če takoj soliden gospod^ podjetju. Najboljše zveze v cesta 14. Na zahtevo se d:-Italiji zajamčene. Le reBne jejQ tudi pismena sporočil.t. ■• — —* ™----- '««•" 1706: ponudbe pod ,,Export 1B24 na upravo ,,Jutra". 17183 Kočija eno ln dvovprežna, oljnate ob I, se ceno proda. Ogleda se: Pot v Rožno dolino 27. 1722C Avto «Fiat» Resnim kupcem vil, stanovanjskih, trgovskih, gostilniških In obrtnih blš ln posestev, kmetskih posestev, graščin, mlinov, žag ali stavbnih parcel, nudi največjo Izbero Realitetna pisarna II 18&7 «Posest», d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c. 24. nuribe na upravo pod „Soba 8794". Po-„Jutra" 17204 Vdovec brez otrok vpokojenec. pri 50ih letih. Inteligenten, soliden, '-irav, mirnega značaja, s sobno in kuhinjsko opravo ter nekoliko premoženjem, želi poročiti gospodično aii vdovo enakih lastnosti, od 40 let naprej, s priličnim premo- k(]gr ženjem, trgovino ali do-bičkann::no obrtjo. Le resno ponudbe s sliko na upravo ..Jutra" pod „Složno žlv- Usnjarji, pozor! Po nizki ceni prodam staro tovarno v Savinjski dolini, pol ure od postaje. Marija Boh, Trbovlje X. 16827 Graščino s posestvom 4sedežen, dobro ohranjen, so j i s g e Gospodarska pisarna proda v Hrenovi ulici 3, Josip T r I b u 6, LJublJana- 4 dijake se sprejme v vso oskrbo pri boljši družini. Poštni predal 103. 17206 Na brano in stanovanje se sprejme gospod. Naslov v upravi „Jutra". 17231 Opremljeno sobo event. s souporabo kuhinje. Išče zakonski par brez otrok — Na željo se pomaga pri gospodinjstvu ln šivanju. — Ponudbe na upravo ..Jutra pod Ijenje 8780" 17173 Javna prost, dražba se vrši dne 24. In 25. a v. gusta 1524 od 9. ure dopoldne naprej v Ljubljaul nasproti veiesejma. Prodajalo se bode: 16 različni motorjev (motoclkljev) i > vih In Se rabljenih, več dvu koles in motorčkov za t'i< tirati na navadna dvokole. .i več šivalnih strojev za vilje krojače in čevljar -j rabi otroški vozič eir nuj ne zamudi priliko, I. ; pbo prodajalo veliko različnih otroških vozičkov p' čudovito nizki ceni, dalje." avtomobilov, 4 stružnice . železo, pripravne za ma> mehanike, pneumatlka dvnkolesa, zračnice že o;l i -Dln, karbldne svetilke It.I Trgovec z večjo trsovlno, prevzeto po pokojnem očetu. Išče znanja z gospodično od 20 do 26 let, ncomadeževane pre- I tekiostt, zmožno vodstva ob- Prostovoljna sodna rata, v Bvrho ženltvc. I>>-nudbe prosim z navedbo na-meščenja in po možnosti s sliko, katera so takoj vrhe z najstrožjo diskrecljo. pod šifro ..Poroka" na Aloma Company. Ljubljana. 17237 ii II. nadstr. 17230 Gllnce. Gospodična porfektna slovenska ln nem- I ška stenografinla, s prakso, Išče primerno mesto. Nasto- ! pi lahko takoj. — Naslov Motorno kolo znamke „tVanderer", 1 ln pol HP. v dobrem stanju, ceno proda D. Rovšek, Ko lodvorska ulica 34. i 2 fototrrafična aparata prvi 10 X 15 z dvojnim ana-: stlgmatom 1.6,8; — drugI 9 X 12. Extra Rapld Apla-nat (angleški) s prltlkllna-mi proda Vllar v Logatcu. 171&9 17108 Kupci pozor! Posestva, hiše. vile. mline, žage po ugodnih cenah pro-. - daja K. Trota, Maribor. 17186 Slovenska ulica 2. 17218 Simpatična vdova Nagrada 1000". 17243 Te„lega temperamenta, želi resnega znanja z gospodom od 35—15 let starim. — Ponudbe na upravo ..jutra" pod šifro ,,21vahna Marka". 17082 upravi ..Jutra" ..Pridna 8736", Avto ..Pucb", tipa VIII, v najboljšem stanju, fee po zelo ugodni ceni proda. Ogleda pod značko se: meh. del. Rosa, P?Han-1716G 1 ska cesta. 1696j Pokvarjeno iedilno olje (30—40 7). uporabno kot gorilno olje. prav ceno proda Alojzij Mlhevc, Logatec. Bi od 14. 17131 Posestvo ležečo čisto blizu Maribora na glavni cesti (prostori so za vsako obrt pripravni), gospodarsko poslopje na novo urejeno, njive, vrt In sadonosnlk, z vsemi letošnjimi pridelki, sploh z vsem Inventarjem, se takoj po Jako ucodnl ceni proda. Cenj. ponudbe pod ..Posetvo blizu Maribora" na anončno aks- 2000—3000 Din nagrade onemu, ki ml preskrbi stanovanje v novi ali stari hiši. Najemnino plačam za eno leto naprej. — Ponudi* pod ..Novo stanovanje" na upravo .,Jutra". 1T222 Mlajši dijak se sprejme na stanovanje ln hrano. Elektr. luč. klavir ua razpolago. Gorup. Maribor, Aleksandrova št. 44 /II. 17238 Na stanovanje s#» sprejmejo 2—3 dijaki ali dijakinje z v»o oskrbo. Mu-pedlcljo Hiiiko S al. MaHbor j se^m^MOO K. Naslov » Strto srce Ob gr. u obupa premišlja 5e mlada, čedna, zdrava In Izobražena, Slovenka brez pre-mfirrla, ako Je kje v domovini izobraženo, zdravo, .-.načaino ln nesebično moško bitje, ki bi JI morda nadomestilo po neizprosni ■•mrtl ugrabljenega zaro/en-. a Le kdor zna ceniti čisto dušo v zdravem telesu ln kdor razum« pekočo dušno boli. se lsbko oglasi na upravo . /utra" pod ..Dni prem Ulj »o bili ln na tlheii. . &rlis". 172-1C na dražba v zapuščino pokoj. Ruf. Giontinlja Bpadajočih predmetov : pohištva, najrazličnejših starinskih predmeti-.-velike vrednosti, knjig H' pr. I. izd. Valvazorja) Iti. se bo vršila v torek Jn' 28. avgusta od pol 9 zjutr -naprej na Valvasorjevem trgu Stev. 7 I. nadstropje. --Mate Hafner, notar kot j-od-ni komisar. 170.1 Ratol novo najslgurnejfo sredst t proti podganam hišnim in poli«Wim rr.Si:i Proizvaja oddelek F.atol V ■ -.erarlje Kem. d. d., Z;.rreh Uieolčka 21. — F.n "brol skupaj z omotom in pomolim ako sc denar pofclje u.:-prej 22 Din ali po povelj« "8 Din. Dobiva se tu,M * vseh lekarnah in drojcrl J:,t li2ol Sniritismus - Ocultismus! Damo In gospodje — dobri mediumi — resno zanlma-Jo"t sc z.i F^an*-«*, naj sc blacovoJi;u Saj je pela tudi Manica brezplačno na cerkvenem koru. iSamo na praznik sv. Štefana in na praznik sv. Petra in Pavla, cerkvenega patrona, so bile štiri cerkvene pevke z organistom .vred vsako leto povabljene v farovž popoldne po nauku na malo pojedino. To povabilo jim je bilo edina nagrada in odlika za vseletno prepevanje in za neštevilne skušnje pri organistu. Toda Manica je smatrala to prepevanje za veliko čast; predvsem pa jo je petje silno veselilo ter ji je bilo v užitek, da ni poznala nobenega večjega in čistejšega. Zato torej se je bridko jokala in je, ležeča z glavo na blazini tik Ramovševe črnokodraste glave, ihtela neutolaženo. ^Oprostita, ako vaju motim !> se je opravičeval stražmojster Podbevšek, ko je vstopil tako nenadoma. Sklonil se je nad dacarja, ki je ležal z napol zatisnjenimi očmi. «Ne, ne,> je odgovoril Ramovš. je dejal Podbevšek, presenečen nad dacarjevo opombo. Manica je prinesla odnekod vrč vode, poravnala je Ramovšu blazino in košuljo ter je nato hotela oditi. Orožnik pa jo je zadržal: «Ostanite vendar pri njem! Saj vama nisem na poti? Pomenimo se nekoliko. Morda mi lahko opišeta človeka, ki sta rabila na shodu kol in nož?> cJaz sem stala na strani med dekleti,> je odgovorila Manica. «Prav nič nisem videla, kdo je bil in kako se je zgodila nesreča... Gruča kmetov se je zagnala proti učitelju Grčarju — potem je nekdo zakričal: «Nazaj, ubijalci!) — drugi so vpili: cUbit je! Ves krvav!> itd. — naši so udarili po napadalcih in jih pahnili nazaj — potem so prinesli Ramovša — meni se je v očeh zameglilo >— zajokala sem in potem ne vem ničesar več.. .> «Jaz vem samo toliko, da je stal gospod Grčar na stolu za menoj,> je začel Ramovš, «in da je dejal: Naše Bralno društvo se s politiko sploh ne peča in se ne sme pečati, nego hoče z dobrimi slovenskimi knjigami in poučnimi mesečniki in tedniki razširjati kulturo brez razločka med pristaši vseh političnih strank. Gojiti hočemo lepo petje, prirejati koncerte in, upamo, že v kratkem tudi zanimive, poučne in zabavne gledališke igre. Ničesar ne skrivamo, je dejal, in vsak človek vidi, kaj in kako delamo. Zato pa protestiram, je dejal, v imenu društva, da je napadel gospod župnik na današnjem shodu naše Bralno društvo z očitanji in podtikanji, o katerih ve vsakdo v fari, da so klevete, natolcevanje in laži... Tedaj je začel kričati kaplan Torkar, da naj Gričar molS, ker nima besede, in kričal je župnik Zdražba, da bo Gričarja tožil, da mu pred sodiščem dokaže, kdo je lažnivec, in kričalo je naenkrat vse, je dvigalo pesti in palice... slišal sem le še krike: .Liberalci! Brezverci! Pasjeverci!' — Gričar je vpil za menoj dalje, da se ne damo ugnati... tedaj se je nekaj kmetov zagnalo proti njemu in ga je hotelo pahniti s stola. Bili niso iz naše vasi, ker nisem poznal nikogar. Hipoma je padlo nekaj težkega po meni — nekaj me je sunilo od strani v kolk — v stegna me je zaskelelo — potem ne vem ničesar več... Prvi človek, ki sem ga spoznal, ko sem se zavedel iz omedlevice, je bila Manica in nato gospod kaplan Svetlin.> je vprašal orožnik. cGričar nam je rekel, naj gremo, ker gre za bodočega državnozborskega poslanca.> je prekinil orožnik Ramovša ter se obrnil k Manici. «TudL Prav tako je dejal gospod Gričar in vsi smo rekli, da pojdemo,> je pritrdila Manica. «In sta potem res še koga povabila na tisti shod?j> je vpra šal orožnik. gUENO! ^JJL?JLJLJL JL*JL S U K N O ! Z ozirom na Ljubljanski velesejem sem nabavil za jesensko in zimsko sezono izredno množino vsakovrstnega primernega za vse kraje Jugoslavije. Cene zelo ugodne. Izbera velika in znano strokovno izbrane kvalitete pri tvrdki J. OBOBELNIK, LJUBLJANA, mestni trg 22. ■jeva zabela, dopolnj 7 4181-a Ne zavrzite torej Vaše izpraznjene MAGGI-jeve steklenice, temveč pustite si jo od Vašega trgovca po znižani ceni zopet napolniti! Za to so pripravne samo MAGGI-jeve steklenice št. 0, 1, 2 in 3. ----- -= Pazite na to, da se Vaša seboj prinesena prazna steklenica samo iz te velike MAGGI-jeve steklenice dopolni. =— g Posetnikom velesejma priporoča fine klobuke 4454/a modni salom 5TUCHLV- MAŠKE Židovska ulica štev. 3. Popravila se takoj izgotovet Cena brez konkurence. LJUBLJANA, Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov. Na drobno I Na debelo I Zaloga sprehajalnih palic. Stari dežniki se nanovo preobletejo JOSIP KREGAR oblastveno preizkusi mestni tesarski mojster Cesta na Kodeijeuo št. Z, Ljubljana izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, in sicer vodne in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. Prevzamem po danih kakor tudi lastnih na-' črtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil, ter razne gospodarske in industrijske Btavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande in stopnice. 4176/a V ljubljanski okolici, blizu železniške postaje, obsegajoča dve stanovanji po tri sobe, verando s pritiklinami, z električno razsvetljavo, vodovodom, parkom, vrtom in dvema njivama, vse zagrajeno, bremen prosta, se radi družinskih razmer proda. — Pojasnila daje odvetnik Anton Bulovec v Ljubljani, Sodna ulica Št. 6. 4340/a tovarna nogavic in pletenin Ustanovljena 1102/a M. FRANZL & SIN 1QQQ v Ljubljani, Privoz 10. Poštni predal 44. I O O O Lastnik: Feliks Franzl. 1271 a Bernh. Stoever-Werke * Razstava v paviljonu F 148 slovitih pisalnih in ,Stoever' šivalnih strojev Trgovina perila HED. ŠARC ŽŠŠ pralnica in likalnica M Ljubljana, Šelenburgova ulica 5- m Stettin Zastopnik L. Baraga Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6/1. Najstarejša sedlarska delavnica Ljubljana, Dunajska cesta št, 19 priporoča izgoiovljene konjske opreme, posamezne dele, ter vse sedlarske potrebščine. Dalje popolne opreme za pse in za dresuro psov. Izdelujejo se ženske ročne torbice, potne taške, kovčegi, nogometne žoge, nahrbtnike, itd. 4244a Popravila se izvršujejo solidno in točno. Ceniki na razpolago. Cene nizke. Priporoča se specialna trgovina premoga in dru Franjo Kalan, Celje-Dolgo polje in naznanja, da jih ima vedno v zalogi in da dostavlja ob zahtevani uri vsako množino po najuižjih ceuah na dom. Z&bnkovškl svetli premog, priznano prvovrstne kakovosti. FinI Trboveljski premog: iz rudnikov \ Laško, Hrastnik, Trbovlje. Llbojskl premog. Velenjski lignit ln kosoveo. lepo ubran; dal