12? XLVTI - št. 34 - CENA 80 SIT GLAS Kranj, torek, 3. maja 1994 h maj na Gorenjskem Tradicija in družabnost Kmalu bo minilo sto let, odkar delavci po svetu slavijo mednarodni praznik dela. Čeprav anes slovenski delavci nimajo razloga za slavje, temveč bolj za protestne shode, so 1. maj Ponekod proslavili zvesto tradiciji. Tudi na Gorenjskem so sindikati priredili vec Dj*vomajskih srečanj. Jeseničani so se zbrali na Poljanah, Tržičani na Brezjah pri Tržiču, kofjeločani na Križni gori, Radovljičani na Šobcu, Kranjčani na Joštu. gorenjska^Banka VAŠI ZAKLADI NA VARNEM V ŠEFIH HRANILNICE-GLOBIS KRANJ Priznanje Pekovemu sindikatu Ljubljana, 2. maja - Na slovesnosti, ki jo je ob mednarodnem prazniku dela priredila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, so podelili tudi priznanja te stanovske organizacije. Med dobitniki je tudi sindikat iz tržiškcga Peka, Id se organizacijsko povezuje v sindikat tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije. Priznanje si je sindikat tega velikega gorenjskega podjetja z več kot dva tisoč zaposlenimi, od katerih jih je večina vključenih v svobodne sindikate, prislužil zato, ker nenehno skrbi za boljše življenjske in delovne razmere zaposlenih. Prizadeva si za zdravo m humano delovno okolje in zlasti za izboljšanje ekonomskega, gmotnega in socialnega položaja delavcev. S svojim delovanjem postaja enakovreden partner vodstvu podjetja. • DJŽ. Podpis listine o prijateljstvu Tržičani usmerjajo svoje sodelovanje s prebivalci prek severne meje. Tržič, 3. maja - Jutri, 4. maja, se bodo tudi Tržičani udeležili prireditve Evropski dan v Borovljah v sosednji Avstriji. Ob tej priložnosti bodo podpisali listino o prijateljstvo, Id jo je sprejela tržiška skupščina že decembra lani. Ena od slovesnosti na sosednjem Koroškem bo zasaditev prve vinske trte, pri kateri bo skupaj s predstavniki nemške občine Sponheim sodeloval tržiški župan Peter Smuk. Ves dan se bodo vrstile razne prireditve, med katerimi se bosta predstavila tudi Pihalni orkester Tržič in folklorna skupina Karavanke. V tržiški delegaciji bodo poleg politikov in kulturnikov nekateri športniki in gasilci. Srečanje v Borovljah bodo sklenili z večernim pogovorom na temo Partnerstvo za Evropo. Obisk v Avstriji bodo nemški gostje izkoristili tudi za ogled Tržiča. Predstavniki mesta Sponheim bodo namreč skupaj z Boroveljčani prispeli na kratek obisk k Tržičanom v petek, 6. maja 1994. • S. Saje tod w P^omajskimi prazniki ?rez nesreč in kriminala ni šlo °toietno ^kat*!? varnost med prazniki ni bila nič boljša - Dobro voljo so ien zalili z alkoholom - Tragični dogodek v Škofji Loki. P/a2niki> u s« s> j* letos nekateri podaljšali v »!?J0 nad Potnic, so za nami, službe, ki dan in noč ^icno DJron,etno in splošno varnostjo, pa so že naredile uanco prometnih nesreč in kriminalnih dejanj. Mravlje teče ob meji Naš znani ultramara-tonec Dušan Mravlje se je te dni odločil obteči Slovenijo. Minulo sredo je štartal v Dobovi, se podal prek Rogaške Slatine, Moravskih Toplic, Šentilja in Slovenj Gradca ter v nedeljo popoldne pritekel na Gorenjsko. Pri gostilni Bizjak na Beli pri Preddvoru se mu je za nekaj kilometrov pridružila ekipa gorenjskih ljubiteljev športa na čelu z ministrom za obrambo Jelkom Kacinom, Rudi Aljančič pa je z njim tekel precejšen del pete etape (na sliki tečeta proti Kokrici), ki jo je končal na Bledu. Malo pred Bledom ga je ujel det, lepše vreme pa ie imel včeraj, ko je tekel prek Vršiča na primorsko stran, te oni ga čaka še pot prek Nove Gorice, Portoroža, Ilirske Bistrice, Jasnice in Rateža, projekt "Oblekel sem Slovenijo" pa bo po več kot 1100 kilometrin predvidoma končal v nedeljo v Dobovi. O Dušanovem podvigu smo več zapisali v današnji Stotinki na 19. strani * Vrtano vnik °rrtet °b konnb» a Se PosebeJ gmotna škoda. Na Gorenjskih im v smeri tedrla> tako, da cestah, kjer je bil promet nekaj o>£ ŠtaJerski in K^rski SfJ •1 tudi nekajki- fc»ihd?!ai:p? Po^ih pripetil na predvečer praznika na Škofjeloškem gradu, kjer je za zdaj še iz neznanih razlogov umrla 14- letna deklica. • M.G. Sični^ včeraJ manj gost kot običajno, so Eraznični dnevi minili brez i se je v ih tah o";-' u"en na slovenskih iiK Je »ZEuh r v teri" so trije voljo kronalo s prevelU {/J je fu, ..^ljenje, trideset dozami zaužitega alkohola, ^odbe ,. huiSe telesne Žal moramo poročati tudi o ' velika pa je tudi tragičnem dogodku, ki se je ujših prometnih nezgod, bilo pa je precej zverižene pločevine. Kar precej udeležencev prvomajskih proslav je dobro voljo kronalo s prevelikimi RAČUNALNIŠKI KLUB 486/40 že od 153.478,00 SIT ali 8925,00 SIT mesečnol Tcl./Faz: 064/ 22 10 40 SDSS odbor Kranj vabi na pogovor z dr. JOŽEJOM PUČNlKOM,tibov Mek, dne 5.5.1994, ob 20. uri v restavraciji hotela CREINA v Kranju. Po uvodnem delu pogovora, ki ga bo povezoval novinar Peter Čolnar, bo gost odgovarjal na vaša vprašanja. Vljudno vabljeni! NEMŠČINA z Ljudsko univerzo Kranj na 97,3 FM Radia Kranj vsako sredo ob 20. uri! J > Referendumska območja določena Na Gorenjskem jih je 26 V primerjavi s predlogom odloka o določitvi referendumskih območij za nove občine prinaša odlok nekaj sprememb v kranjski in škofjeloški občini. Odločali pa bodo referendumi 29. maja. Ljubljana, 3. maja - V jeseniški občini ni sprememb, referendumska območja za ustanovitev novih občin so Rateče Planica, Kranjska Gora, Dovje - Mojstrana, Žirovnica in Jesenice. Brez sprememb je tudi v tržiški občini. Sedanja občina naj bi postala nova občina. Sedanja radovljiška občina naj bi bila po novem letu razdeljena na sedem novih občin. Referendumska območja bodo Begunje, Bled, Bohinj, Gorje, Kropa, Lesce in Radovljica. V kranjski občini je nekaj sprememb. V prvem predlogu so bile predvidene nove občine Jezersko, Preddvor, Cerklje, Naklo, Gorice in Kranj, v odloku pa so nova referendumska območja Preddvor, Cerklje, Naklo, Kranj, Šenčur in na novo Visoko z naseljema Visoko in Milje. Prvotno predvidena občina Gorice je sedaj v celoti v kranjskem referendumskem območju. V škofjeloški občini je bilo sprva predvidenih osem referendumskih območij. V državnem zboru sprejeti odlok pa jih določa šest. Referendumski območji Davča Sorica m Lučine sta izločeni, tako da ostajajo Škofja Loka, Železniki, Selca, Gorenja vas, Trata Sorsko polje in Žiri. Kako je pri sosedih Kako se je državni zbor odločil za občine, ki mejijo z gorenjskimi občinami. Kamniška občina je razdeljena na referendumska območja Komenda, Moste pri Komendi, Kamnik, Šmarco in Kamniško Bistrico. V sedanji domžalski občini so predvidene nove občine Trzin, Dragomelj - Pšata, Mengeš, Domžale, Moravče, Dob, Lukovica, Crni graben in Radomlje. Od sedanjih ljubljanskih občin naj bi bile Gorenjski sosednje nove občine Medvode in Vodice, na Štajerskem bomo mejili na nove občine Mozirje, Gornji Grad, Luče ob Savinji, Ljubno ob Savinji in Solčava, Logatec bo še naprej ostal enotna občina, brez delitve, sedanja občina Idrija pa je predvidena za razdelitev na nove občine Idrija, Spodnja Idrija, Cerkno, Črni Vrh in Godovič. Sedanja občina Tolmin pa naj bi bila po novem razdeljena na občine Bovec, Kobarid, Breginj, Drežnica, Tolmin, Most na Soči in Podbrdo. • J.Košnjek Kranj največja občina na Gorenjskem Po odloku, ki ga je sprejel državni zbor, bo Kranj največja občina na Gorenjskem. V njenem okviru so predvidena naslednja naselja, razen mesta Kranja: Rakovica, Spodnja Besnica, Zabukovje, Zgornja Besnica, Spodnje, Srednje in Zgornje Bitnje, Britof, Orehovlje, Spodnji in Zgornji Brnik, Vopovlje, Spodnje in Zgornje Duplje, Zadraga, Gorice, Golnik, Letence, Srednja vas - Gorice, Zalog, Cepulje, Javomik, Sveti Jošt nad Kranjem, Lavtarski vrh, Planica, Plevo, Bobovek, Ilovka, Kokrica, Mlaka pri Kranju, Srakovlje, Tatinec, Breg ob Savi, Jama, Mavčiče, Meja, Podreča, Praše, Jamnik, Nemilje, Njivica, Podblica, Bistrica, Gobovce, Podbrezje, Poženik, Pšata, Šmartno, Predoslje, Suha pri Predosljah, Apno, Sveti Lenart, Sidraž, Šenturska Gora, Viševca, Vrbovje, Tenetiše, Trboje, Žerjav-ka, Babni vrt, Čadovlje, Pangeršica, Povije, Trstenik, Žablje, Adergas, Češnjevek, Praprotna Polica, Trata pri Velesovem, Velesovo, Voglje, Hrast je, Prebačevo, Voklo, Cerkljanska Dobrava, Glinje, Lahovče, Zalog pri Cerkljah, Šutna in Žabnica. TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Besnica 81 POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 Vaša hišna številka in Gorenjski glas Vsak tedem ENA SREČNA DRUŽINA VEČ še danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, če je v časopisu objavljena Vaša hišna številka. Nagradna igra, ki družini s tokratno srečno hišno številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni težka: nekoliko boli podrobno prelistajte Časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + številka. Oboje skupaj je srečna hišna številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna družina vtjj^Ccrimje možno, da je hišna številka npr. na večdružinsTeWW^kamkem bloku ali pa je v ulici oz. naselju več cnakiMMNstevilk z dodatki (a, b, c...), bo sreča v družini odvisna tudi od hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA _ Jutri bo začel državni zbor obravnavati letošnji proračun Skrajna meja: 402 milijardi Predlog zakona o izvrševanju proračuna in o proračunu Republike Slovenije za leto 1994 predvideva za 393,8 milijarde proračunskih prihodkov in za 402,7 milijarde odhodkov. Proračunski primanjkljaj bo tako znašal 8,9 milijarde tolarjev. Vlada trdi, da je taka višina proračunskih odhodkov skrajna meja in da kakršnekoli dodatne obremenitve proračuna niso mogoče. Ljubljana, 3. maja - Proračun je izredno pomemben akt, v Sloveniji pa bo njegova obravnava in sprejem tudi pokazatelj, kako trdna je še sedanja vladna koalicija. Verjetno prav zaradi tega vladajoča liberalna demokracija pretirano ne hiti z dogovori o njeni usodi oziroma o morebitnih novih povezavah ah povezavi samo s Slovenskimi krščanskimi demokrati. Največ od davkov in dohodnine Prihodki letošnjega proračuna so razdeljeni na davčne in nedavčne. Daleč največ bo davčnih prihodkov. Glavna prihodka sta dohodnina in prometni davki. Dohodnina naj bi prinesla v proračun 67,5 milijarde tolarjev, prometni davki pa 219,1 milijarde tolarjev. Pomembnejša postavka so tudi Nekaj tudi na Gorenjsko V predlogu proračuna je pri posameznih ministrstvih navedenih tudi nekaj naložb in posegov državnega proračuna na Gorenjskem. Pri republiški upravi za ceste so omenjeni naslednji objekti oziroma odseki: Valburga - Zapoge, Sovodenj - Kladje, Rovte ■ Žiri, Tržič - Križe, kranjski cestni odsek od Zavarovalnice do križišča pri Jaku, Krnica -Radovna, Dovje - Radovna, obvoznica Bled, most v Železnikih, Žirovnica - Lesce, Britof - Hotemaže in Bled -Soteska. Pri ministrstvu za šolstvo in šport preberemo, da namerava država pomagati jeseniški gimnaziji, Plemljevemu domu na Bledu, kranjskemu študentskemu domu, Srednji šoli za gostinstvo Bled ter Javorniškemu Rovtu in Golici v jeseniški občini. Kulturno ministrstvo pa posebej omenja pomoč pri obnovi srednjeveške kašče v Škof ji Loki, predlog, da bi država pomagala pri obnovi Mallvjeve hiše v Tržiču in Dovžanove soteske pa sta tako matični odbor kot vlada zavrnila. carine in uvozne takse, ki naj bi jih bilo za 65,3 milijarde tolarjev. Povsem nova postavka je posebni davek na določene Erejemke (honorarno in pogođeno delo). Ta nova davščina naj bi prinesla v proračun 700 milijonov tolarjev. V primerjavi z letom 1993 je največje povečanje prihodkov predvideno pri davku od dobička pravnih oseb in pri prometnih davkih, generalno povečanje pa znaša 26,8 odstotka. Med nedavčnimi prihodki si proračun največ obeta od registracijskih taks in sodnih taks. Sociali največ V predlogu odhodkov letošnjega proračuna so največja postavka socialni tranferji, za katere naj bi naša država namenila 85,7 milijarde tolarjev. To je denar za zaposlovanje, za otroško in socialno varstvo, za varstvo borcev in druge socialne transferje, za štipendije in za zagotavljanje pravic iz pokojninskega m invalidskega zavarovanja. Za obrambo je predvidenih 23,5 milijarde tolarjev. V tem okviru je nova postavka naložbe v temeljne razvojne programe Špekulantom bo država stopila na prste Preprečevanje "pranja" denarja Pri ministrstvu za finance bo ustanovljen Urad za preprečevanje pranja denarja Ljubljana, 3. maja - Za drugo obravnavo v državnem zboru je pripravljen predlog zakona o preprečevanju pranja denarja. Prva obravnava je bila opravljena konec februarja. Smisel zakona je preprečevanje in odkrivanje nezakonitega izvora denarja, ki je bd pridobljen z organizirano trgovino z mamili, z nedovoljenim prometom z orožjem ali s kakšno drugo prepovedano dejavnostjo. Nadzor se bo posebej pri večjih količinah denarja opravljal v bankah in hranilnicah, v investicijskih skladih, družbah in finanč- nih organizacijah, v organizacijah, ki opravljajo plačilni promet in opravljajo postopke privatizacije, v zavarovalnicah, na borzah in v drugih organizacijah, ki opravljajo promet z vrednostnimi papirji, v menjalnicah, posojilnicah in zastavljalnicah, igralnicah in pri pravnih osebah, ki imajo opravka s prodajo in nakupom terjatev, faktoringom, upravljanjem premoženja tretjih oseb, izdajanjem plačilnih in kreditnih kartic, leasingom, organizacijo potovanj, prometom nepremičnim, hrambo v šefih ter s prometom plemeni- tih kovin. Organizacija bo morala P. sedanji vsebini predloga zakona pn v. transakciji, ki presega 2,2 milijona to jev, identificirati stranko, ki zant transakcijo. Če pa bodo razlogi za su^> bo to nujno tudi pri manjših v?ot^j1',nti-zavarovalnicah naj bi se opravila ld«-■ fikacija le pri poslih življenjskega za ^ ovanja, če presega premija * ^'t0-tolarjev. Pod nadzorom bo vsaka % vinska transakcija nad 3,6 milijona tj jev. Prav tako bo morala carina sR°!.arja Uradu za preprečevanje pranja den > vsak prenos gotovine prek državne »nj če bo vsota večja od 2,2 milijona.toI?JLj0 Zbrani podatki za identifikacijo ° tg varovani in uporabljeni sam0j~loce-namen, bodo pa arhivirani, po d0 nem obdobju pa uničeni. jjb To naj bi bil eden od zakonov, »j pripravlja vlada za preprečevanje ko cije. • J.Košnjek Socialdemokratska stranka Slovenije Janša bi šel v vlado Vendar je pogoj za to odslovitev Združene liste, saj bi bila z njenim sodelovanjem koalicija preveč heterogena. Ljubljana, 30. aprila • Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša je na novinarski konferenci dejal, da bi njegova stranka resno proučila ponudbo za sodelovanje v vladni koaliciji, če bi bile v njej tudi krščanska demokracija in Slovenska ljudska stranka. Ponudba bi bila zavrnjena samo v primeru sodelovanja Združene liste, ker bi bila z njo koalicija preveč heterogena. Glede krščanskih demokratov je dejal, da s sodelovanjem v tej koaliciji samo zgubljajo ugled in članstvo in škodujejo strankam demokratičnega bloka, ki ima prvič po letu 1990 izrazito prednost pred blokom združene liste, liberalne demokracije in nacionalne stranke. Izstop krščanskih demokratov iz vlade bi obrodil sadove, nujno pa bi bilo treba zaradi tega razpisati predčasne volitve. Slovenska desnica Nujna desna opozicijska koalicija Ljubljana, 29. aprila -Slovenska desnica predlaga koalicijsko pobudo, ki so jo podpisali Danijel Malenšek, Vitonur Gros, Janez Stanek in Sergej Prinčič. Slovenski ljudski stranki predlagajo oblikovanje učinkovite desne opozicijske koalicije ter ustanovitev Slovenske zveze in Slovenskega narodnega sveta. Po predčasnih državnih volitvah naj bi ta koalicija prevzela odgovornost za razvoj Slovenije. Sedanji položaj je kritičen. Demokracija je ogrožena, sile nekdanjega režima pa so prevzele vse ključne položaje. Ukrepati je treba tudi zaradi naveze SKD - LDS, ki teži na levo. Združena lista socialnih demokratov Kdo bo skrbel za vrtce Ljubljana, 30. aprila - Z drobitvijo sedanjih občin smo si zabili socialni avtogol, pravijo v Združeni listi. Majhne občine ne bodo (>V'f sposobne skrbeti za vrtce in za izobraževanje, zato bodo te ■ trStv" na škodo mladine ukinjale. Stranka je na to že opozorila ^"^P za šolstvo in šport, ki pa se ni odzvalo. Če ukrepanja ne bo, 0 s\ctii" sama pripravila ustrezen interventni zakon, da bodo imeu zap predšolski vzgoji delo, predšolski otroci pa varstvo. Slovenska ljudska stranka Zaščita premoženja Ljubljana, 30. aprila - Slovenska ljudska stranka zavrača ^ ](! izrečene na konferenci Slovenskih krščanskih clemolJJ1a^ mislij0' njen gospodarski program levo usmerjen. Tako lanK? veČit»* vendarželimo ostati pošteni in zagotoviti, da bo ostai ^y premoženja v slovenskih rokah. To pa ne pomeni, ~*.LixS$' zapreti prihodu tujega kapitala, pravijo v Slovenski guas* aW Finančni minister Mitja Gaspari bo glavni zagovornik F dloga letošnjega P™'?^ pred državnim zborov, nor tudi najodgovornejši za ' šenje proračunskega denarja. obrambnih sil. Za Pla^eJ državnih organih in ^nalal!JJj. organizacijah bo šlo 80.5 rn jarde tolarjev, za PJf itev in za dotacije JaV"' zavodom 33,8 milijarde tow jev, pomembna postavKa hodkov pa so subvencije transferji v gospodarstvu, sebej so omenjeni zeiez" kmetijstvo, blagovne rezednj. m intervencije v prou.» hrane, presktruktuirame ino trije, tehnološki razvoj in Py račila uvoznih dajatev. 00» naj bi za proračunsko tzrw vo dobile 18,7 milijarde tw jev, za begunce pa b° amjii-Slovenija nemanila V fe. jarde tolarjev. Proračunska zerva bo znašala 1,45 ^'^jo tolarjev, skupno Pa znto\ar-odhodki 402,7milijarde jev. • J.Košnjek Stranka bo podprla delavce pri pravičnem lastninjenju, .^fi ministrstva za delo pa je dejal, da le-to usmerja denar v ^ politiko zaposlovanja, vendar brez investicijskih ejaborai .. ^ pa so delavci tudi zaradi premalo inšpekcij slabše zasci kdaj koli prej. • J.K. Združena lista socialnih demokratov Kranj Kaj misli članstvo Kranj, 3. maja - Pred konferenco Združene llSt^lravO 0 demokratov bo kranjska organizacija organizirala ra rpftf9 aktualnih dogajanjih v stranki in državi nasploh. JavD* 0jcj r bo jutri, 4. maja, ob 18. uri v dvorani kranjske občine, » p„ p bo sodeloval glavni tajnik stranke Dušan Kumer, verj«Vre0^ kdo od poslancev ali strokovnih sodelavcev stranke. K(jLanju r gradivo ima naslov Čas je za levo alternativo, v f^jdsK nameravajo jutri posebej govoriti o pokojninskem m m ^ zavarovanju, proračunu, socialnih pravicah, zak°?Hjh jokali" veteranih, žrtvah vojnega nasilja in vojaškihjnvauoi. volitvah ter drugih aktualnih dogodkih. • J. K. —--— redu* Urednižka politika: neodvisni nestrankarski politično-informaUvni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega svet« Ivan Bizjak / Direktor to J^J^j£|^z£p Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija VolCjaK, . LjoM\ . Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk &S0P^ v;iku- uradfle pO / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova L Kranj, telefon: 223-111, teiefaz: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odavna ^ stofitve stotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. ugJ GOimmmn glas Ustanovitelj in izdajatelj: / urcanmvo, naročnine, uuasnu iizcujc; tuuun i, nrauj, iciciun: ii^-in, leieiu: iiL-vu i Mali oglasi: telefon: 223-444 Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA 80 00 SIT KRANJ 1. maj - tradicija in družabnost Prvomajski Jošt je bil letos množično obiskan Letošnji praznik dela je množico Kranjčanov in okoličanov privabil na Jošt, kjer jim je Svet kranjskih sindikatov priredil družabno srečanje. Med praznovalci je vse več mladih, ki jih k prvomajskemu slavju pritegnejo zlasti znana imena iz sveta glasbe, starejši, ki praznik slavijo že desetletja, prihajajo zaradi tradicije.. Ljudje prihajajo na Jošt tudi zaradi zvenečih imen. Na sliki 'gralec Polde Bibič. Prv°maisko druženje so organizatorji začeli že na predvečer Paznika dela. Vrh Jošta so ?akurili kres, za posebno dož-'Ve^je pa so poskrbeli z veli-Castnim ognjemetom. Na sam praznični dan pa so Se ze zgodaj dopoldne na Jošt ?a&li zgrinjati pohodniki. Ta (zletniška točka nad Kranjem lrna sicer vsak konec tedna Vel»ko obiskovalcev, mnogo pohodnikov pa že tradicionalno prihaja za 1. maj, zlasti odkar jim prireditelji ne ponujajo več političnih govorov, temveč predvsem družabnost. Tudi letos ni bilo slavnostnega govornika. Obiskovalce je pozdravil le Gorazd Balta, novi predsednik Sveta kranjskih sindikatov, ki se je le mimogrede dotaknil sedanjega neza-vidljivega delavčevega položaja. Potem je prepustil Jaka Pečjak in Samo Kompare besedo gostom, dramskemu igralcu Poldetu Bibiču, glasbeniku Zoranu Predinu, pevki Romani Krajnčan, napovedovalki Jeleni Jukič in ansamblu Agropop, ki so navzoče zabavali, dokler jih nevihta ni pregnala s prazničnega prizorišča. "Prvomajsko praznovanje mi pomeni predvsem družaben dogodek," nam je povedal eden mlajših obiskovalcev, Ciril Toman. "O izvirnem pomenu tega delavskega praznika ne razmišljam. Morda zato, ker sem zaposlen v podjetju, ki dobro posluje in kjer se nam delavcem še dobro godi." Tudi srednješolca, sicer pa tabornika iz rodu Zelenega Jošta Jaka Pečjak in Samo Kompare o 1. maju razmišljata kot o veselem "žuru", ki so ga začeli s kresovanjem. Za tabornike pa je prvomajski žur tudi obveznost, saj so obiskovalce sprejemali z nageljčki, za njimi pa po končanem družabnem dnevu tudi pospravili. Starejšim pa praznik pomeni nekaj drugega. "Ko sva bila še zaposlena, sva 1. maj zares doživljala kot svoj praznik," sta povedala Ciril Toman zakonca Kati in Zdravko Por- enta iz Bašlja, nekdaj delavca v kranjski Iskri, danes pa upokojenca. "Tudi tedaj sva prihajala na Jošt in to tradicijo ohranila tudi zdaj, ko sva v pokoju. Današnja praznovanja so drugačna kot nekdanja. Svoje čase so bolj poudarjala politiko, zdaj je v ospredju druženje. Rada prihajava na Jošt, kresu-jeva pa v domačem kraju. Tako sva se sinoči udeležila kresa pri turističnem domu v Bašlju." • D.Z.Žlebir, foto: J. Pelko Praznovanje 1. maja na Poljanah Sproščeno, veselo in brez politike ^rvomajskega praznovanja so se Jeseničani in okoličani udeležili na °ljanah nad Jesenicami. Sproščeno vzdušje prvomajskega popoldneva na Šobcu je privabilo množico ljudi. °M»ne nad Jesenicami, 1. jJjS* " Pozdravni govor je ter dr- Rado Bohinc, minis-j)e.2a znanost in tehnologijo. °kor da so Jesemce m dela t z'bdka slovenskega *atJv.&a 8ibanJa in Parti" karn ,n da so PolJane kraJ. ljujj!0r zmeraj pride veliko -0 .? praznujejo, in da se fstijo v lepi naravi in Irena Možeglav iz Sežane, višja medicinska setra: "1. maj kot praznik dela se mora praznovati - to je tradicija in tako je dinop prav. Saicer sem prvič tu, ker sem na Gorenjskem le na oddihu, a sem navdušena nad izrednim vzdušjem." sodelavci, ker se vidijo le malokrat. Sem vsakokrat pridem zelo rada." JŽni P bol 3a1rodn> in slovenski sim-živij;elavskih gibanj, ljudi, ki wLod svoJe&a dela-Po SfeČV i, mi.nistra moramo biti v0 ker imamo lastno drža-Življe amo vse P°S°Je za lepše darstvie,QiZa usPešno g°sp°-janjerJ" a,°venija si z ustvarja n podJetiJ in ostalim 2naniiiiV svet Prednost je v Mini«* kak°vosti, pridnosti. terr»u hJC P°udaril> da klJub spre ' da nekateri skušajo 1. ma?mti z8odovino, ostaja ljudi jja praznik tiste večine znan';. 1JO od syojega dela, V JJJ' Pndnosti. sodei adalJnJem programu so JeSeniJa» §e Pihalni orkester etke > „ ,železarjev, mažor-tiav' i!,,10"13 skupina Tri-^Ufar „ ,laiška skupina Tone ln kvintet Sava. In kai nekaten obis"^0 °i P?raznovanJu Ana Čimžar s Koroške Bele, upokojenka: "To praznovanje je lepo in potrebno, da se vsaj zbremo, kajti drugače vsak hiti po svoji poti. Ta kraj - Poljane, je zelo lep in priljubljen. Sem hodiva z možem že 40 let." Husein Ramič z Jesenic, inštruktor vajencev: "Lepo, da praznujemo ta praznik. TU na Poljanah je zelo zabavno, program je dober, verjetno pridem še kdaj." Loti Čimžar z Jesenic, upokojenka: "Tako praznovanje naj se še naprej ohranja. Prav je, da se tako zberejo znanci ali bivši Marija Balantič s Hruške, nezaposlena: "Ta praznik imam zelo rada, še posebno mi je všeč tukaj, na tem prostoru. Doma praznujemo ob kresu, zraven pa se dobro zabavamo." • Špela Vidic, foto: Janez Pelko Šobec, eno standardnih prizorišč prvomajskih praznovanj, je tudi letošnji praznik dela obeležil s kulturnim programom, plesom in razvedrilom. Program se je začel z nastopom pihalnega orkestra iz Lesc, sodelovali so še pevci mešanega okteta France Prešeren iz Žirovnice, zlasti prisrčni pa so bili mali plesalci blejskega plesnega studia. Celoten program je povezoval Slavko Cerjak, član Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je prebral tudi uvodne besede. Organizatorji letošnjega prvomajskega tabora so bih Zveza svobodnih sindikatov, Socialna demokracija,. Združena lista ter Turistično društvo Lesce. Kot je povedal Bogo Košnik, sekretar Zveze svobodnih sindikatov, izpostava Radolvjice je prireditev na Šobcu že tradicionalna in: "... naša moralna in kulturna obveza je, da to obdržimo." Tokrat so se odločili za odprt, sproščen koncept, zato so v program vključili tudi otroke. Skušali so zanemariti politiko, stopiti iz njenih okvirov, Čeprav je vse skupaj še vedno namenjeno obeležitvi praznika dela. Janko Krali, podpredsednik Turističnega društva Lesce, je povedal, da vedno radi sodelujejo z organizatorji, odstopijo prostor in pomagajo tudi finančno. "... saj to je praznik vseh nas, vseh delovnih ljudi." Prvomajski tabor pa sovpada tudi z otvoritvijo turistične sezone v campu Šobec, od katere si letos obetajo pokritje primanjkljaja treh let, saj so z večjo propagando v tujini že vzbudili precejšnje zanimanje. In kako gledajo na praznik dela obiskovalci prireditve? Je kakšna razlika med praznovanjem danes i n včeraj?_ Poljane, danes pa z vnuki hodim na Šobec, ker je bližje. Tudi doma je bolj slavnostno razpoloženje, sicer pa mi je 1. maj včasih pomenil več kot danes." Alojz Pelcar, upokojenec iz Lesc: "Vsako leto praznujem enako, razlika pa je ta, da je bilo včasih bolj veselo, ljudje so bih bolj razpoloženi." Ivan Murkovič, 27. let, iz Kočevja: "Ker je 1. maj praznik, prost dan, pridem na Gorenjsko, ki je zelo lepa, obujat spomine, kako smo kresovali kot otroci. Včasih se je več dalo na to, danes pa je vsem pomembno samo ro, da so prosti, leprav se stvar nekoliko popravlja. In prav je tako. Nad današnjim praznovanjem sem prav prijetno presenečen." Sabina Pelcar, upokojenka iz Lesc: "Včasih so bile prireditve dopoldne, bilo je veliko več ljudi kot danes, vse je bilo nabito polno. Tudi bolj slavnostno je bilo. Osebno mi 1. maj veliko pomeni, delavci smo se ga vedno veselili. Fani H um ar, upokojenka iz Radovljice: "Vedno smo praznovali 1. maj. Včasih smo šli na Tjaš Potokar, 8 let, iz Radovljice: "V šoli so nam povedali, da je 1. maj praznik dela, Spisov na to temo pa nismo nič pisali. Najbolj mi je všeč, da ni šole, pa tudi "pleh muzka" je v redu." • E. Gradnik GORENJSKI GLAS • 4. STRAN PO GORENJSKEM Praznovanje z gosti iz Francije Sanvensa spoznal Gorje Ko so jim lani pripovedovali o Gorjah, Bledu, Sloveniji..., v Franciji marsičemu najbrž niso verjeli. Gorje, 2. maja • Seznanitev, ki je med prazniki prerasla nedvomno v veliko več kot zgolj prijateljstvo, je bila pravzaprav nepričakovana in nenavadna. Lani so v Gorjah dobili povabilo iz Francije, da se udeležijo festivala z nogometnim turnirjem v vasi Sanvensa na jugu Francije v blizinu Toulousa. Takrat se je podala v Francijo skupina članov Prve jakostne, katere predsednik je Sebastijan Slivnik. Prvomajsko srečanje na Križni gori (moštvi med odmorom)Obe moštvi (Sanvensa in Prva jakostna Gorje). Zmagali so gostje iz Sanvensa po streljanju enajstmetrovk, saj se je srečanje v regularnem času končalo z rezultatom 8 : 8. Samega festivala se niso mogli udeležiti, ker je bil čas, da bi se organizirali oziroma odločili, prekratek. Štirinajst dni po festivalu pa so se člani Prve jakostne, ki je v Gorjah poznana po tem, da se loti vsega, ko gre za različne skupne akcije v krajevni skupnosti ali za takšne ali drugačne prireditve, podali v Sanvenso. Tam so s svojim nastopom in programom navdušili in mimogrede tudi v nogometu premagali domače moštvo, ki tekmuje v III. ligi. Povabili pa so jih tudi v Gorje. "V četrtek so člani nogometnega kluba z družinami iz Sanvensa prišli na nekajdnevni obisk v Gorje. Pripravili smo jim kar obsežen program," je v soboto popoldne na nogometni tekmi razlagal predsednik Prve jakostne Gorje Sebastijan Slivnik skupaj s predsednikom KS Antonom Poklukarjem. "Sprejel jih je v petek predsednik radovljiške občinske skupščine Vladimir Černe, pokazali smo jim čebelarski muzej, igrišče za golf, sotes-'Navdušeni ko Vintgar, Bled z otokom, na Zatrniku pa smo imeli zvečer družabno srečanje, kjer je igral okrepljen (z dvema dodatnima članoma) kvintet Za znoret." "Prvič smo v Sloveniji in tudi v nekdanji Jugoslaviji nismo bili nikdar. Nismo si predstavljali, da je to tako lepa dežela s tako prijaznimi, pridnimi in gospodarnimi ljudmi. Navdušeni smo in odločili smo se, da bomo bivanje za en dan podaljšali. V nedeljo bomo za nase gostitelje mi pripravili srečanje. In zapišite, da bomo poslej radi prihajali v Gorje, na Bled, v Slovenijo," sta v odmoru med nogometno tekmo na Stovičju nad Poljšico navdušena povedala predsednik kluba Sanvensa Roland Joncquieres in njegova žena Nicole. Prepričana sta bila, da jih naslednjič ne bo prišlo samo trinajst. Da so Roland Joncquieres: smo. Še bomo prišli/ Sebastijan Slivnik: "Prepričali smo jih, da nismo revni in da imamo enkratne pote." le. gostje iz Francije ponesli pone sli domov nepozabne prvomajske spomine, saj so jim pokazali tudi Planico, Peričnik m Radovno, pa so se zares potrudili člani Prve jakostne iz Gorij, je poudaril predsednik KS Gorje Anton Poklukar. • A. Zalar ALPETOUR .&i> potovalna agencija *~MMkfM* objavlja na temelju sklepa delavskega sveta RAZPIS za delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - VII. oz. VI. stopnja strokovne zahtevnosti tehniške ali ekonomske usmeritve, najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri vodenju podjetja, potrebne organizacijske ter vodstvene sposobnosti Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Ponudbe za razpisano delovno mesto morajo kandidati poslati v 8 dneh od dneva objave, z dokazili o izpolnjevanju pogojev, na naslov: ALPETOUR, POTOVALNA AGENCIJA, p.o., KRANJ, SPLOŠNI SEKTOR, MIRKA VADNOVA 8, 64000 KRANJ. Kandidati za delovno mesto direktorja podjetja naj na kuverti označijo "za razpisno komisijo". Z manj politike je bolj pristno Že tradicionalno prvomajsko srečanje Škofjeločanov na Križni gori je postalo predvsem priložnost za lep družinski pohod v spomladansko naravo. Štiri naključne obiskovalce smo povprašali, kaj jim pomeni prvomajsko srečanje: Škofja Loka, L maja - Že 17. zaporednega prvomajskega srečanja J»koljelocanov na Križni gori seje po nekajletnem "zatišju" zopet udeležila kar zavidljiva množica pretežno v družinskem krogu. N,f!c.ev ne .zamka Pomena 1. maja, večini pa je srečanje z manj političnimi poudarki bolj pristno. Ministrica za delo Jožica Puhar meni, da nam zgodovine ni treba ponavljati. Ker je bil tokratni prvi maj nedelja, so se zvoki cerkvenih zvonov mešali z ubranimi zvoki škofjeloške Godbe na pihala, ki je po naseljih Škofje Loke poskrbela za prvomajsko budnico, zato je bilo verjetno malo Ločanov, ki bi to prelepo jutro prespali. Morda je bilo med njimi le nekaj tistih, ki so do zgodnjega jutra vztrajali ob kresovih, saj je muzika iz grajskega vrta naznanjala, da so se nekateri ob tem kar dobro zabavali. Kot vsa leta doslej, je bil tudi organizator letošnjega prvomajskega srečanja na Križni gori sindikat, oziroma natančneje območna organizacija Svobodnih sindikatov Slovenije, gostitelj na sami Križni gori pa tamkajšna Lovska družina. Ti so ocenili, da se je srečanja udeležilo okrog dva trpeli žeje in lakote, niso bile zaman. Lepo nedeljsko dopoldne je bil verjeten vzrok za to, da je večina udeležencev prišla na Križno goro v družinskem krogu, rekli pa bi lahko, da je bilo tudi presenetljivo veliko mladih. V kulturnem sporedu je nastopil Pihalni orkester Alpine iz Žirov, folklorna skupina Tehnik in znana slovenska igralka in pevka Jerica Mrzel, za zabavo pa je v pozno popoldne poskrbel ansambel Obzorja. Slavnostna govornica je bila slovenska ministrica za delo, družino in socialne zadeve Jožica Puhar, ki je poudarila, da ne nastopa v imenu države, pač pa v imenu politike, ki meni, da nam kljub gospodarskim težavam na prehodu iz socialno varnega vendar neučinkovitega socializma v Gregor Krek iz Podlubnika v Škofji Loki: | "Na srečanja prihajamo s prijatelji iz stolpnice. Križna gora nam je najbolj priročni Ig "izletniška točka in zelo pri srcu, zato I prihajamo sem večkrat. Prvi maj mi ne pomeni kaj več kot lep začetek pomladi, to > 4 srečanje pa še ena prijetna priložnost za sprehod v naravo. Urban Peternel iz Škofje Loke: "Na Križno ^ goro ob prvem maju ne prihajam vedno, pač *> pa odvisno od druščine, če se domenimo za I to. Všeč mi je, da se v tej prelepi naravi zbere toliko ljudi, in prav bi bilo, da se ta družabna tradicija ohrani. Ljudje potrebujejo sprostitev v naravi, priložnost za pogovor, zabavo, pa tudi za nabiranje novih moči za delo na delovnem mestu." Maks Čuček iz Ljubljane: "Tradicija prvomajskih srečanj mi veliko pomeni, saj smo ta praznik vedno praznovali. Odkar imam prijatelje v Škofji Loki, pet, šest let redno zahajam sem na Križno goro. Nekdaj so bila ta srečanja preveč spolitizirana in se mi zde I sedaj, ko je tega manj, veliko prijetnejša, spontanejša in pristnejša." Marija Stanovnik iz Poljan: "Na prvomajska srečanja na Križno goro nisem hodila "t redno zaradi bolezni moža. Letos opažam, da je več ljudi, saj so očitno zopet dobili korajža Na delavski praznik ne bi smeli pozabiti, le ^ več dela, ustvarjalnosti, pa tudi boljše skrbi za ^nas upokojence bi si lahko ob tem zaželeli-Na solidarnost smo po malem pozabili in ljudi vedno večje razlike bolijo." ratnega srečanja: "Delo, pravic- demagogije in polnih ust elemef-nost, solidarnost", je po mnenju tarne demokracije brez pr3^ govornice dovolj zgovorno vodilo programov, je še dodala, vodite'] prireditve pa ji je zaželel, da to n bi bil zadnji njen javni nast0Pj^r o-------— —« . v..j *.gv.Twmw ruuuu tudi v časih težnega prehoda, pri tem pa nas vspodbudni podatki o tisoč ljudi, in da vse priprave na to, da bi oznojeni pohodniki ne tržni kapitalizem ne bo potrebno ponavljati zgodovine. Geslo tok ----- -------^ zadnji njen javni i gospodarski rasti ohrabrujejo o ministrice. Udeleženci so 1a .m' • « J željo. Nov most in križišče pa Mošnje, 2. maja - Tudi v krajevni skupnosti Mošnje v radovljiški oboru je bilo v minulih dneh praznično razpoloženje, vendar pa ie potekalo bolj v pripravah na glavni praznik, ki ga vsako leto obeležijo prvo nedeljo po 1. maju. Tako bo letos osrednje praznovanje v nedeljo, 8. maja, ko bo ob 15. uri najprej velika gasilska vaja, ob 16. uri pa svečanost s kulturnim programom ob otvoritvi večnamenske dvorane v kulturnem domu v Mošnjah Tudi letos se bodo za krajevni praznik spomnili dveh dogokov: 50-letnice, ko so bili Mošnjani izseljeni in vas s 45 domačijami takrat sredi aprila požgana; 49 let pa mineva, ko so se prvi izseljeni domačini začeli vračati iz taborišč. "Ob vrnitvi smo že oktobra ustanovili obnovitveno zadrugo za obnovo domačij. Pomagali so domačini iz sosednjih vasi Brezje, Črnivec, Otok, pa tudi jeseniški železarji so prihajali na delovne akcije o koncu tedna.Tako je bila vas po treh, štirih letih obnovljena," se spominja dogodkov izpred petdesetih let Ciril Zupan, ki je bil nom. Podobno, ob pomoči širše skupnosti, s sodelovanjem sosednjih in z lastnim delom in denarjem pa so v krajevni skupnosti vsa leta urejali in reševali tudi številne druge komunalne in drugačne probleme. "Tako smo se lotili tudi obnove cerkve sv. Janeza Ne- Comuka v Spodnjem Otoku, jer obnova poteka že tretje leto. Uredili smo že izolacijo in odvodnjavanje, zdaj pa je na Program praznovanja v nedeljo ima na skrbi ini. Tine BenediČič. "Vsako teto smo uvrstili v praznovanje ob starejših sodelujočih kakšno posebnost. Letos pa smo vključili mlajše. Tako bodo v kulturnem programu nastopili učenci, Šolski pevski zbor pod vodstvom Braneta Piriha in gojenci radovljiške glasbene šole iz naše KS. Pripravili bodo tudi razstavo priznanj, ki so jih osvojili športniki z našega območja, po svečanosti in otvoritvi dvorane pa bomo pogostili tudi najstarejše krajane." Ob letošnjem prazniku se bodo spomnili obletnic selitve in vrnitve na domove, 840-letnice cerkve sv. Andreja, 100-letnlce šole, 300-letnice cerkve sv. Janeza Nepomuka v Spodnjem Otoku, 45-letnice društva Svoboda in še nekaterih dogodkov. U:$ZJZZL^Uiropski meri- ZaI so v ka? ,u Poetični boji in is-dnJc sovražnika. Oblast pa bi kin?0rala spoprijeti z življenjs-Problemi. Samo v Tržiču je ng°g 1000 delavcev brezposel-;3 s}^čaj ie prizadel tri pod g^*- V sindikatih se bojimo, ( ^D,odo delavcem storile nov< t>ep Ce 00 vračanju podržavlje Poh4 P.remoženja m lastninjenji )etij- Zato se bomo moral --■---' " LePrav bi radi, Hristova ne morejo izgnati da Med obiskovalci bi bilo, razen za delavce in upokojence, še kaj prostora za koga iz občinskega vrha. Pokal za najboljše kegljavke je odnesla Nataša Nepužlan iz ekipe Peka. • Foto: S. Saje kanju mladim plesalcem iz folklorne skupine Karavanke, ki jih vodita Vanda Mušič in Bojan Knific. Ob spremljavi harmonikarja Janija Povheta so spletli nekaj plesov in otroških iger. Da je ob kulturi v Tržiču doma tudi šport, pa je prepričala razglasitev rezultatov s tradicionalnih tekmovanj ob dnevu upora in prazniku dela. Kar 157 prebivalcev, med njimi 37 žensk, se je udeležilo tekem v kegljanju, streljanju, balinanju, namiznem tenisu in šahu. Najboljšim sta razdelila medalje in pokale Ludvik Soklič iz Športne zveze in Tone Rozman iz sindikata tovarne Peko v Tržiču. Vsem zbranim pa je zažel domačin Milan Valjavec čimbolj prijetno počutje. In res se ie vzdušje razživelo, koje zaigral še ansambel Vita, k mizam pa so marljivi člani GD Brezje nosili želeno okrepčilo. Kot je zaupal Bogomir Dež-man, so gasilci vajeni takega dela že zveselic, zato radi postrežejo obiskovalcem kadarkoli. Marica Praprotnik se je spomnila, da so se Tržičani radi srečevali prej tudi pod Storži-čem, pa čeprav je bil kdaj sneg. Anton S t ritih je še dodal, da se je nekdaj zbralo več delavcev, pa da bodo morali za svoje Eravice bolj poprijeti skupaj, e otroci - med njimi tudi brata Primož in Aleš pa Sabina z Golnika so bili zadovoljni, da so se po uspešnem nastopu smeli še poveseliti na igrišču. • Stojan Saje Plačaj sto tisoč ali - izgini! 2. maja - V samskem domu nekdanje Železarne zenice ^htev'j' -- —. — -.........»j« ~-------- stut,„r- 0(1 stanovalcev, da plačajo razliko do ekonomske cene $t«|,0 1(je s pripadajočimi obrestmi za nazaj. Eden izmed vi*e alvi'v se je uprl in ker se je uprl, mu ne izdajo bivalne ^yokat ° mu grozi izgon, s čimer pa se ne strinjata ne njegov 81 «B ne sodnica za prekrške. d°neč! ,Hf»tov, po rodu Make-Po pot,-1 v samskem domu, je Kteti ek°nomski tehnik in Je delal v jeseniški y^,v rajprej je bil pre Center za prestruk-"ato JJJ kadrov, bil na čakanju, razmeri 'C Prenehalo delovno 8a let« h'" do Junija prihodnje-vd ZavorFrejemal nadomestilo ,JeKov c. za zaposlovanje, flednjj J'e skratka na- Jst, "na makedonski potni Jelovna aFca se mu Je stekla er je nri. a;. vendar je zato, let« , Je vse do prihodnje- viie. "Pravičen do bivalne ?1?aaJte 28 nazaj! ?° P^rdiln0 Viz? PaJe P°treb-lr> tu SgU? ° stalnem bivališču. že'o zan, J.f P" Hristovu tako ?0licija l a da so Posredovali dg*at... dnik za Prekrške, !>CmHe dvaJset let iM v v ^vnu?1? b,val«cu no& dati. « * sam«ie namrec razposlal >Cvmsi*m l lomu obračun S obr'a?a?ne 8 Pripadajo- fa ekonomsko uu °d jumja 19921 Sf^fc" je tako nara«u-N tolari nc stanarine za 68 S? ^larievf^lJP^ znese 98 fca, ?eev Čedna vsota za v a|n!mo-Junija leta Že- od teoa Zarni * tisoč d> v£ so mu za stano- A>U odlSSan?Sin samskem 1 lani anS l100 to,arJev! aP"la, ko je je prejel dila o stalnem bivališču, zato mu je grozil varnostni ukrep odstranitve tujca z območja RS. A sodnik zaprekrške je bil drugačnega mnenja: Hristov je zakonito prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in ni bojazni, da bi ostal brez sredstev za preživljanje in ni razloga, da bi se mu izrekel varstveni ukrep izgona. Sodnica za prekrške je še menila, da v dveh letih ni storil kaznivega dejanja in tudi zato razlog za možen ukrep ni bil utemeljen. Zdaj se lahko samo sprašuje- mo, kaj v tej državi še velja in kaj ne? Makedonec gor ali dol: če smo že pravna država, ravnajmo vendarle zakonito, tako, kot si prizadeva odvetnik Hristova in tako, kot je odločila sodnica za prekrške. Nekomu zaračunati za dve leti nazaj neko ekonomsko stanarino z obrestmi in mu potem groziti, da zato ne bo dobil potrdila o stalnem bivališču, je milo rečeno, izsiljevanje. Tak izračun mi brez mojega podpisa in pogodbe lahko pošlje čisto vsak in - požvižgam se nanj! Saj ne more biti res, morda pa vendarle je, da se je razve-delo, da je Hristov dobil od Železarne odpravnino - zakonito in za dvajset let dela! - pa se upravništvu prenočišča Hrast zdi, da ima denar in da lahko plača? • D.Sedej Hoje Hristov 10 tisoč tolarjev, za stanovanje pa je plačal 5.000 tolarjev. Železarna je delavcem v samskih domovih za stanovanje odtrgala točno tretjino plače in ne Hristov in ne drugi niso prav nič krivi, da ji tedaj niso plačevali višje stanarine! Tudi odvetnik se strinja, da je vse, kar zahtevajo za nazaj in do aprila lanskega leta, zastarelo in nezakonito, razen tega pa bi morali stanovalci podpisati tudi kakšno pogodbo, da bi se potem lahko šli takšne izterjave! Sodnica za prekrške: ni razloga za izgon In ker Hristov teh zelo spornih in nezakonitih sto tisoč tolarjev zamudnine ne more plačati, ne dobi potrdila o stalnem bivališču. Ko so policisti opravili kontrolo samskega doma, zdaj prenočišča Hrast, so bili tudi pri Hristovu, ki jim seveda ni mogel pokazati potr- Jeseniški godbeniki prebujajo mesto - Jeseniškega 1. maja ne bi bilo brez tradicionalne prvomajske budnice godbe na pihala, "pleh" muz' ke, ki v zgodnjem prvomajskem jutru prebuja mesto. Godbeniki se zberejo pred gledališčem Tone Čufar, kjer prvič zaigrajo, nato pa se že vrsto let ustavijo pred jeseniško bolnišnico. Tam jih pričakajo kuharice jeseniške bolnišnice: s toplim čajem, kavo in slastno potico. Godba potem koraka po Tavčarjevi cesti, igra domačinom na Tomšičevi, pred upokojenskim domom na Javorniku, največji sprejem pa jim pripravijo v Lipcah pri Blejski Dobravi. Sledi nastop na proslavi na Poljanah. Na sliki: godbenikom so tudi letos postregli pred jeseniško bolnišnico. - D.S. - Foto: J. Pelko Most med bolnikom in zdravnikom: MAJDA AMBROŽIČ Ne le zdravilo, tudi beseda zdravi človeka Medicinska sestra Majda Ambrožič je že od leta 1966. zvesta isti ustanovi, Zdravstvenemu domu Bled. V 28 letih službovanja v istem kraju človek pri poklicnem delu spozna veliko ljudi, pravi Majda Ambrožič, ki ji toliko let naporne službe ni načelo vedrine in optimizma. To dvoje je nemara tudi razlog, da so jo njeni pacienti predlagali za našo akcijo. S koliko in kakšnimi pacienti imate vsak dan opraviti? "Povprečno se nam v ambulanti dnevno izmenja 30 pacientov, kar vem iz statistike, ki sem jo pred kratkim računala. V konicah, ko se v ambulanti zvrsti okoli 50 pacientov, pa se je res treba dobro obvladati. Bolan človek je občutljiv, najbrž se kdaj tudi komu zamerim. Velikokrat delam tudi popoldne. Kadar ni otroškega zdravnika, se v splošni ambulanti pojavijo tudi otroci. Tako smo v naši ambulanti vajeni bolnikov od dojenčka do starostnika. To je zanimivo delo, saj spoznaš veliko ljudi in obsežno problematiko. Odkar velja registracija zdravnika, ko si vsak pacient izbere tistega, ki si ga želi, so si mnogokje v družinah vsi člani izbrali enega zdravnika." Torej ob družinskem zdravniku tudi vi postajate nekakšna "družinska sestra"? "Tudi. Spoznaš veliko družinskih težav, pa ne le ozko zdravstvenih. V ambulanti se pojavljajo ljudje, ki so resda organsko bolni, toda vse več bolnikov poleg zdravil potrebuje tudi pogovor." S kakšnimi boleznimi prihajajo? "Opažamo, da ljudje k zdravniku res prihajajo iz nuje. Svoje čase jih je veliko prihajalo samo zato, da bi dobili bolniški stalež. Zdaj se ljudje bojijo, prvič, da ne izgubijo službe, in drugič, da se jim v primeru odsotnosti ne zniža plača. Ljudje so bolni, toda veliko teh bolezni je psihosomatskih. Med našimi pacienti je precej starostnikov. Zlasti ti so poleg strokovne zdravstvene pomoči Eotrebni pogovora. S starostjo, ko se človeku nakopičijo bolezni in o nastopijo razne spremembe, mnogo ljudi postane podobnih otroku. Postajajo nekako odvisni od naše pomoči, kar oklenejo se nas, hočejo, da se jim popolnoma posvetimo... Morda jim v domači družini manjka pozornosti, zato hočejo, da jim prisluhnemo, iščejo našo bližino, včasih bi koga kar pobožal... Tak odnos ljudem veliko pomeni." Morda imate do kakih bolnikov posebno prisrčenodnos? "Izreden čut imam za onkološke bolnike. Tak bolnik se v začetku težko sooči z boleznijo. Že tedaj, ko dobi od splošnega zdravnika napotnico za v Ljubljano, je postavljen pred preizkušnjo. Z njimi je treba ravnati še s posebno skrbjo. Vemo, da takim bolnikom na začetku neradi povemo, kako huda bolezen jih je zaznamovala. Večina jih tega najbrž tudi ne želi slišati. Za take bolnike si z zdravnico res vzameva čas, saj potrebujejo pogovor. Ne da bi ga izrecno zahtevah, to se vidi na njih. Poleg onkoloških bolnikov so skrbnejše človeške pozornosti potrebni tudi drugi hudi kronični bolniki: tisti s sladkorno boleznijo, tisti po infarktu ali kapi..." Ker se v življenju srečujete s hudimi bolniki in nase jemljete del njihovega gorja, vas služba nemara tudi psihično obremenjuje? "Res je. Težave, ki jih imajo bolniki, me nemalokrat spremljajo tudi domov. Dobro, da sem vedre narave, da lažje prenašam tudi trde plati svojega poklica, in da tudi pacientom lahko vlivam voljo. Sicer pa me je delo z ljudmi že od nekdaj zelo veselilo." • D.Z.Žlebir KUPON Akcija: Most med bolnikom in zdravnikom Ime in priimek.................................................................... Naslov................................................................................... Glasujem za sestro............................................................. Zaposleno v zdravstveni ustanovi.................................... Izrežite in pošljite na Gorenjski glas ali Radio Kranj NAROČAM Gorenjski glas in mi ga pošiljajte na naslov: NAJVAŽNEJŠE: NOVIM NAROČNIKOM V MAJU IN JUNIJU 1994 POSEBNA UGODNOST • GORENJSKI GUS DO KONCA JUNIJA BREZPLAČNO KOT DARILO ZA DOBRO SODELOVANJE. PRVI OBRAČUN NAROČNINE ŠELE KONEC JUUJA Z 20 • ODSTOTNIM NAROČNIŠKIM POPUSTOM, NAROČILNICO POJUITE NA: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ. ČASOPIS VAM BOMO ZAČEU POŠILJATI PO POŠTI TAKOJ, KO BOMO PREJEU NAROČILNICO (LAHKO NAS TUDI POKLIČETE NA TELEFON: 064/223 111). NAIUPŠA HVALA ZA ZAUPANJE. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Franca Novinca.V galeriji Prešernove hiše razstavlja fotografije na temo Portreti 1979-1994 Tomai Lunder.V Mali galeriji Mestne hiše razstavlja slike mag. art. Maja Pogačnik. V slaščičarni in restavraciji Jasmin razstavlja akad. slikar Henrik Marchel. V galeriji Pungert razstavlja Barbara Demšar. JESENICE - V galeriji Kosove graščine sta na ogled razstavi Arhitektura črk Metke Žerovnik in Črkovna vrsta "Jesenice" Janeza Suhadolca. Jože Dakskofler v razstavnem salonu Dolik razstavlja karikature pod naslovom Naši politiki v karikaturi in pesmi, V bistroju Želva so predstavljene fotografije kmečke ohceti leta 1938 na Jesenicah avtorja Iva Koželja. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja barvne fotografije Boris Praprot-nik, v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani pa so na ogled črno bele fotografije Mika Merklina iz Ljubljane. BEGUNJE - V galeriji Avsenik so na ogled likovna dela akad. slikarja Barda Iucundinsa. BREZJE - V gostišču Zvon razstavlja slike Višna Grubišič z Jesenic. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja slike in ilustracije slikarka Wang Huiain. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo črno bele fotografije člani Foto kluba Janeza Puharja Kranj. V prostorih Gorenjske banke razstavlja akad. slikarkafirtg/ra Požegar -Mulej iz Lesc. BLED - V vili Prešeren razstavlja grafike in slike z naslovom Spomin na karneval v Benetkah in mačkare v Ponikvah akad. slikarka Alenka Kham Pičman. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike akademska slikarka Apoloni j a Simon.V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja akad. slikar Milan Batista.V galeriji Fara razstavljajo grafike študenti 4. letnika likovne pedagogike na temo Igra struktur. V mini galeriji Občine Škof j a Loka razstavlja akvarele Edi Sever, v galeriji Mravljica razstavljajo unikatno keramiko Zoltan Gabor, Zdenko Huzjan, Niko Rinbič, Nikolaj Beer in Vladimir Potočnik. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17.ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja slike na temo Barvni signali slikar Piero Conestabo iz Trsta. V K um i ko vi hiši razstavlja slikeSandro Pečenko. KAMNTK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava akvarelov in risb Antona Gosarja. V kavarni Veronika je na ogled razstava fotografij Marka Trobevška. V Hramu Lužar razstavlja gvaše in akrile Lojze Kalinšek. SMLEDNKV galeriji okrepčevalnice Urh razstavlja pastele in akvarele slikarka Milka Turk. ČAS NEDOLŽNOSTI (The Age of Innocence) Svet, v katerem se stvari imenujejo s svojim pravim imenom, kjer resnica ni nikoli izgovorjena, ne uresničena nanjo ljudje sploh ne pomislijo. Režija: Martin Scorsese; gl. igralci: Danici Day - Levris, Michelle Pfeiffer, Winona Ryder. Oskar 1994 za kos t urno grafijo. Čas trajanja: 133 minut. Zgodba filma je povzeta po romanu Edith Warton (zanj je dobila Pulitzerjvo nagrado, 1921) in prikazuje aristokratsko življenje v New Yorku okoli leta 1870. Ta sloj ljudi ie živel v vrtincu slavnostnih večerij, opernih in gledaliških predstav, gala plesov in tako tudi bil ujet v zadušljive družbene norme in navade. Newland Archer (Daniel Day - Lewis) je zaročen z May Welland (Winona Ryder), a se zaljubi v njeno sestrično Ellen (Michelle Pfeiffer), ki se je vrnila iz Evrope po propadlem zakonu z grofom Olenskim. Je lepa, inteligentna in -nekonvencionalna, zato jo družba le počasi sprejme medse. A zaradi njene drugačnosti, zaradi njene svobode si jo skušajo podrediti in za krinko prijaznosti in uglajenosti se polastijo tudi njene ljubezenske zveze z Archejem. Archer v Elleni za hip uzre, kakšno bi bilo lahko življenje, vendar se potem sam in pod vplivom okolice odloči za poroko z May. Tako postane tragično razpet med življenjem z May in strastjo do Ellene. Družba duši in zatira njuno ljubezensko razmerje in nikoli ne more zares priti do tiste resnične, realne združitve. Popolno zmago pa doseže družba takrat, ko Ellen za vedno odide v Evropo. Archer je premagan, obsojen je živeti z May. Je zmožen to usodo preseči, ko po ženini smrti odide v Pariz? A se bo moral zopet vrniti v zlagani svet. In časa nedolžnosti tako sploh ne bo. Osrednjo vlogo v filmu igrata dekor in kostum, detajli v pohištvu, prti in cvetje in včasih ta nasičenost s stvarmi prekrije zgodbo, tako da so čustva junakov izgubljena ali pa premalo izrisana. Verjetno pa je režiser namenoma hotel poudariti praznino, ki je vladala v takem svetu, kjer si ljudje niso upali prekršiti znanih obrazcev obnašanja; preseči to, je zanje nedosegljivo, svet raje gledajo, ne pa spreminjajo. Filmska zgodba je tako prelita v drobne predmete, v različne barve, kajti vsaka oseba ima svoj ton barve, svojo vrsto rož in za popolno razumevanje se je bolje prepustiti vizualni podobi slike, kot pa verjeti glasu pripovedovalke, ki skozi ves film vztrajno razlaga mogoče samo eno stran zgodbe. In še namig. Preden greste gledat film, se najejte, kajti omamno razkošje hrane vam bo prebudilo "hormon lakote". Ampak pazite, da ne boste postali takšni, kot je Mavina babica: razvlečeni, prikovani na fotelj ter obkroženi s cucki. • Ž.R. DIA FESTIVAL 94 Šk. Loka - Trije sosednji fotografski klubi - Janez Puhar iz Kranja, Anton Ažbe iz Šk. Loke in radovljiški, skupaj prirejajo projekcijo barvnih diapozitivov. 118 avtorjev iz Slovenije in slovenskih klubov v Italiji je poslalo skoraj osemsto del , ki so jih ločeno ocenili trije selektorji. Ta petek bodo v Škofji Loki na prireditvi "Leica dia" prikazani diapozitivi po izboru Toneta Mlakarja. Teden za tem bodo v Radovljici predstavljena tista dela, ki jih ie kot najboljša izbral Tomaž Lunder, 20. maja pa v Kranju pod naslovom Dia salon izbor Rafaela Podobnika. Na koncu bodo razvrščena in predstavljena še najboljša dela v absolutnem merilu. P.P Pomoč gimnaziji Jesenice PREZENTACIJA USTANOVE SKOZI UMETNOST Pod naslovom V srcu nosimo Gimnazijo se to pomlad na Jesenicah odvija vrsta kulturnih prireditev, katerih name« je povezati vse maturante in profesorje v krog umetniškega dogajanja. Na ta način bodo oživili zanimanje zanjo-Iruo leto praznuje petdeseto obletnico - m poskušali zbrati del finančnih sredstev za nakup učne opreme. V preteklem mesecu se je na Jesenicah začel niz prireditev, ki bodo spremljale slovesno počastitev petdesete obletnice obstoja Gimnazije, obenem pa je to tudi akcija za zbiranje finančnih sredstev, ki bodo namenjena izgradnji večje telovadnice ter za nakup računalnikov in boljše opreme kabinetov. Ocenjena vrednost, ki bi jo morali zbrati v akciji, znaša 150.000 nemških mark. Prav letos je minilo osemdeset let od izgradnje stavbe, gimnazija kot ustanova pa bo petdesetletnico obstoj praznovala prihodnje leto. Ministrstvo za šolstvo in šport je že odobrilo sredstva za temeljito obnovo, za telovadnico, ki bi bila 150 kvadratnih metrov večja od načrtovane, pa bo denar še potrebno zbrati. Zato se je nekaj bivših dijakov skupaj s sedanjim ravnateljem Zdrav-kom Kavčičem odločilo za takšno akcijo. Ob akciji za pridobivanje sponzorjev organizirajo vrsto kulturnih prireditev, razstav, srečanj, okroglih miz, pevskih nastopov, srečelovov, licitacij darovanih slik in ves izkupiček namenjajo akciji Pomoč gimnaziji. Kot pravijo organizatorji, bodo tako poleg finančnega prispevka tudi v kulturnem pogledu obogatili dogajanje na Jesenicah, predvsem pa občanom Jesenic in sosednje Radovljice predstavili znane pesnike, pisatelje, gledališke in filmske igralce, novi-narje, gospodarstvenike, znanstvenike, politike in športnike, ki so maturirali na jeseniški gimnaziji. Začeli so z literarnim večerom s pesniki, pisatelji in avtorji strokovnih del. Pripravil ga je prof. Valentin Cundrič, na njem pa so se predstavih vsi tisti, ki so izdali vsaj eno knjigo. "To je bil kriterij, ker se je bilo za nekakšen kriterij pač potrebno odločiti. Zavedam pa se, da ni najboljši," pravi predsednica kulturnega odbora prof. Magdalena Cundrič. "Veliko maturantov piše, pa niso hoteli ali niso imeli možnosti izdati svojega dela. Krap ne pomeni, da ni dobro, umetniško in sporočilno. Če se zavedaš, da je v vsakem človeku kanček tistega, kar bi bilo vredno spoznati, sporočiti, izmenjati in s tem obogatiti drug drugega, potem je težko postaviti mejo, koga Mariza Monti, Valerija Čutflik in Tomaž Železnikar. V zgornjem prostoru Kosove gra^ bodo razstavljena dela tisti11 maturantov, ki se z likovno umetnostjo ukvarjajo ljubitelj«' ko, skupaj z deli dveh pokom profesorjev: Pavla Piriha Jaroslava Boka. Del razstav^' nih umetnin bo namenjen daji, za gimnazijo so jih, kot J« povedala prof. Cundričeva, dtf' ovali mnogi; tudi tisti, ki so** šolali drugje. "K sodelovanji- ---'lOStltf Prva prireditev v akciji Pomoč gimnaziji je bil literarni večer s pesniki, pisatelji in avtorji strokovnih del, nastopil pa je tudi Ženski pevski zbor M. Škoberne Jesenice pod vodstvom Primoža Kerštajna. Poleg avtorjev so pesmi in odlomke iz literature posredovali igralci jeseniškega gledališča. predstaviti na odru in koga ne. In vedno imaš občutek, da si mnogim naredil krivico. Pa vendar je nemogoče predstaviti vse." V aprilu sta bili v okviru akcije Pomoč gimnaziji še dve prireditvi. Najprej večer z učenci in gosti Zlate Ognjanovič, kjer so se predstavili mladi glasbeni umetniki: Andrej Rih-ter, Peter Milic, Mirjam Kalin, Marko Vatovec, Damjan Ristič, Klemen Golner, Tina Kaltene-kar, Katarina Rožič, Boštjan Bone, Robert Petrič, Matjaž Mikuletič in Mateja Bajt -dijaki in študentje različnih glasbenih šol in akademij. Organizacija koncerta je bila delo prof. Ane Miler. Konec meseca je bil v Festivalni dvorani na Bledu večer zabavne glasbe, že naslednjosoboto, 14. maja, pa bo v Gledališču Tone Čutar Jesenice na sporedu predstava gimnazijske gledališke skupine, Bolha v ušesu. Mlade igralce vodita prof. Marica Palvošnik in igralec Gregor Čušin. Teden kasneje bo prav tako v jeseniškem gledališču prireditev z naslovom Pesem nas druži, na kateri se bo prav za to priložnost zbral nekdanji pevski zbor Srednjih šol Jesenice pod vodstvom Janka Pribošiča. "Odziv pevcev je bil izjemen. Do zdaj jih na vajah sodeluje že okoli šestdeset, od tega, kar je pose- bej presenetljivo, skoraj polovica moških," pravi prof. Magdalena Cundrič. Tudi splošni program kulturnih prireditev je bil v osnutku precej krajši, saj niso pričakovali tolikšnega odziva. "Ponudbe so se kar vrstile, vsake smo bili veseli, nobene nismo odklonili. Po nekem srečnem naključju se je zgodilo celo to, da se predstave tematsko popolnoma razlikujejo, tako da gledalcem lahko prikažemo celo paleto umetniških področij: literarno, področje klasične glasbe, folklore in modernega plesa, baleta, zborovskega petja in slikarstva." Skupaj z oživljenim pevskim zborom bodo 21. maja nastopili tudi oktet LIP Bled, nonet Vasovalci in moški komorni zbor Kropa. Ob tem pa se bodo predstavih še igralci in novinarji, nekdanji gimnazijci. Kulturne prireditve za pomoč gimnaziji v mesecu maju zaokrožuje slikarska razstava v Kosovi graščini. Vodja večera, otvoritev bo 12. maja, bo prof. Bratko Škrlj, na ogled pa bodo dela priznanih ustvarjalcev, kot so Boni Čeh, Leopold Oblak, Rajko Korbar, Branko Čušin, smo povabili še umetnost-kritike, kot so dr. Cene Avguštin, Ivan Sedej, Aleksande Bassin, Lea Mencinger, Ja"ez Mesesnel in Igor Zabel. PJ» zdaj pa zbiramo tudi kra» življenjepise avtorjev, saj iel mo že ob otvoritvi raZ?faa!. obiskovalcem ponuditi tudi » manah. Prav tako, kot name ravamo v posebni publikacij zbrati dela in življenjepise^, udeležencev aprilskega l'ter rnega večera. " .. v Junija bo za Gimnazijo . gledališču na Jesenicah nasWP la še baletna skupina z Blearjev), kar Je vsekakor Se .ko vzrok za obup in dvom o tem, ali o tlZ^ata delati legalno, da ne govorimo Dr t - kaJto Pomen> za izobraževanje oz. ^.aktiČno usposabljanje učencev za U°nne t^UU-S:____i------'-----:~ Ce desetin (torej prepričljivo večino) ( QelaJo_že šušmarji. Drugi so bili še bolj obr?1: P° mnenju večine je na trgu n"nnc Poklice in samo zaposlovanje, to v"a uPadaJ° in s tem pri'ožnosti — svft- ka smotrno urejena država ščiti čanlC davk°placevalce, pri nas pa dopuš-m°< da si žaga vejo, na katen sedi! ^avod za zaposlovanje je potuha nit 1 na že mnogih srečanjih predstav-*°v obni doslej, je bil tudi tokrat Zavod lik.2aP°slovanje deležen najostrejših kri-■ 1 obilico denarja (tudi njihovega) stavlja minimalno eksistenco in zavar- ovanje množici, ki ni z ničimer motivirana, da bi si priskrbela legalno delo, pač pa veselo šušmari, ali pa sezonsko odhaja na delo v Avstrijo. Kljub deklarirani visoki brezposelnosti se ob iskanju novih delavcev pokaže, da ni nihče, ki je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje (in tam prejema nadomestilo), pripravljen začeti z rednim delom, celo več: dogaja se, da obrtnikom, ki jih iščejo, groze s požigom, če jih bodo prijavili, da delo odklanjajo. Skrajni čas je tudi, da se z zgledi iz industrije: delavce odpuste in [>rijavijo na zavod, nato pa po nekontro-iranih pogodbah o delu ponovno zaposle, preneha, saj obtakem stanju tudi črno zaposlovanje v obrti ni presenetljivo. Če država meni, da si s spregledovanjem takega stanja, ko je Zavod za zaposlovanje v večini primerov brezposelnih postal socialno zatočišče manipulantov, na tak način lahko dolgoročno kupuje socialni mir, potem spregleduje dejstvo, da s tem praktično uničuje malo gospodarstvo v celoti. Zelo daleč smo od tega, kar npr. velja v ZDA, ko ne more biti nobenega plačila dela brez davka, še dlje pa od tega, da bi si priznali, da je le ena tretjina vseh uradno brezposelnih resnično brez možnosti za delo. Vztrajamo pri zapletenem postopku zaposlitve (in odpuščanja) vse v imenu ščitenja delavčevih pravic, Iti ob pomanjkljivi kontroli učinkuje ravno nasprotno, končni rezultat pa je še večji obseg šušmarstva. Inšpekcije: mi smo nemočni "Naša država ima inšpekcije zato, ker jih mora imeti in, ne zato, ker bi spoznala, da jih potrebuje", je bil odgovor predstavnice Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. S petimi tržnimi inšepktorji, ki delajo po navodilih iz republike, ki so okupirani z komisijskimi ogledi poslovnih prostorov, pritožbami in reklamacijami, na teren zelo težko sploh pridejo, pa še takrat z zelo omejenimi pooblastili. Sprejeli smo zakonodajo, ki ščiti osebne podatke, ki ščiti zasebno lastnino in prostore, in če tudi kaj odkrijejo, je velik problem v tem, kako izdane odločbe uresničiti. Za šušmarje ostaja le trosto-penjski splošni upravni postopek, preden je mogoče resnično fizično ukrepati (zaplombirati opremo, zaseči material), brez pomoči ostalih služb (davčne, SDK) pa inšpektorjem tudi v najbolj očitnih primerih, kot je na črno opravljanje gostinskih dejavnosti, preostaja prenašanje zabojev in iskanje skladišča zanje. Pravi absurd je, da je kazen za delo na črno (sto tisoč tolarjev) enaka kazni, ki jo mora plačati obrtnik, ki je za en dan zamudil z oddajo davčne napovedi, hkrati pa tudi najbolj zgovoren dokaz odnosa do legalne obrti, zlasti če vemo, da je obrtniku, ki je zašel v težave, praktično nemogoče pomagati z začasnim odlogom davkov. Spoznanja, da bi odpravljanjem šušmarstva lahko zbrali veliko več, kot s pritiski na legalno malo gospodarstvo, v tej državi še ni, obrtniki pa so celo prepričani, da bi se lahko s prerazporeditvijo bremen države na vse, ki delajo, dajatve celo zmanjšale. Se bo tokrat vendarle le slišalo? Nismo daleč od tega, da bodo začeli obrtniki vračati svoje obrti (dovoljenja zanje) pristojnim organom, če država pri tem ne bo spoznala svojih nesmotrnosti. Kaj lahko pomeni predpis države za razvoj šušmarstva, je lep primer sprememba zakona o dohodnini, ki je praktično ukinil dokazovanje uveljavljenih olajšav z računi. Država ni samo odvzela občinam nekaterih pristojnosti, centralizirala nekatere službe (med njimi tudi davčno!), pač pa očitno vse manj ve, kaj se pravzaprav dogaja "na terenu" in ne prisluhne opozorilom o tem, so še ugotovili na posvetu. Potreben je organiziran pritisk prek vseh oblik združevanja obrti in drobnegapodjetništva predno pride do nepopravljivih posledic. Tovrstna cena socialnega miru bi bila le previsoka. • Š. Žargi * boliš . Jše stike s koroškim gospodarstvom j^kaj pomenijo le osebni stiki po^o 'n^,ril|acije in računalniške baze so lahko le pripomoček za Kr, s^^e' za*° bodo poskusili z govorilnimi urami. stri;,:' maJa NiLgjU 19 SSS? j Posvet o pogojih in prednostih poslovanja z sejmu malega gospodarstva, kooperacij in J* pokazal, da nikakršne pisne informacije in i^n"1 Mik* Umenjave podatkov ne morejo nadomestiti nepos- "alniškc stike d' DeiCm0VeniJe zal° sk"PaJ '.^ro 0rg"* ^»spodarsko zbornico Koroške načrtuje občasne »rnl ti, s| m*"d zainteresiranimi poslovneži. Gospodarska _1 z območno zbornico za Gorenjsko —io zbe 'j° v 5i,„ Ulrane stike ■ tako imenovane govorilne ure. Avstrijci zverini kar nekaj prednosti. rc vnaprej dogovorjeni za povsem konkretno povpraševanje in interese. Dogovorili so se, da bodo organizirali srečanja zainteresiranih podjetnikov na tako imenovanih govorilnih urah, ki naj bi bile izmenično v eni in drugi državi z nekajmesečnimi presledki; pogoj za udeležbo pa so predhodne prijave in potrditev. Razprava je tudi pokazala, da bi bila zelo dobrodošlo boljše sodelovanje med gospodarsko zbornico in obrtnimi zbornicami, da se ne bi smešili z vprašanji z začetka abecede, na katere doma, brez vprašanj do tujih partnerjev, že poznamo odgovore. • Š. Ž. 3"na Pred,, a se "dcležila vo-!elne Sa!.nika Koroške de-3* oSPtdarske zbornice, °dnoseTc ka " ekonomske s tujino 'n vodja !S eL,dr Hoffe'. ki s ^koS,to Postavila 'ndustr dr. Schatz-oddelka za U' * E,k0roŠko g°spodarst-S po earela uPaJO da bo !>vno nT1", Hi rcccs'Ji ,Clei na !tel°- Že "JUna > sejrn?, skrornnem kranjs-S<&f»^0JC govori o nCeJS^'anrmKaraVankv,ada A*nJe z Lx nimanJe zasodelo- ^riJskSin^J^^tvora % s K~izrpHPa "a ~Kor°škem) Niei;;'2redno malo v«i;t;u lji (zlash razlikuJeta: v Av- . \*dSll na na V---xi____\ v^Jcl«J (na V« m0 Vellki velikih .e dve z Jdtern i"00 ZaP°slenimi), Davnem pn nas vsaj * ^^rev?HU taka ve»ka Prevladujejo. Ob zna- nem velikem avstrijskem presežku v medsebojni menjavi s Slovenijo, je v Avstriji velik interes za sodelovanje s Slovenijo (ki je lahko dolgoročno lanko le vsaj približno uravnoteženo). Kot bistvene prednosti sodelovanja z nami pa vidijo v kvalitetni, cenejši, vendar nadpovprečno izobraženi delovni sili, ter surovinah in materialih, s katerimi razpolagamo. Vstop Avstrije v Evropsko unijo s 1. januarjem prihodnjega leta utegne postati dodatna ovira, vendar upajo, da bomo do tedaj uspeli skleniti vsaj sporazum o pridruženem članstvu. Predstavniki gospodarske zbornice lahko gospodarstvo le predstavljajo, so opozorili na posvetu, ne morejo pa v njegovem imenu sklepati konkretnih poslov. Za to so potrebni osebni stiki, ki jih lahko organizirajo. Učinkoviti so lahko le, če so Kranjska Iskratel Pet let "življenja" s tujim partnerjem Jutri bo na Brdu slovesnost ob peti obletnici uspešnega delovanja mešanega podjetja Iskratel iz Kranja. Slovesnosti se bodo udeležili tudi predstavniki Siemensa in Bavarske. Kranj - Podjetje Iskratel, ki sta ga Iskra Telekom iz Kranja in koncern Siemens AG iz Mucnchna ustanovila pred petimi leti in v katerem ima Siemens (še vedno) 47-odstotni lastniški delež, je uspešen primer skupnega vlaganja s tujim partnerjem. Podjetje vseskozi posluje pozitivno, obseg prodaje je v tem času povečalo od 85,7 na 115 milijonov mark, delež izvoza z ene tretjine na več kot polovico. Število zaposlenih je zmanjšalo s 1.600 na 1.050, več kot tretjina zaposlenih pa ima visoko ali višjo izobrazbo. Jutrišnje slovesnosti ob peti obletnici uspešnega delovanja Iskratela se bodo udeležili tudi predstavniki bavarske vlade m koncema Siemens, nemški ambasador v Ljubljani, slovenski minister za promet in zveze in drugi. Ob tej priložnosti bosta direktor Iskratela Andrej Polenc in direktor PTT Slovenije Janez Gril podpisala pogodbo o vključevanju t.i. ISDN storitev v slovensko telekomunikacijsko omrežje, s čimer se bo naša država uvrstila med najbolj razvite na področju telekomunikacij. • CZ. Kranjski Teling se je dobro uveljavil na ruskem trgu Posel, vreden 1,8 milijona dolarjev Podjetje Teling iz Kranja je pred kratkim v Moskvi podpisalo z ruskim Gazexportom novo pogodbo o dobavi telekomunikacije opreme v vrednosti 1,8 milijona dolarjev. To je že tretji večji posel Telinga s tem ruskim partnerjem. Kranj - Podjetje Teling (iz skupine Iskra) je bilo lani uspešno na domačem in tujem trgu. S telekomunikacijskimi sistemi, katerih osnova je družina digitalnih telefonskih central SI 2000, že nekaj let povečuje obseg in vrednost prodaje. Lani je trideset zaposlenih prodalo za 21 milijonov mark izdelkov in storitev, od tega so 17 odstotkov namenili za razvoj nove generacije naročniških telefonskih central. Ruski trg je za Teling in tudi za ostalo slovensko telekomunikacijsko industrijo zelo pomemben. Čeprav je poseben in težko obvladljiv, uspešen prodor ponavadi pomeni velik in dolgoročen posel. Enega takšnih poslov je Teling pred kratkim sklenil v Moskvi s koncernom za distribucijo plina Gazexport, kar je sicer že njegova tretja večja pogodba o opremljanju tega ruskega partnerja s telekomunikacijsko opremo, še zlasti z digitalnimi telefonskimi centralami SI 2000, ki so rezultat slovenskega znanja. Vrednost tokratnega posla je 1,8 milijona dolarjev, zajema pa telefonske centrale ter opremo za oddaljeni nadzor in za prenos podatkov. K uspešni pridobitvi posla je bistveno prispevalo dobro sodelovanje med Iskrinimi podjetji, še zlasti med Iskro International Trade Moskva in Iskro Commerce International Ljubljana, sicer pa v Telingu menijo, da je za uspešno trženje v Rusiji poleg kakovosti in prilagojenosti telekomunikacijskih sistemov okolju oz. naročniku najpomembnejše servisiranje in izobraževanje uporabnikov. Teling, ki se na ruskem trgu vključuje tudi v sisteme distribucije električne energije in nafte, je lani v Moskvi že odprl lastno predstavništvo, skupaj z Iskratelom pa načrtuje tudi joint venture podjetje na območju Urala. Za to so se odločili zato, ker ocenjujejo, da je dolgoročna prihodnost poslovanja z Rusijo v organiziranju lokalne proizvodnje oz. v višjih oblikah gospodarskega sodelovanja. • C.Z. Dr. Drnovšek v klubu škofjeloških direktorjev Škofja Loka - Združenje Manager - klub direktorjev Škofja Loka prireja danes, v torek, zvečer v restavraciji hotela Transturist v Škofji Loki pogovor s predsednikom slovenske vlade dr. Janezom Drnovškom o aktualnih gospodarskih problemih. Na pogovor so povabili direktorje škofjeloških podjetij in predstavnike občine. • CZ. Izguba gorenjskega gospodarstva v Četrtina podjetij "v minusu'1 Po podatkih službe družbenega knjigovodstva je lani 719 gospodarskih podjetij na Gorenjskem ali četrtina vseh "ustvarila" 10,5 milijarde tolarjev izgube, kar je za dve petini manj kot predlani. Manj izgube je bilo predvsem v industriji in gostinstvu. Kranj - Če skupno izgubo gorenjskega gospodarstva razdelimo po občinah, je na prvem mestu jeseniška s 4.2 milijarde tolarjev "minusa", na drugem kranjska s 3,1 milijarde, na tretjem radovljiška z 1,9 milijarde, sledita pa škofjeloška z 913 milijoni tolarjev izgube in trŽiška s 411 milijoni. Izgubo so v primerjavi s predlani najbolj zmanjšali v jeseniški občini (več kot za polovico), v kranjski za dve petini, v škofjeloški za osem odstotkov, v radovljiški so jo celo za malenkost povečali, v tržiški pa podvojili. Kot je razvidno iz poročila kranjske podružnice službe družbenega knjigovodstva, so k izgubi gorenjskega gospodarstva največ prispevala družbena podjetja. Od 248 podjetij v družbeni lasti je lansko poslovno leto sklenilo "z minusom" 113 podjetij, ki so "pridelala" skupno 92 milijarde tolarjev izgube oz. domala devet desetin vse izgube gorenjskega gospodarstva. Od 2.440 zasebnih podjetij, ki so predložila letno računovodsko poročilo, je izgubo izkazala manj kot četrtina podjetij. Njihov znesek izgube je bil sicer majhen - 815 milijonov tolarjev, vendar pa je bil domala sedemkrat večji kot predlani. Od 47 podjetij v mešani lasti jih je minulo poslovno leto dvajseterica končala "z rdečimi številkami" in z izgubo (447 milijonov tolarjev), ki je bila za sedmino večja kot predlani. Izgubo je lani imela tudi več kot polovica zadrug oz. zadružnih podjetij, njihov skupni "primanjkljaj" pa je bil za 30 odstotkov večji kot leto prej. Izguba štirikrat večja od akumulacije Če je bil predlani znesek izgube 12,7-krat večji od akumulacije, je bil lani le 4,2-kral večji. Akumulacija je bila večja od izgube le v petih gospodarskih panogah (vodno gospodarstvo, promet in zveze, trgovina, obrt in finančne, tehnične in druge storitve), v vseh ostalih je bilo obratno. V Industriji, na primer, je bila izguba kar za 7,3 milijarde tolarjev večja od akumulacije. Lanska zguba gorenjskega gospodarstva je bila za dve petini manjša od predlanske, k temu pa je največ prispevala manjša izguba v gostinstvu in industriji, še zlasti v elektrogospodarstvu ter v proizvodnji železa in jekla. Na znižanje izgube v elektrogospodarstvu jc najbolj vplival sklep vlade, po katerem so podjetja elektrogospodarstva odpisala in izbrisala medsebojne terjatve, nastale na osnovi neuresničenih medsebojnih kupoprodajnih razmerij v letu 1992. Izguba v proizvodnji železa in jekla se je s predlanskih 9,3 milijarde tolarjev zmanjšala na lanskih 3,1 milijarde. V gostinstvu in turizmu je bila lanska izguba (553 milijonov tolarjev) za osmino manjša od predlanske, v trgovini, kjer je bil skupni znesek izgube 469 milijonov tolarjev, pa je bila celo trikrat večja kot leto prej. • C. Zaplotnik POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH Test: Seat Cordoba 1.8 GLX PRIROJEN USPEH Španski Seat (ki je že nekaj let član koncema VoIkswagen) ne pozna počitka. S pravim španskim temperamentom so lansko leto predstavili prenovljeni model ibiza, komaj dobrega pol leta zatem pa še novo limuzino imenovano cordoba, ki je hkrati tudi ime za staro andaluzijsko mesto. Ob pogledu na cordobo, bi marsikdo utegnil pomisliti, da ta avtomobil ni nič drugega kot podaljšana ibiza, vendar pri seatu trdijo, da je to povsem drug avtomobil. To sicer ne drži v celoti, saj ie cordoba v dobršni meri podedovala njen sprednji del s sorazmerno kompaktnim odbijačem, rahlo izbočenima blatnikoma, masko hladilnika, na kateri je dovolj poudarjen stilizirani S in ne preveč položnim motornim pokrovom. Tudi bočne linije te 4,1 metra dolge limuzine so bolj ali manj znane in izjemno kompaktna in visoka štiri vrata pa so dokaz trdnosti tega avtomobila. Limuzinski zadek je pravzaprav spretno zakrit z impresivnimi zadnjimi lučmi in vmesno odsevno plastiko in še bolj s skoraj preveč športnim spojlerjem, ki pa je privlačni celotni obliki samo v prid. HVALIMO: atraktivna oblika - motor - prostornina prtljažnika. GRAJAMO: ozka notranjost - slaba preglednost nazaj - zasilno rezervno kolo Vse skupaj postane jasno, ko odprete prtljažnni pokrov. Pod njim je velik, predvsem pa globok 455-litrski prtljažni prostor, ki ima resda majhno prtljažno odprtino, vendar ga je mogoče povečati na skoraj kubični meter uporabne prostornine. Ta avtomobil nikakor ne more skriti, da je nastal pod močnim Volksvvagnovim pokroviteljstvom, in tega v tovarni sploh ne skrivajo, ampak še poveličujejo. Notranjost je z manjšimi modifikacijami povsem podobna tisti v VW golfu, to pa pomeni pregledno in uporabno armaturno ploščo, dobra prednja sedeža (voznikov je nastavljiv tudi po višini) in zadosti prostora tudi za Eotnike na zadnji klopi. Edino, ar je potniški kabini mogoče očitati, je njena ozkost, ki vsaj v začetku pripomore k rahli utesnjenosti. Tudi v tem, da je bil pri testnem avtu pod motornim pokrovom Volkswagnov 1781 kubični Volkswagnov štirivalj-nik, ne vidim nič slabega. Se celo več, kajti ta motor cordobi pristaja dosti bolje kot pa golfu. Obnaša se kultivirano, 90 konjev glasneje zahrza samo pri višjih motornih vrtljajih, pos- Eeški so zgledni in potovalna itrost je povsem zadostna za srednje dolga potovanja. Cordoba je oktreten in lahkotno vodljiv avto, in tudi pri legi na cesti zmore dolgo obdržati nevtralnost. Paket opreme GLX (ki je tik pod vrhom ponudbe) vključuje servoojačevalnik za volan, zatemnjena stekla, osrednjo ključavnico, elektreficiran pomik stekel, in bočnih ogledal, lita platišča in še nekaj dodatne opreme za doplačilo. Notranjost: podobna golfovi CENA do registracije: 24.843,94 DEM (Porsche Inter Auto, LJubljana) AsALPO KRANJ, SALON VOZIL CESTA STANETA ŽAGARJA 30 SKUPINA VOLKSVVAGEN PONUDBA MESECA NOVE NIŽJE CENE VOZIL IBIZA OD 16.910 DEM DALJE CORDOBA OD 19.647 DEM DALJE T0LED0 OD 22.994 DEM DALJE TERRA OD 15.710 DEM DALJE DELOVNI ČAS: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8.h do 16.h . TEL.: 218-690 GLAS MEŠETAR Kmetijski pridelki na tržnici Čeprav je krompir lanske letine mogoče kupiti pri kmetu že 10 do 20 tolarjev za kilogram, se cene na tržnici še vedno aoi-"držijo". Na večini slovenskih tržnic, in tudi na ^an^.-'J^ namreč prodajajo po 40 tolarjev, kar pa je še vedno stir ,kj^ cenejše od zgodnjega krompirja letošnje letine. Za ^ čebule je treba na tržnici v Kranju odšeti okrog 100 toW kilogram česna pa približno štirikrat toliko. Jajca so po 13 *o ar > jabolka po 70 do 80 tolarjev, zelje po 100 in fižol po 250 tolarje Kilogram korenja stane 180 tolarjev, solata še 20 tolarjev vec. Cene traktorjev znamka in tip traktorja moč motorja (kw/KM) cena (v DEM) Seat cordoba 1.8 GLX: prirojen uspeh In tako je nastal zelo posrečen avtomobil oblikovan s španskim temperamentom, tehnološko izpopolnjen pri Volkswagnu in z zelo konkurenčno ceno. Ostane samo še vprašanje: Seat, da ali ne? Si, pravi tovarna v svojem propagandnem materialu. TEHNIČNI PODATKI: limuzina s spredaj nameščenim motorjem In pogonom na prednji kolesi. Dolžina: 4109 mm, širina: 1640 mm, višina: 1414 mm. prostornina prtljažnika: 455/762 I. Motor štirivaljni, štiritakt-ni, vrstni, 1781 cem, 66 KVV/90 KM, enotočkovnl elektronski vbrizg goriva, katalizator. Najvišja hitrost: 182 km/h (tovarna), 181 km/h (test). Pospešek od 0 do 100 km/h: 11,7 s. Poraba goriva po ECE normativih: 5,7/7,6/9,6 I neos-vinčenega 95-okt. goriva na 100 km. Poraba na testu: 8,91. Zadek: športnost združena z uporabnostjo * M. Gregorič, slike: Janez Pelko Belarus 552 E 42/57 Bela rus 820 U 60/81 Carraro ST 3700 V 20/27 Carraro Tigrone 7700 47/64 Lamborghini 660 DT 44/60 Lindner 1450 35/48 Ursus4512 45/60 Ursus 914 59/80 Zetor 5245 35/47 Zetor 5320 46/63 Zetor 7711 52/71 Zetor 9245 67/90 Massey Ferguson MF 240 35/45 Massey Ferguson MF 362 46/63 Massey Ferguson MF 390 59/80 Steyr 942 31/42 Steyr 955 41/55 Steyr 970 52/70 Torpedo TD 45 33/44 Torpedo TD 55 A 38/52 Universal 445 U 33/45 Universal 533 DT 39/53 Universal 553 DT 40/55 15730 20.700 17.422 26564 27.700 32.370 24.300 36.800 56.705 20.589 19.170 45.000 15.475 31.595 34.267 38.380 41.320 48.790 14.354 20.756 12.246 18.502 19.602 JotO bobnar) Cenelesa 1 Mercator Preskrba Tržič BLAGOVNICA-TEKSTIL tr 53-202 SMER28 ZAVOD ZA RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Jaka Platiše 13,64 000 Kranj tel.: 064 331 44., fax: 064 325 879 V Gozdnem gospodarstvu Bled odkupujejo od 18. aPJ^aeV za smrekove hlode E kakovostnega razreda po 12.700 tolaO ^ 0 kubični meter, A kategorije po 9.600 tolarjev, B po 7.600 IP X6 4.300 tolarjev. Cene veljajo za les v lubju, dostavljen do kar01, ceste. Prometni davek plača gozdno gospodarstvo, denar za - ^ je en teden po koncu obračunskegaobdobja, ki traJ ponedeljka do petka. om TI PKA GLASBENI INSTRUMENT' ZIDARSTVO IN IZDELAVA ESTRIHOV Jože Ovsenik Jezerska 78a, Kranj, telefon:064/242-674 Izdelujemo vsa gradbena dela, adaptacije, fasade... ^Strojna izdelava estrihov po zelo ugodnih cenah! W i^^SINTESIZERJI KITARE OJAČEVALCI BOBNI STRUNE TROBENTE SAXOFONI FLAVTE KLARINETI PIANINI ELEKTRIČNI KLAVIRJI Stanete Žagarja 34A, KRANJ $ (PRIMSKOVO) TEL. 064-21^ /- Cementni Izdelki DRAŠLER Kranj, tel. 064/211-317 VEUK IZBOR CEMENTNIH IZDELKOV •Lepila in tesnilne mase KEMAPuconci «53010101 dimniki »Izdelava in montaža do o TRŽIČ TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju Telefon:064/222-268 ___1 urno IZREDNI POPUSTI kuhinje MARLES, SVEA 30% kuhinje GORENJE 20% jedilniške garniture 25% pohištvo GARANT 30% O NAJNIŽJIH CENAH IN STROKOVNIH NA^n| SE PREPRIČAJTE SAMI! Prevoz brezpia«3 Del. čas:od 9.-11.30 ure in od 14.-19- ur«. sobota:od 9.-12. ure RIM, 4 dni , INTEGRAL TRZIC t«L 53-280 CILJ, ČAS POTOVANJA, PRIJAVE MEDUUN-UŽNJAN nZZERIJA DARE Tel.:22l-051 OPIS POTOVANJA PO | DOPUST ZA JAHAICE, AR0ČILU I TENISAČE, JADRALCE OGLED RIMA IN VATIKANA PAPEŽEVA AVDI EN CA I KAM NA KOSILO, VEČERJO i IME GOSTINSKEGA OBJEKTA KRAJ t SPECIAUTETE MENU JJCENA [odprto PIZZERIJA DARE KRANJ if°i?iiovim I "ZZE, PIŠČANCI. OOOiKL KLANCEM mHU IZ *RU*HE R" 550 SIT s VSAK DAN iz-"/! „ |-n.BIP DOSTAV/ ■ i TELEFON: 22M»i k- VREME Vremenoslovci nom za danes in jutri napovedujejo sončno« c **r je včeraj zadnji krajec nastopil ob 16.32, bo po Herscnlovem vremenskem ključu lepo. SPREMEMBE Najraje imam "folk", ki se odziva Barbara Šerbec, popularna Šerbi iz enako popularnega ansambla Agropop, je posebej za Gorenjski glas navrgla nekaj drobcev iz desetletnega druženja z Agropopovci. Oboževalci veliko pišejo, na njen naslov je prišlo tudi nekaj ženitnih ponudb. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Resda so bili tokrat vmes prvomajski prazniki, ki ste jih zaradi lepega *rernena preživeli zunaj, v naravi, vseeno smo prejeli kar zajeten kup »asih večinoma pravilnih odgovorov, da je bila prejšnji torek na stari r^glednici Mojstrana. Spraševali smo tudi, zakaj je vas tako znamenita, pasteli ste nam kar nekaj znamenitosti. Nekoč je bila vas znana po cementarni, verjetno še bolj pa po svojih možeh, predvsem po Jakobu ^ jazu. Mojstrana je izhodišče za pohode na Triglav, zato so tod znani ludi odlični alpinisti in drugi športniki. Prav po tem je Mojstrana ne samo *a naše kraje tako nenavadna. Verjetno v nobenem drugem tako Majhnem kraju ne živi na kupu toliko raznovrstnih in še celo vrhunskih sm>'lnikov °^ "navadnih" do smučarskih tekačev, predvsem pa alpskih "lutarjev, kot sta Jure Košir in Alenka Dovžan. Naš žreb je nagrade namenil takole: 1. Mira Piber, Narodnih herojev 5, Bled; 2. Toni Marolt, gorska vas 29, Begunje; 3. Marija Kramar, Brezje 8, Kranjska Gora; 4. ynata Šifrer, Dovje 67, Mojstrana; 5 Danica Kopavnik, Kurirska 12, M°jstrana. Čestitamo! Gn •* pa 9remo s fotografijo iz leta 1938 spet na drugi konec gorenjske. Tam stoji vas, ki jo imamo danes na sliki. Napišite, za katero as gre in katere so njene posebnosti. Odgovore pošljite do petka, 6. "aja, na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Izžrebali bomo m odgovorov, ki bodo prinesli nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Koliko časa že Agropopovci skupaj žurirate? "Deset let." Kako je nastal ansambel z imidžem, kakršnega ima Agropop, s pevko in maskoto, kot je Šerbi? "Začelo se je kot štos na neki domači zabavi. S fanti smo bili prijatelji, takrat smo se hecali in ob štirih zjutraj smo improvizirali nekakšno muziko, jaz denimo sem igrala na pokrovke, in iz tega je potem nastal bend. Zelo spontano smo nastali in zelo meteorsko smo uspeli. Ni se nam bilo treba posebno prizadevati za uspeh, saj smo zelo hitro, ko smo se pojavili, tudi uspeli." Je slovensko občinstvo potrebovalo glasbo, kakršno igrate? "Očitno je potrebovalo in še vedno potrebuje, sicer ne bi obstali polno desetletje." Kako je minilo teh deset let z Agropopom? Koliko kaset in CD plošč ste izdali? "V redu je bilo. V tem času smo, vsaj mislim, izdali deset ali enajst kaset, tako rekoč vsako leto eno. Bili so tudi trije ali štirje CD-ji... Ne vem natanko, koliko je tega, morala bi preprosto Erešteti. Zadnja je bila Lepo je it' Sloven'c." Veliko vaših "komadov" poudarja slovensko nacionalnost. Kako to? "Čutimo se Slovenci in čutimo, da je treba narodu nekaj dati. Čutimo se primerni, da to storimo, ker ljudje potrebujejo malce karikirano, ironično bujenje narodne zavesti. To Storimo na zabaven način, ljudje so se namreč naveličali poslušati to od politikov. Ti so namreč enaki zdaj, kot vseh preteklih petdeset let nazaj, pa naj bodo rdeči, zeleni, beli ali kodrlajsasti..." Ali živite od Agropopa? "Ne, poleg tega sem še v službi. Agropopovci imamo status svobodnih umetnikov, do nas pa se država obnaša malce bolj mačehovsko." Vam oboževalci veliko pišejo? "Veliko. Na žalost pa na njihovo pošto zelo neredno odgovarjam, za kar se vsem že vnaprej opravičujem, saj mi služba in nastopi z Agropopom puščajo vse premalo časa." Kakšnega kova oboževalci se vam oglašajo? "V glavnem so mlajši, med sedem in petnajst let. Med njimi je tudi nekaj starejših, tudi že-nitne ponudbe so že bile... Če že ne odpišem, paskušam ustreči vsaj s sliko in avtogramom." Kdaj ste nazadnje nastopali na Gorenjskem? "Ne pomnim... Nazadnje je bilo menda v Kranjski Gori, domala vsako leto smo gostje Gorenjskega sejma. Danes pa so nas našli za prvomajski nastop na Joštu." Kakšnemu občinstvu najraje pojete? "Najraje imam publiko, ki se odziva, bodisi pozitivno bodisi negativno. Ne maram apatičnih 3"udi, kakor smo jih denimo oživeli na Primorskem, kjer je veliko otrok in mladih ljudi zasvojenih z mamili. Sicer pa se veselim občinstva, ki zraven poje, ploska, žvižga... To je fino, kakršenkoli živ "folk" je dober. Največkrat so negativno nastrojeni, kadar moramo nehati. Toda na žalost to ni odvisno le od nas, tu je organizator, tu je policija, ob določeni uri je pač treba končati. " Oboževalce, zlasti tiste z ženit-nimi ponudbami, bo najbrž zanimalo, ali ima Šerbi partnerja? "Nekaj na pol, bom rekla. Treba je še počakati, kaj se bo iz tega razvilo." * D. Z. Žlebir Mene bo od nevoščtjivosU kap, če se v Sloveniji pri priči ne nehajo afere z raznorazni-špiclji in vohuni. Ne, ne - ne mislim na staro »dbomafijo, ki je živa m trdna kot kamen kost. In ki Podtalno deluje na vseh kon-cil» in krajih. Kar poglejte naokoli: čeprav boste Sli v prebujajočo se majsko naravo, naj vam uho in oko ne Počiva, kajti sovrag nikoli ne 5PL Znabiti, da kuka tudi iz kakšnega izvira podtalnice -0fkod sicer izraz, ki ga stalno slišimo: podtalno delovanje! Zdajle pa čisto zares mislim nf tiste taprave in tazaresne sl°venske vohunske afere, ko *n*ga prestrežejo, prebunkajo in mu demolirajo avto v znani tepali vasi, nato pa se izkaže, J Je bil en navaden špicelj druge službe in bil zato pre-bunkan. Nadalje: nato enega ya neke specialne brigade dpavljan neke tuje države skuša zriniti v globačo. Spet av'o, seveda in spet je temna n°t in spet je en velik vik in krik! Saj sočustvujem globoko z Žrtvami takih obračunov! Ampak če že vse to pride v jovnost, in če se slika vsaka rdeča packa, ki prileti v Kakšno zasebno hišo zaradi Političnega nasprotovanja, me lepo prosim, dajte tudi niene v cajtenge. Jest imam '"ai eno lepo in zelo fletno zgodbo, ki je resnična in do zdaj zamolčana samo zato, r mi na pamet ni padlo, da 'e take reči dajo na Slovenskem tako olala napihniti. Se »obro, da nimamo razvite aomače kinematografije in je yesna film propadel: zdaj bi namesto skojevčkov in partizanskih komisarjev snemali take fore - globače pa izrinjene avtote pa pobite šipe na avtomobislkih oknih. Le kdo bi to gledal, kaj šele ven prodajal! Kronologija je približno taka: me s sopotnikom, fotografom, v sredo, 9. marca, na magistralni cesti zamika, da bi slikala en polomljen kozo- "Gospa, a ste vi pripeljala tistega tam..." In pokaže na slikajočega fotografa. "Jest, la," izdahnem. "Kozolec slika, fotograf je!" Nakar sta bila tako "paf, da skriti nista mogla. Bogve, koga sta lovila, kaj sta si mislila o nekom, ki s torbo dirka proti kozolcu? Nato sta še malo pogledala dol po polju, nista rekla ne Pri Ijub'ci na Potokih Prisežem in s pričami lahko verodostojno dokažem, da se da majhna vasica Potoki ob magistralni cesti še enkrat promovirati. Najprej jo Je Avsenik z vižo Pri Ijub'ci na Potokih, zdaj se lahko promovirajo s pri njih zasačeno vohunko. lec ob cesti. Ustavim malo pred Mulejem na Potokih. Fotograf steče po travniku, jaz kot bodoča žrtev strašnih dogodkov, ki so sledili, sedim v avtu. Nakar se iz ljubljanske strani pripodi plavi golf -mislim, da je bil novejšega tipa, če pa ni bil, je bil pa prav lepo spucan - in ven stopita dva mladeniča. Počasi prideta do mojega avtomobila, nakar nekdo potegne iz žepa značko v usnjenem etui-ju, se predstavi in vpraša: bev ne mev, kakor se kakšnim skrivnostnim specialnim obveščevalnim kadrom t udi spodobi, se ritensko umaknila, sedla v golfa in zavila proti Ljubljani. Čeprav sta bila vljudna, si dovolim rahlo strokovno korekturo njune akcije: če sta menila, da je bežeči fotograf kakšna kriminalna oseba, naj bi tekla za njim, ne pa da sta spraševala mene. Eden za njim, eden k meni: stotauženkrat bi jim kakšen kriminalec ali vohun ušel, preden bi od mene kot voznico kakšne barabe izvedela pravo stvar. V filmih nič ne sprašujejo: samo po "luftu" letijo za špijoni! Kaj laz zdaj vem, kaj sta pri vseh specialcih, teritorial-cih, kriminalistih in skratka vseh obveščevalnih in protiobveščevalnih kadrih, ki varujejo tole državo, mladeniča v resnici bila? Vem samo to, da sta bila neizmerno presenečena: vse sta pričakovala, samo, da je fotograf - ne, tega pa ne! Za prvo informacijo o tem škandaloznem srečanju bodi dovolj. Ostali podatki so dostopni in s pričami verodostojni na mojem cenjenem naslovu. Bo dovolj, da me kakšna kontraobveščevalna služba, jezna na tiste, ki so me na Potokih takole nonšalantno ustavili, obišče in pripelje s seboj novinarje in vse skupaj damo v cajtenge? In se bo meni slava pela? In kar takole, po suhem pridem v cajtenge kot ena v nizu žrtev teinte obveščevalne službe? In takole na koncu mi bodo prej aH slej dokazali, da sem v resnici nekakšna Mata Hari na slovenačkt način? A ne le meni: pela se bo slava tudi vasici Potoki. Samo poglejte, kako slavna je Depala vas! Potoki? Ne rečem, da niso s tisto domačo vižo Pri Ijub'ci na Potokih že slavni! A zdaj jih čaka kar dvojna slavcu Na Potokih so pa res srečk-oti: najprej jih promovira Avsenik z Ijub'co, zdaj pa jim dol z neba prileti še ena slovenska špijonka! • D. Sedej IZBOR NAJ-NAJ NATAKARICE '94 1. ANDREJA ZUPANC, 19 let, samska, je zaposlena v kavarni Mozart na Jesenicah. Znanje je pridobila v gostinski šoli na Bledu in pravi, da ga bo v poklicu s pridom izkoriščala. V prostem času rada bere knjige, teče in posluša popularno glasbo. Govori nemško in angleško, njena barva pa je črna. Rada se pogovarja z gosti, vendar le toliko, kot je treba in se dodatno izobražuje. Več znaš, več veljaš, pravi. 2. LIDIJA BAŠELJ, 23 let, samska, dela v kava baru Rožle v Bohinju, kjer vas postrežejo tudi z različnimi slaščicami in sadnimi kupami. Ni dokončala šole za medicinske sestre in pravi, da nadaljuje s šolanjem v stroki. Rada je namreč gostinka, saj jo veseli delo z ljudmi. V prostem času obiskuje solarij in plava, ljubi pa sprehode v naravi. Je hitra in marljiva in pravi, da je ponosna na to, da se zelo redko razburi. 3. ZINKA STEINBERGER, 34 let, poročena, je že 18 let natakarica. Zaposlena je v Preddvoru v gradu Hrib in pravi, da bi bila gostinka ali pa trgovka, saj je le tako veliko srečevanj z ljudmi, ki jih ima rada. O gostih v lokalu pravi, da so sami odličnila in je z njimi užitek delati. Sicer pa si želi črn avto, manjši, in več prostega časa, ki bi ga namenila drsanju in obiskovanju gora. 4. IVANA VOGA, 37 let, poročena, mati treh otrok, je že 19 let zaposlena v hotelu Bor v Preddvoru. Gostinsko šolo je opravila v Celju in pravi, da poklica ne bo nikoli zamenjala. Sicer ji družina vzame ves prosti čas, kadar pa le utegne, gre na izlet v bližnje hribovje. Rada ima vso glasbo še posebej pa narodnozabav-no. O natakarstvu meni, da je naporno, vendar če ga opravljaš z ljubeznijo, ne težko. 5. DANICA URŠIČ, 35 let, poročena, (158 cm, 49 kg) je zaposlena v Pivnici Europa v Kranju. Gostinsko šolo je končala v Celju in se po šolanju zaposlila v Kranju. Pravi, da je v gostinstvu s srcem, kot poskočno in hitro pa jo poznajo tudi gostje. V prostem času rada bere, predvsem debele knjige, njena barva pa je črna. Posluša umirjeno glasbo in čaka na priložnost, da bo kupila novega merce-desa, kar pa pravi, bo sicer ob dobrih dohodkih, precej težko. Tekst in foto: Darko Koren V petek (6. maja) ob 20. uri v večnamenski dvorani PPC Gorenjski sejem: Čuki + Alfi Nipič z muzikanti + Helena Blagne + Miha Dovžan... Na polfinalnem tekmovanju za naj - naj natakarico. Prodaja vstopnic: malooglasna služba Gorenjskega glasa, Zoisova 1, in pisarne TD Cerklje, TD Jesenice, TD Radovljica, TD Bohinj in TD Škofja Loka. ALPSKI VEČER BLED 94 Z vse Slovenije in zamejstva Bled, 2. maja - Po scenariju Ivana Sivca in na sceni, ki jo že od velike noči naprej pripravljajo turistični delavci z Jezerskega, bo konec tedna tradicionalna prireditev Alpski večer Bled 94, ki jo v Gorenjskem glasu kot sopokrovitelji že nekaj časa napovedujemo. Če še nimate vstopnice, velja povprašati v Turistični agenciji Kompas na Bledu. Vendar pohitite! V organizaciji Gorenjske glasbene agencije Antonič, d.o.o., in pod pokroviteljstvom Penziona Kropa pri Petelinu iz Lipniške doline bodo ljubitelji narodnozabavne glasbe v soboto zvečer prav gotovo prišli "na svoj račun". Nastopili bodo namreč poznani ansambli s svojimi najboljšimi skladbami iz cele Slovenije in tudi iz zamejstva, pa tudi najboljši harmonikar bo med njimi. Večer bo trajal kar tri debele ure, po programu pa bo še naprej veselo in tudi za postrežbo bo poskrbljeno. V nedeljo pa bo skrajšano prireditev v dobri un predstavila v oddaji Po domače tudi Televizija Slovenija. Naj vas spomnimo, da imate še do jutri tudi čas, da nam do 12. ure pošljete odgovor na nagradno vprašanje: Poleg Alpskega kvinteta napišite vsaj še štin nastopajoče glasbene skupine ali posameznika, ki bodo nastopili v soboto zvečer na Bledu. Srečnega izžrebanca čaka lepa nagrada: dve vstopnici pri mizi v dvorani. Danes pa Vam predstavljamo ansambel Kraški kvintet iz tržaškega zamejstva. Prvič je nastopil februarja pred tremi leti. Sestavljajo ga Miran Kante (trobenta), Diego Ivančič (klarinet), Janez Beličič (harmonika), Goran Kocman (kitara) Martin Andolšek (bartion) in Gabriella Cerne (pevka). • A. Z. -F Dr. Zvonka Zupanič -Slavec: Alzheimerjeva bolezen (2) Starostno usihanje ali bolezensko propadanje spomina Težko je ločiti znake normalnega in patološkega procesa staranja. Opažamo, da obolevajo ljudje med 35.in 60. letom ali po drugih avtorjih že celo od 15. leta naprej in da 5 odstotkov starostnikov, ki prekoračijo 65. leto svojega življenja, umre zaradi presenilne demence. Oboleli duševno vse bolj propadajo in najprej izgubljajo spomin za sveže podatke, dolgotrajni spomin pa ostane dlje nedotaknjen. Sčasoma presoja in abstraktno mišljenje postajata vse bolj motena, oboleli vse težje najdejo pravo besedo in imajo težave s poimenovanjem znanih predmetov. Dezorientirani so v prostoru in času in se postopoma ne morejo več socialno in poklicno udejstvovati. Svojci se čutijo hudo prizadete, ko vidijo, da jih oboleli ne prepoznavajo več. Ti primeri so tako strašni, da celo mati ne prepozna več svojih otrok ali dolgoletnega partnerja. Ne znajdejo se več v znanem okolju in se zgubljajo na vsakem koraku. Pozabijo celo kdo so in odkod prihajajo. Postanejo popolnoma nesamostojni, potrebni so pomoči in nege. S progredientnim tokom bolezni se oboleli več sami ne oblačijo, ne urejajo, ne hranijo in postanejo otopeli, zamračeni okostnjaki. Skupine strokovnjakov po večjih centrih znanja si vztrajno prizadevajo rešiti zastavljeno uganko. Vedo, da so v zadnjem delu stranskega mož-ganskeg režnja zmanjšani krvni obtok, poraba kisika in meta-bolizem glukoze. Prav tako imajo za pomoč pri razlikovanju starostne senilnosti od Alz-heimerjeve bolezni izdelane posebne inteligenčne teste. V sami možganovini pa opazujejo odlaganje beljakovin amiloi- dov, odmiranja nevronov, brstenje astrocitov - zvezdastih možganskih celic - in progresivno demielinizacijo živcev. Tudi na biokemičnem področju opažajo kar nekaj sprememb, ki spremenijo prevajanje impulzov - govorimo o motnjah v nevrotransmiterskih sistemih, predvsem holinergičnih, kjer se informacije prevajajo s pomočjo snovi acetilnolina in encima acetilholinesteraze. Zmanjšana je koncentracija acetilholina, število acetilho-linskih receptorjev je prav tako reducirano, pa tudi aktivnost ustreznega encima je zmanjšana. Zakaj oboleva le človek? O vzrokih bolezni zaenkrat lahko razpravljamo šele hipotetično. Razmišljamo o možnostih genetske motnje, ker se Alzheimerjeva bolezen pogosteje pojavlja pri okvarah 21. para kromosomov - mongoloi-dizmu - prav tako se nam hipoteze o infekciji centralnega živčnega sistema s t. im. počasnimi virusi ne zdijo neverjetne. Nekateri avtorji so mišljenja, da je moten odnos med živčnimi celicami - nevroni in opornim živčnim tkivom -glio. Tudi toksini iz okolja niso med hipotezami vzroka izključeni. Ali pa morda avtoimu-nost, ki si počasi, a vztrajno vse bolj utira pot v etiologijo težkih ali neozdravljivih bolezni. Vse pogosteje zasledujemo tudi pojav novega termina prionov, ki so drugačni kot virusi, in se sprašujemo, v kakšni povezavi so s presenil-no demenco. Scarpie in Creutzfeld-Jackobova bolezen, ki ju prioni povzročajo, tudi pripeljeta do demence, vendar odnos med njima in Alzhei-merjevo boleznijo ni pojasnjen. O uspešnosti zdravljenja zaenkrat, žal, ne moremo poročati. Poskusna zdravila uporabljamo predvsem z namenom, da bi bolnikom izboljšali spomin. Farmakološka strategija temelji na okrepitvi aktivnosti specifičnih nevrotransmiterskih sistemov, predvsem holi-nergičnega. Celičnimetaboli-zem poskušamo podkrepiti z dajanjem steroidnih hormonov. Drugih učinkovitih zdravil ni. Tudi poskusi na laboratorijskih živalih so neizvedljivi, ker le-te ne obolevajo za Alzheimerjevo boleznijo. In kaj nam je storiti? Kako se lahko zavarujemo, zbežimo fired to kruto boleznijo? Kako ahko preprečimo, da bi naši otroci in vnuki ne pristali v ustanovah zaprtega tipa, na psihiatričnih oddelkih in v domovih, ki se skorajda pozabljeni od civilizacije nahajajo v starih propadlih graščinah? Nam bo sčasoma dano, da ob spoznanju svoje bolezni zaprosimo za evtanazijo in ohranimo svojcem spomin nase v dostojanstveni luči? Še veliko vprašanj bi lahko zapisali in še dolgo na nobenega izmed njih odgovorili. Preostane nam le upanje, da nas ne čaka podobna usoda in da bodo znanstveniki s svojimi prizadevanji v doglednem času odkrili protiorožje te dolgotrajne in zahrbtne bolezni in jo bodo znali pravočasno odkrivati in preprečevati. MIKE'S SPORT FASHION Moda Vse naj bo naravno Vse kaže, da je tokrat narava prevzela modno sceno in to na vsej črti. Sproščeno elegantna silhueta, preprosti kroji, ki ne stiskajo, temveč dajejo dovolj Erostora gibanju, naravne bele arve, bež in sprana bela, nežni pasteli, še posebej pa je dan poudarek na naravne materiale. Platna, prave svile, fini bombaži in mehke viskoze so absolutni hit letošnjega poletja. Torej platna, s kakršnimi so včasih od hiše do hiše prihajali krošn-jarji od hrvaške meje, platna z domačih statev, bodo "špica", posebej še, če bodo izvezena. Prav tako iz naravnih materialov bodo modni dodatki. Ogrlice bodo iz školjk, iz keramičnih kroglic, najraje kar neobarvane in surovega "biskvita", lesa, raznih pešk in zrn, torbice pa bodo skvačkane iz garnov surovih belih barv, sešite iz žaklovine, spletene iz slame. Ta mesec na vrtu Setveni koledar za maj 1. maja lahko sadimo krompir, 2. in 3. vrt gnojimo s tekočimi naravnimi gnojili, plevemo, rahljamo prst, škropimo. 4. sadimo buče, zalivamo, kosimo, če želimo, da trava ne raste hitro. 5. zalivamo, obrezujemo, kosimo, če želimo, da trava ne raste hitro, nabiramo zdravilne restline (cvetove, poganjke, liste), 6. obrezujemo, kosimo travo, od 7. do 9. plevemo, rahljamo prst, 10. ne sejemo in ne sadimo 11. sejemo in presajamo, 15. in 16. zalivamo z rastlinskimi gnojili, f>resadimo paradižnik, papriko in majaron na prosto. Sadimo fižol, ečo, čičerko, grah, sojo, 17. in 18. rahljamo prst, 19., 20., 21. in 22. sejemo in presajamo okrasne rastline. 23. in 24. kosimo, če želimo hitro rast trave, sejemo in presajamo ter zalivamo. 25. sadimo fižol, 27. in 28. nabiramo zdravilne rastline, posadimo dalije, redkvice, čebulo, letni česen. 30 in 31. nabiramo zdravilne rastline, rahljamo prst, plevemo, škropimo. Poskusimo še me Špinača je zdrava Špinačna juha 1/2 kg špinače, 1 žlica masla, 1 žlica moke, 2 žlici kisle smetane, 1 l vode, 5 strokov česna, sol, poper. Vse bo torej naravno plemenito in najlepša kombinacija bo bež z belo. Tudi čevlji in pasovi naj bodo bež ali kombinacija beš m bele ali rjave, barve zemlje. Špinacm zhcniki 1/2 kg špinače, 1/4 kg skuje, 10 dag naribanega sira, 20 aag moke, 1 jajce, so% poper, česen. Špinačo pokuhamo aU'd bolje, skuhamo na sopari dimo in sesekljamo. Dodamo vse druge sestavine. Z žlico zajemamo žličnike, ki jih pečemo v vročem olju ali kuhamo v slani vodi približno 10 minut. Štrukelj s špinačo in skuto Testo: 40 dag moke, II*f 1 Surovo špinačo na drobno sesekljamo. Na margarini prepražimo moko, dodamo špinačo, zalijemo z vodo, začinimo (česen stremo). Kuhamo še 10 minut in nazadnje primešamo kislo smetano. skute, „ navedenih sestavin naredim0 testo, ki naj počiva pol ure. Nato ga razvlečemo. Namažemo fa z nadevom in zavijemo v uhinjski vrtič, ki ga zaveiemo z vrvico. Štrukelj zvrnemo v slan krop in kuhamo pol ure. Nadev naredimo tako, da špinačo nekoliko pokuhamo, sesekljamo, zmešamo s skuto, strtim česnom in posolimo. Iz šolskih klopi VRTILJAKOVA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ Priljubljena voditeljica priljubljene Vrtiljakove lestvice Romana Krajnčan je izbrala pet novih skladbic, za katere boste pošiljali svoje glasove maja. Te so: DRETA - MIA ŽNIDARIČ HOV ES DIA DE ALEGRIA (DANES JE DAN VESELJA) - XUXA RESNIČEN SVET - ROMANA KRAJNČAN TANGO MATTO - LUCIA FIDELEFF NA MORJU VSE LEPŠE JE - SANJA MLINAR Majska izbranka bo zadnja v tem šolskem letu, ki jo bo Romana spravila v zlato skrinjico. Skrinjico bo odprla junija, ko boste med pesmimi posameznega meseca izbirali zmagovalko, pesem leta. V zadnji oddaji Vrtiljakove lestvice je bila za majico Gorenjskega glasa izžrebana Petra Dežman z Bleda, Ribno -V Dobje 9. Čestitamo. Današnji Romanini gostje v Vrtiljakovi lestvici bodo šolarji iz Škofje Loke, seveda pa, kot običajno, ne bo manjkalo žrebanj, glasovanj, ugank in rubrike Kujemo - ustvarjamo. KUPON GLASUJEM ZA PESEM: MOJ NASLOV: Pošlji na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1 Sv. Florjana dan Sv. Florjan je patron gasilcev in goduje 4. maja. Dobrp vemo, da se na dneve, ko praznujejo svetniki, ne sme delati-Stara mama mi je povedala tole zgodbo. Mladi kmet je dan pred godom sv. Florjana dobil otroka-Dolgo v noč je proslavljal njegovo rojstvo in zjutraj se je vrnil domov pijan. Ni se spomnil, da je sv. Florjana god. Vztrajal je, da gredo popoldne na polje. Ko se je družina vračala dompv, je našla novo hišo v ognju. Hitro so odšli po gasilce, a ti niso mogli pomagati. Hiša je do tal pogorela. Nikoli niso ugotovili vzroka požara, le neki starček je trdil: "Niso spoštovali sv. Florjana dne, zato se jim je ta maščeval z ognjem." • Gregor Jamnik, 6. e r. OS Cvetka Golarja, Škofja Loka Kaj delamo med prvomajskimi prazniki? Hodimo na izlete. Tjaša Vsa družina gre na sprehod. Primož Gremo na obiske. Erika Gremo na Jošta. Goran Smo doma in se pogovarjamo. Vid Gremo na Jakoba, kjer kurijo kres. Jerca Gremo na morje ali v Francijo. Miha Gremo v hribe! na Jakoba, včasih tudi na morje. Gre^a Otroci se skrivamo, lovimo in igramo pomladne igre. * Prvošolci osnovne šole Olševek ilka Ob dnevu Zemlje V petek, 22. aprila, smo v osnovni šoli Petra Kavčiča v škofji Loki imeli naravoslovni dan, na katerem smo združevali naše prispevke in naše želje k ohranitvi in spoštovanju narave. Abeceda Abeceda - prava zmeda! A, b, c, d, e, h, i, j, k, l, m, n, r glavne so. Iz njih se sestavi: Anka, mama, Jaka, hija, Mija, Klemen, Marija... Meni pa je ime* uganite to samit • Andreja Voga, OŠ Matije Valjavca, Preddvor Risbi učenk OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka DEŽELA Priloga Gorenjskega glasa o radovljiški občini (5) Bohinj bo spet občina Bohinjci se bojijo lastnega centralizma smo bih se del Jugoslavije, smo v Sloveniji bentih nad zveznim centralizmom; zdaj, v samostojni Sloveniji, se občine pritožujejo nad republiškim centralizmom; Bohinjci iz krajevnih fkupnosti Stara Fužina, Srednja vas in Koprivnik - Gorjuše pa se bojijo centralizma, ki bi se Ignezdil" v Bohinjski Bistrici. °ri(njsfca Bistrica - V štirih bohinjskih krajevnih P^Pnostih (Bohinjska Bistrica, Srednja vas, Stara Odfofti Koprivnik - Gorjuše) so se na zborih krajanov njih za ustanovitev samostojne občine Bohinj, UDrrv0 Že^°Je Prt oblikovanju referendumskih območij nveri L^0* tudi državni zbor, vendar pa v vodstvih KS in Rc&i kljub temu ni čutiti nekega navdušenja. J/rJosje v tem, da premalo vedo, kaj bodo potlej lahko hM i m ODČini Bohinj in za kaj bodo morati iti v nca^vS0' kakšna pooblastila in pristojnosti bodo imele borf 0°čtne, kako se bodo financirale, koliko madnikov Koort zaPoslovale... Se zlasti v krajevni skupnosti sdF h 'Gorjuše je pogosto slišati vprašanje, zakaj sam nove občine, ko pa je že sedanja lokalna ^nouprava dobro delovala. ki j aJane> predvsem starejše, &nK-e-lfnai° nekai izkušenj z jninjem kot samostojno obči- Ce' Je namreč strah bohinjskega Satena oz. prevlade se-^nit« «,'evne skupnosti B°-trem « pistrica nad ostalimi PreH1'. ie dejal Anton Urh, iina ik sveta KS Stara Fu" Ff„' Podobnega mnenja je tudi Ks c elek» predsednik sveta skunn ednja vas: "Krajevna 'mela BohinJska Bistrica bo no«rt prevelik vpliv, zastopana.! oralih treh pa bo premajh-Kšn ."dreJ »"jar, predsednik je str u nJska Bistrica, meni, da j- ran pred bistriškim centralom odveč. In dokaz za to: Elasa JC novinar Gorenjskega ^hin&?si! za Pogovor o novi •JMti občini, je na to pristal le, če pri tem sodelujejo vsi predsedniki bohinjskih krajevnih skupnosti. No, strah pred bohinjskim centralizmom pa nima korenin v Bohinju, ampak v zakonodaji, ki teoretično omogoča, da, denimo, zgornja Bohinjska dolina ostane brez vpliva v občinskem svetu! "Bohinj pustite Bohinjcem!" V krajevni skupnosti Kopriv-nik - Gorjuše niti v svetu KS ni bilo popolnega soglasja o ustanovitvi samostojne občine Bohinj. "Naša krajevna skupnost je že doslej imela večino teh pristojnosti, kot jih bo dobila nova občina. Kar zadeva razne formalnosti, bomo verjetno bolj s 40 LET KREMNIH REZIN £ A BLED «*. *« G&P PARK HOTEL Cesta svobode 15 64260 BLED Tel.: 064/77-945 VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE! Priporočamo Vam našo ponudbo za rekreacijo: _ Obnovljen bazen s termalno vodo *• C (od ponedeljka do petka 30% popusta). Vodno masažo _ voda 35 C Fltnes, sol a rij, masažo In savno I Obiščite KAVARNO In RIKLJEV HRAM Posladkajte se vnašl SLAŠČIČARNI, kjer spremljamo naročila za torte In druge slsčlčarske Izdelke vseh vrst po Vaši želji l Zaplešite v plesni dvorani KAZINA vsak večer od 21. do 02. ure živa Olasba s programom (razen ponedeljka) MATURANTJE! Primeren prostor za organizacijo MATURANTSKIH PLESOV I Privoščite si večerjo ob soju sveč * večerni restavraciji TAVERNA 1 —-—. M, JU m m 3 M m N tCm t O i aou| S N P im s\i i ti iic^ifti?' m 8 f 1 mm mm mm IIV t&tm malo opravili v Bohinju in bomo tako kot doslej morali v Radovljico," pravi Janez Korošec, predsednik KS Koprivnik - Gorjuše, in poudarja, da so v KS pristali na vključitev v občino Bohinj pod pogojem, če bodo krajevne skupnosti ohranile ah še celo povečale sedanje pristojnosti. V KS Stara Fužina pravijo: "Bohinj pustite Bohinjcem! Pustite nam, da sami gospodarimo s prostorom, z vodami, z jezerom in drugimi naravnimidanostmi! Če bo bohinjski občini uspelo vsaj to, bo že veliko dosegla. Doseči je treba tudi to, da življenje v Triglavskem narodnem parku ne bo breme, ampak prednost, in da bodo ljudje za kakršnekoli omejitve dobili ustrezno nadomestilo." Če že doslej nobena stvar v Bohinju ni bila narejena brez Bohinjcev, tudi v novi občini ne bo drugače, pravijo predsedniki bohinjskih krajevnih skupnosti in poudarjajo, da z novimi občinami verjetno še ne bo konec neprijetnega, a donosnega "pobiranja (prispevkov) od hiše do hiše". "Nekateri se že vidijo..." In kdo bo prvi župan Občine Bohinj? "O tem se sicer že razmišlja, vendar uradnega še ni nič." (Andrej Šiljar) "Pogovarjali smo se že, vendar za zdaj še nismo "odkrili" kandidata, ki bi bil primeren." (Anton Urh) "Politične stranke se na volitve župana že skrbno pripravljajo. Kot je slišati, bodo najmanj trije kandidati, nekateri se na tem mestu že tudi sami vidijo. Najbolje bi bilo, če bi bil to človek, ki ne bi bil član nobene stranke." (Janez Korošec). Bohinjci se bodo o oblikovanju svoje občine odločali na referendumu, ki bo tako kot drugod 29. maja. "Da se krajani ne bi odločili za svojo občino, ni bojazni; bolj nas je strah, kakšna bo udeležba," menijo predsedniki bohinjskih krajevnih skupnosti in navajajo, da bi nova občina lahko "prenesla" od pet do sedem zaposlenih. • C Zaplotnik Bohinjci o občini Bohinj * Alojz Smukavec z Jereke: "Na referendumu bom glasoval "za" ustanovitev občine Bohinj. Mislim, da bo, potlej ko bomo na svoje, bolje in da bomo lahko sami odločali o Bohinju. Želim si, da bi se čimveč upravnih zadev dalo opraviti v Bohinju, in da nam ne bi bilo treba za vsako stvar hoditi v Radovljico. In kdo naj bi bil novi župan? Andrej Ogrin iz Bohinjske Bistrice bi bil kar dober." * Malči Mencinger iz Bohinjske Bistrice: "Bohinj je nekdaj že bil svoja občina in je pametno, da to spet postane. Če bodo v občinskem svetu sedeli ljudje, ki bodo gledali na Bohinj kot celoto, se bo dobro razvijal, sicer pa ne. Župan bi moral biti izkušen, nepristranski, tak, ki ve, kaj hoče... Za to bi bil primeren direktor LIP-a Franc Bajt, ravnatelj bohinjske šole Andrej Šiljar, Medja z Raven..." * Mara Pogačnik iz Bohinjske Bistrice: "Če bodo občino vodili ljudje, ki bodo gledali le nase in na svoje žepe, ne pa na skupne cilje, se Bohinju ne obeta nič dobrega. Najbolje bi bilo, če župan ne bi bil v nobeni stranki, vendar to ni realno. Med strankami bi dala prednost liberalno demokratski stranki in združeni Usti, zelo primeren za župana pa bi bil Andrej Šiljar." * Rezka Stare iz Bohinjske Bistrice: "Nisem preveč navdušena nad tem, da bi bil Bohinj svoja občina. Že zdaj težko kaj naredimo, kako bomo šele potlej, ko bomo sami. Župan bi moral biti "nestrankarski človek"." Vojko Carl iz Bohinjske Češnjice: "Jaz sem proti temu, da bi bil Bohinj svoja občina. Davki bodo verjetno še večji, kot so zdaj, tako kot doslej pa bomo morali za vsako stvar v Radovljico. Naj ostane tako, kot je bilo. Dovolj imamo enega župana v Radovljici." Občina je izdala odločbo Sotočje Save - (začasno) naravni spomenik ahtevo za zaščita sotočja je povzročila zamisel, da bi n tem območju uredili obrtno cono. Radovljica - Radovljiška občinska uprava za gospodarstvo in družbene dejavnosti je na predlog Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj izdala odločbo, s katero je območje sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke zaradi ohranitve izjemnega naravnega okolja, redkih biotopov ter geomorfoloških in hidroloških pojavov začasno razglasila za naravni spomenik. Začasna razglasitev lahko traja eno leto oz. do sprejetja odloka, ki bo nadomestil odločbo. Kot piše v obrazložitvi odločbe, sodi sotočje obeh krakov najdaljše slovenske reke med pomembnejša območja naše naravne dediščine. Izjemno naravno okolje odlikujejo skoraj naravni tok reke, dokaj čista voda, prodišča, mrtvice, večje stalne luže v bolj zaraščenih rečnih rokavih, bogata in raznolika obrežna vegetacija... Območje bi bilo treba varovati zaradi slikovitosti in naravne ohranjenosti, življenjskega prostora ogroženih vodnih in močvirnih rastlinskih in živalskih vrst ter mrtvic, ki so za ta del Slovenije izjemen pojav. Ob sotočju je prepovedano onesnaževanje površinske in talne vode, spreminjanje vodnega, režima, hidroenergetsko izkoriščanje vode, gradnja stavb, odvzemanje proda, peska in mivke, odlaganje in odmetavanje odpadkov, postavljanje reklamnih tabel in napisov, vožnja z motornim čolnom... Dovoljeno je kositi in opravljati druga kmetijska dela na travnikih, sonaravno gospodariti z gozdom in v soglasju s kranjskim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine urejati poti. Območje je Erecej veliko in v lasti zasebnih lastnikov, metijsko gozdarske zadruge Bled, rimskokatoliškega župnijstva Ribno-Bodešče in Občine Radovljice, del pa je javno dobro. Zahteve po zaščiti sotočja Save so se pojavile potlej, ko ie Razvojni center Radovljica med lanskim tednom obrti na Bledu delil reklamne letake, s katerimi je med večimi lokacijami za razvoj obrti v občini ponujal tudi zemljišče v obrtni coni Lancovo ob sotočju obeh Sav. Na ponudbo sta javno najprej reagirala Društvo za varstvo okolja radovljiškega območja in Komisija za varstvo naravne in kulturne dediščine pri SKD Radovljica. Komunala "starta" na republiko Radovljiška Komunala se je na razpis za pridobitev ugodnih posojil iz republiškega ekološkega sklada prijavna s štirimi načrtovanimi naložbami v komunalno infrastrukturo. Sklad je zaprosila za pomoč pri izgradnji kanalizacije od Ukanca do Mladinskega doma v Bohinju (vrednost letos načrtovanih del je 103 milijone tolarjev), pri obnovi obstoječega kanala ob Jezernici na Bledu (42 milijonov tolarjev), izgradnji kanalizacije in čistilne rastlinske naprave v Nemškem Rovtu nad Bohinjem (27 milijonov tolarjev) in pri izgradnji Črpališča vode m povezovalnega vodovoda na Lancov-em (15 milijonov tolarjev). Vlogi za dodelitev sredstev je priložila lokacijska dovoljenja in naložbene programe, v katerih je predvidela tudi letošnji obseg del. Z& naložbe, ki jih bo republiška direkcija za varstvo okolja in urejanje prostora odobrila, bo morala do sredine avgusta pridobiti tudi gradbena dovoljenja. Kot je povedala Bernarda Podltpnik, direktorica Komunale in članica izvršnega sveta, pričakujejo, da jim bo ^republika letos odobrila ugodna posojila vsaj za tri objekte. Prepoved za zajetje Poljana Kot je razvidno iz poročila o delu sanitarne inšpekcije na območju radovljiške občine, je inšpekcija lani prepovedala, da bi za vodovod Bohinjska Češnjica uporabljali pitno vodo iz zajetja Poljane. Za takšen ukrep se je odločila zato, da bi preprečila morebitne okužbe in obolenja, ki se prenašajo z vodo. InŠpekd ja je tudi zahtevala, da bi pri vodovodu Srednja vas v Bohinju preprečili vpliv meteornih voda na zajeti studenec. Upravljale« vodovoda je zajetje opremil z dodatnim armaturnim jaškom, z vrati, ki ne prepuščajo vode, in z regulacijo meteornih voda. Ureditev je uspela, kar dokazujejo vzorčenja v deževnem času in rezultati analiz. Se vedno ostaja problem, kako zagotoviti kakovostno pitno vodo za vasi Zasip in Reber nad Zasipom. Paša in gnojenje povzročajo onesnaževanje pitne vode v vodovodih, kmetijska zadruga Bled, pašna skupnost Zasip in krajevna skupnost pa Še vedno niso našle ustrezne rešitve. Tudi mali onesnažujejo okolje Zavod za zdravstveno varstvo Kranj je po naročilu radovljiškega izvršnega sveta opravu raziskovalno nalogo o tem, kako (in koliko) male obratovalnice v občini onesnažujejo okolje. V zavodu so v popis zajeli deset obratovalnic, pri tem pa so izpustih tiste, v katerih že sicer redno nadzirajo kakovost odpadnih voda. Kar zadeva odpadke, so ugotovili, da v obratovalnicah oljne filtre pa tudi ostanke kemičnega čiščenja mečejo med komunalne odpadke, da motorna olja kurijo kar v pečeh za centralno kurjavo, da je destilacija in skladiščenje topil sredi stanovanjskega naselja popolnoma neprimerno... Mehanične delavnice običajno niso opremljene z oljnimi lovilci; če pa jih že imajo, so premalo zmogljivi. Odpadne vode, ki nastajajo pri offsettisku, spuščajo v kanalizacijo, Čeprav bi jih bilo treba prej "speljati" prek ustrezne čistilne naprave. Podatki, ki so jih zbrali z raziskovalno nalogo, bodo občini in zavodu koristili pri sestavljanju registra onesnaževalcev. GORENJSKI GLAS • 12. STRAN Torek, 3. maja 1994 Manj črnih gradenj Urbanistična inspekcija, ki deluje na območju radovljiške občine, je pripravila nov, popolnejši seznam črnograditel-jev... Spisek je dolg, na njem je kar 158 Črnih gradenj, od katerij jih je bilo 97 zgrajenih v Času od 1968. do 1980. leta, 61 pa od 1980. do 1992. leta. Občinska inšpekcija je na podlagi seznama Črnograditel-jev in po naročilu republiške urbanistične inspekcije izdala trideset odločb o odstranitvi objektov in šest sklepov o dovolitvi izvršbe. Skoraj vsi lastniki na črno zgrajenih stavb so se na odločbe pritožili (rešuje jih republiška urbanistična inšpekcija), prisilna izvršba pa m bila mogoča v nobenem primeru, saj jih lahko opravlja le republiška javna služba na podlagi koncesij, ki pa jih vlada še ni predpisala. Od 158 črnogradi-teljev jih je polog za odlog prisilne izvršbe oz. ruštve vplačalo 113. Lani je v občini bistveno upadlo število (novih) črnih gradenj, inšpekcija je izdala samo devet odločb. Razlog je pomanjkanje denarja za gradnje in pa strah pred kaznimi, ki jih določa spremenjeni zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Več kot tristo podjetij z dobičkom Gorenjsko gospodarstvo je lani "pridelalo1' 10,5 milijarde tolarjev izgube, od tega gospodarstvo iz radovljiške občine nekaj manj kot 1,9 milijarde. V jeseniški, kranjski in škofjeloški občini je bila izguba (bistveno) manjša kot predlani, v radovljiški malenkost večja, v tržiški pa še enkrat večja. Bolj spodbudni so podatki o akumulaciji in (bruto) dobičku. Od 2,5 milijarde akumulacije, ki jo je lani izkazalo gorenjsko gospodarstvo, jo je bilo eno milijardo v radovljiškem (skoraj toliko kol v kranjskem), od 4,2 milijarde tolarjev gorenjskega bruto dobička pa ga je bilo domala 1,1 milijarde v radovljiškem gospodarstvu. V občini je (bruto) dobiček izkazalo 308 podjetij oz. tri petine vseh. Kaj bo s stavbo na Mencingerjevi 7? Letošnji stanovanjski program radovljiške občine daje prednost obnovi in pridobivanju dodatnih (novih) stanovanj v starih stavbah. Ena od takih je tudi v Mencingerjevi ulici 7 v Bohinjski Bistrici. Stavba je bila zgrajena 1901. leta in je zaradi nezadostnega vzdrževanja v preteklosti v zelo slabem stanju. V njej še vedno stanujeta dve stranki, ostali prostori pa so izpraznjeni in razpadajo. Po uradnih cenitvah je stavba, ki jo sestavljata stanovanjski del in prizidek - gospodarsko poslopje, vredna skoraj 112 tisoč mark, dejansko pa je zaradi delne zasedenosti (stanovalci), utesnjenosti (ob stavbi ni prostora za parkiranje) in slabega stanja vredna vsaj 30 odstotkov manj. V radovljiškem Alpdomu menijo, da bi se dalo stavbo s temeljito obnovo preurediti v stanovanjsko stavbo, počitniški doma ali v poslovno-stano-vanjsko stavbo. Stanovalce bi bilo treba izseliti, dotrajani prizidek pa porušiti. S tem bi pridobili parkirišča in ustrezen dostop. Bivalne prostore bi se dalo urediti v pritličju, nadstropju in v mansardi. Iztok Noč, direktor bohinjskega Alpinuma: "Ne potrebujemo posebnega zakona" *V državnem zboru in v njegovih organih ie "zori" zakon, ki bo posebej urejal lastninjenje družbenega premoŽenja turističnih podjetij na območju Triglavskega narodnega parka. Kakšno je vaše stališče do zakonskega predloga?__ "V Al-p i n u m u že vseskozi ocenjujemo, da posebnega zakona sploh ne potrebujemo in da naj se družbeno premo- ženje turističnih podjetij v parku lastnini po modelih in zakonu, ki velja za vse druge. Kdorkoli bo lastnik, se bo prizadeval, da bodo podjetja dobro poslovala in da bodo ustvarjala dobiček; omejitve o varovanju okolja, poseganju v prostor, izrabi naravnih danosti pa so stvar drugih zakonov in ne lastništva, ki je tudi sicer zelo spremenljiva kategorija. Če bodo popuste pri odkupu detij lahko uveljavljali tudi je, ki niso zaposleni v turističnih podjetjih, in če bo certifikate lahko zbirala tudi družba, ki za to po zakonu o investicijskih družbah sicer ni pooblaščena, bo to velik odmik od osnovnih načel lastninjenja. Mislim, da je v bohinjskem primeru "mahanje z domačini" bolj demagoške narave in da predlagani model lastninjenja podpira le ozek krog ljudi." "Le zakaj bi nasprotovali, če je vse izpuhtelo?!" * Na seji enega od odborov državnega zbora, ki je obravnaval predlog lastninjenja na območju TNP, je bilo slišati očitek, češ - v Alpinumu ne bo kaj lastniniti, saj je že vse družbeno premoženje izpuhtelo. "Če bi res vse to premoženje izpuhtelo, bi nam bilo verjetno vseeno, kakšen bo model lastninjenja v TNP-ju, in mu ne bi toliko nasprotovali. Ko smo pred dvema letoma Alpinum preoblikovali v delniško družbo, smo to storili po tedaj veljavni zakonodaji, s soglasjem republiške Agencije in zato, da smo lahko poslovali naprej, najemali posojila... Kdor trdi, da je s tem preoblikovanjem družbeni kapital iz-puhtel, ne razume nič, noče razumeti ali se vsaj podučiti, da je eno lastninjenje pravne osebe, drugo pa lastninjenje družbenega kapitala. Lastninjenje pravne osebe (podjetja) še ne pomeni tudi lastninjenje družbenega premoženja. Nekaterim, ki tega nočejo razumeti, to koristi pri političnem delovanju in naokrog govorijo, da so v Alpinumu vse pobrali, prenesli - in tako dalje. To je čisto blebetanje! Če bi pogledali dokumentacijo, ki je že na različnih koncih, in jo malo Ereštudirali, bi hitro ugotovili, akšna je resnica." 'Lastniška neurejenost ovira razvoj" * Ali "lastninska godlja" že zavira poslovanje in uresničevanje razvojnih načrtov? "Po dveh letih krize, ko ni bilo denarja za vlaganje v naložbe, se ie poslovanje toliko izboljšalo, da moramo razmišljati o novih naložbah innadaljn-jem razvoju. Ob tem, ko smo v času od 1987. do 1991. leta vložili v objekte in infrastrukturo 8 milijonov mark in s tem * Kaj je s kampom več kot za eno tretjino povečali Bohinjskem jezeru? Pred vrednost družbenega kapitala podjetja, potrebuje podjetje novo razvojno obdobje. Nekateri hoteli in drugi objekti so Razlike so le v ozkih krogih "V Bohinju nt mogoče govorit/ o veliki razdvojenosti med turističnimi delavci, različna gledanja in nasprotovanja so le v ozkih krogih ljudi. Nekateri tudi ne morejo svojih podjetniških ambicij potešiti z delom, ampak bi jih očitno radi v Alpinumu. čudim se, da takrat, ko je bilo to najslabše turistično podjetje v občini, med domačini ni bilo nobenega zanimanja, zdaj, ko je podjetje dokaj urejeno, pa so apetiti precejšnji" stari, dotrajani, tehnološko zastareli... V hotelu Zlatorog, ki je bil po kakovosti vseskozi na vrhu med vsemi našimi šestimi hoteli v Bohinju, je treba nadaljevati s posodabljanjem, Ski hotel na Voglu je značilen primer "nametane ponudbe", po obnovi kličejo tudi objekti Pod Voglom... Lastniška neurejenost in dvomi o tem, kakšen bo položaj podjetja, že začenja ovirati razvoj." "Kakšna je razlika med kampom in kopališčem?" ob _ leti je bilo že slikati resna opozorila, da ga bo iz ekoloških razlogov treba preseliti k Savi. "Čeprav takšni predlogi še obstajajo, se bomo v Alpinumu naprej prizadevali, da ostane od jezeru. Ocenjujemo namreč, u> bi na južni obali jezera morali ohraniti sedanji obseg dejavnosti, le urediti bi jih morali tako, da ne bi obremenjevale okolja-Ker velika večina turistov prihaja v kamp prav zaradi bližine jezera, ga ne bi bilo mogoče enakovredno nadomestiti kampom ob Savi. Nesmiselno je tudi razmišljati o gradnji drage kanalizacije proti Ukan: cu, hkrati pa tudi o preselitvi kampa. In le koliko se kamp glede ekološke obremenitve okolja razlikuje od kopali^2-ki se mu postavlja kot neka alternativa: tudi kopališče ta*° kot kamp potrebuje sanitarije, recepcijo, gostinski objekt-' C. Zaplotnik Zavarovanje se pri nas zelo hitro prilagaja evropskemu, kjer je to najbolj zanesljiva in učinkovita oblika materialne in s tem v zvezi tudi socialne varnosti. Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana Območna enota Kranj S poslovnimi enotami na Gorenjskem ima svoje predstavništvo tudi v Bohinjski Bistrici na Triglavski 33 Zastopnika gorenjske ob- Zavarovanje -najbolj zanesljiva varnost usmeritev za naprej pa boZ tfete „ °bTO 2avar°»ani- Njihova predpisuje kot obvezna zavarovanja, ki jih država ne Predstavništvo v Bohinjski Bistrici je odprto ob ponedeljkih od 14. do 16. ure ob sredah in petkih od 10. do 12. ure Ob ponedeljkih (od 14. do 16. ure) tudi ogled avtomobilskih škod. Na območju Poslovne enote Radovljica s sedežem na Kranjski cesti 19 ima gorenjska območna enota Triglava 10 zastopnikov. Poslovna enota v Radovljici (telefon: 714-061, faks: 71+ 305) je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Ogled avtomobilskih škod je ob ponedeljkih od 8. do 12. ure. Naš nasvet: Razmislite svojem zavarovanju za -x~ i/3T' močne enote Triglava hinju sta: Alojz Žerovc, Srednja vas 21, 64267 Srednja vas (telefon: 723-675) - za Zgornjo Bohinjsko dolino Polde Fartek, Polje 20, 64264 Bohinjska Bistrica (telefon: 723-577) - za Spodnjo Bohinjsko dolino. Bohinjci imajo sklenjenih okrog 2.300 premoženjskih zavarovanj. Še posebej skrbni so pri zavarovanju i^ajo~v več ko ° *"0'ein ^^T^ anjih zavarovanih vašo zanesljivejšo V*f ?Lvine' 300 zavarovanjih zavarovanih vašo dobro polovico govedi. nost. Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana Območna enota Kranj KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST! DEŽELA 13. STRAN • GORENJSKI GLAS Anton Poklukar, predsednik krajevne skupnosti Gorje, o pobiranju cestnine, ovadbi "Izsiljevanje je, žal, slovenska "folklora Ce bodo sporni odsek regionalne ceste v lansko pobiranje cestnine obrodilo sadove. »°i 5 " V krajevni skupnosti Gorje so se lani poleti (po zgtedu Bohinjcev iz Stare Fužine) odločili za pobiranje <*stnine na regionalni cesti proti Rodovni Vozniki so morali «J obisk Rodovne odšteti 300 tolarjev, za piknik pa 1.000 ««ar/eu. Pobiranje cestnine Je v Javnosti dvignilo precej pra/m in razhudilo številne (domače) turiste, reagiral pa je «*CH Javni tožilec, ki Je zahteval preiskavo. Kriminalisti so g*» že opravili in napisali kazenske ovadbe, v katerih "mi/o odgovorne iz obeh krajevnih skupnosti, da so storili £<3zn(uo dejanje. Anton Poklukar, predsednik krajevne bKuPnostt Gorje, je za ovadbo zvedel iz časopisov. * Ste tudi zdaj, ko vam grozi sodni proces, mnenja, da je Iv« krajevne skupnosti, ki je prejel odločitev o pobiranju Ce*fx'ne' ravnal pravilno? "Čeprav takšen način razreševanja problemov po mojem Mnenju ni najprimernejši, iz-*u§nje, žal, kažejo, da je izsiljevanje postalo slovenska folklora" in da je tudi zelo UsPešno in učinkovito. Vsaj jjdnii primeri kažejo na to! Na Štajerskem so, na primer, ?aPrli cesto in čez teden dni so J° že začeli obnavljati. Ko smo v naši krajevni skupnosti opo-2arjali pristojne organe in s'užbe na nevzdržno življenje ob makadamski cesti, še zlasti "a odseku od mostu v Radovni a? zadnjih hiš, se pritoževali in P}sali delegatska vprašanja, nismo dosegli ničesar. Ko pa smo se odločili za pobiranje ^stnine na cesti, ki ie sicer v republiški pristojnosti, so prišli n°vinarji, časopisi so to objavili ln o problemu so kmalu vedeli po vsej Sloveniji." Samoprispevek za regionalno cesto -napaka! * Pravite, da so takšne metode tudi učinkovite! Se kaj takega obeta tudi Gorjam? "Prav danes (prejšnji petek -op.v.) je krajevna skupnost prejela načrte za posodobitev spornega odseka ceste, od mostu v Krnici do zadnjih hiš v Radovni v dolžini enega kilometra. Načrte so nam poslali zato, da bi nanje dali pripombe. Predvideno je, da bodo odsek ceste asfaltirali še letos. Če se bo to res zgodilo, potem je nesporno, da je lanska cestna zapora obrodila sadove." * Ali to ie pomeni, da vam letos ne bo treba pobirati cestnine? Upamo, da ne! Ker v zadnjih letih tudi opozorila o nevzdržnem odseku ceste od osnovne šole v Gorjah do trgovine Živila ne zaležejo, nekateri v kraju zahtevajo, da bi na problem opozorili tako, da bi en dan ob koncu tedna cesto na Pokljuko zaprli za ves promet. Krajevna skupnost je sicer že ponudila pomoč za ureditev tega dela ceste, vendar so nas z republike že opozorili, da je to v njihovi pristojnosti in da bi bil vsak poseg v njeno lastnino kazniv. Ob tem moram povedati, da je bil odsek iste ceste, od avtobusne postaje do mostu v Krnici, asfaltiran s sredstvi krajevnega samoprispevka. Malo regionalnih cest v Sloveniji se je obnovilo na tak način in to je bila po mojem mnenju napaka." bi s tako zbranim denarjem asfaltirali vse krajevne kategorizirane ceste (po ocenah 2/do 28 tisoč kvadratnih metrov površine), vendar se krajani za to niso odločili." * Kako se bo po vašem mnenju razpletel kazenski postopek oz. afera "pobiranje cestnine"? "Izkušnje iz afer, ki se v Sloveniji kar vrstijo, kažejo, da je še najbolje, če se nič ne spomniš, po zasliševanju pa te zaradi pomanjkanja dokazov oprostijo." * Kdo je po vašem prepričanju odgovoren za sporno pobiranje česmine: vi kot predsednik ali vsi člani sveta krajevne skupnosti? "Odgovornost predsednika in članov sveta je težko opredeliti. Vse dosedanje odločitve - in tudi to o pobiranju cestnine - smo sprejeli v prepričanju, da delamo v dobrobit krajevne skupnosti in ljudi, ki v njej živijo. Pri našem delu, ki ga opravljamo povsem ljubiteljsko, zastonj, prihaja, žal, tudi do napak. Če bomo za te napake kaznovani, bo v prihodnje zelo težko dobiti ljudi, ki bodo še pripravljeni zastonj delati v dobro kraja." "Najbolje je, če se nič ne spomniš44 * Jo boste še kdaj ponovili? Napako namreč! "Zdaj te možnosti nimamo, ker tudi samoprispevka ni. Pred leti je bila sicer dana pobuda, da bi ga uvedli in da Kanja varuje ljudi in premoženje Kanjo si predstavljamo kot ujedo, ki skrita nekje v visokogorju z višav opazuje dogajanje in preži na svoje "žrtve"... In kanja je zato tudi zaščitni znak zasebnega podjetja, varnostne službe Kanja protect, Dr* v0*' 'z Radovljice, ki se ukvarja s fizičnim varovanjem ljudi in premoženja, s tehničnim varovanjem objektov, s prevozom denarja ter z varovanjem javnih shodov in prireditev. on£*irTK) v časir>. ko varnost ljudi in premoženja vanja. ...... ,.„_„ rtirttktnr g«*«jo številne nevarnosti/Varnostna služba Kot je poveda Gabrijel Javor direktor *ania protect s Šercerieve 22 v Radovljici pod etja Kanja protect, d.o.o., njihova varnosta £*"«a 3SJSr5T35RwTinu^im služba deluje na vsej Gorenjski. Tehnično varuje fregati, da bi bilo njihovo življenje, delo '« »- «•« nhi«ktov. med drua.m domala vse '°vanje čimbolj varno in brezskrbno. .......ii iiimi illuilllll |]l][ll||l|lHI|l|||l|JBll)|||||IWllllllllliililllliiii Kanja protect d.o.o. VARNOSTNA SLUŽBA T^dovljica, Šercerjeva 22, Z:; °^/7t 41 41 in » iS?Jo doseči? Prem!? PROTECT fizično varuje ljudi .. p0nJ?.ZenJa- Njene patrulje so pripravljene alarmJ ,yečkrat pregledati objekte, v katerih ni mXm naprav. VarovT •JA PROTECT se ukvarja s tehničnim alarmn m obiektov, v katerih so že vgrajene dvema naPrave. Te naprave so povezane z *aaotf inadzornima centroma, v katerih je C? a? i00 nePrekinjeno, 24-urno dežurstvo. Pat li a'armna naprava sproži, ena od treh bre2> i' ■ so neprestano na terenu in z tromi 2' zvezaiT>i povezane z dvema cen-sPro*i| RadovljicL odhiti preverit, zakaj se je 2ad4 T, naPrava- Ce na kraju zaloti storilca, ga • KA°? Prihoda policistov. 9oatin«i,A PROTECT varno prevaža denar od najbiSii n' tr9ovskih in drugih lokalov do Va^ *je enote službe družbenega knjigovodst- varuje javne shodi in že okrog sto objektov, med drugim domala vse osnovne in srednje šole na območju Kranja, šole na Bledu in na Jesenicah, vse zdravstvene domove in zavode za zdravstveno zavarovanje na Gorenjskem, podjetji Almira in Veriga... Varuje skoraj vse večje javne shode in prireditve na Gorenjskem; še posebej pa so ponosni, da lahko to delo opravljajo na vseh sejmih, ki jih pripravlja Gorenjski sejem. Ob tem, da je petnajst zaposlenih varnostnikov primerno strokovno usposobljenih (tudi za ravnanje z orožjem), je najbolj spodbudno, da varnostna služba Kanja protect uživa zaupanje in poštenost pri vseh, ki so ji zaupali varovanje premoženja PrireSeJMPR0TECT ' in mi' • NJeni varnostniki skrbijo za javni red Priradite|jji °~-V'ru- Prist°Jnosti, ki jim imajo in rnir v okviru Vah\T„ h varuJejo premoženje na teh priredit-,n Podobno. Poseben režim za Radovno in Pokljuko? * Je res, da ste pri pobiranju cestnine zlorabljali ime Triglavski narodni park? "To je čista dezinformacija. Vsem obiskovalcem smo natančno pojasnili, da pobiramo cestnino zaradi nevzdržnih življenjskih razmer ob makadamski cesti in ne zato, ker so zašli na območje parka. Lovci, ribiči in lastniki zemljišč so lahko šli zastonj v Radovno. Nikogar, ki se je upiral plačilu, nismo k temu pnsilili. Se najbolj so nas razumeli turisti iz evropskih (alpskih) držav, kjer je tovrstno pobiranje cestnine nekaj normalnega. Letos bomo poskušali v okviru programa Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi ter javnih del opazovati obisk in na podlagi zbranih podatkov pripraviti režim, ki bo najprej sprejemljivi za krajane, potlej pa tudi za turiste. Tak režim bi morali Eripraviti tudi za vso Poklju-o, kjer so razmere v zadnjih letih postale že nevzdržne. Obiskovalci vznemirjajo živino, pretirano nabirajo gozdne sadeže..." C. Zaplotnik Velik presežek Radovljiško gospodarstvo je lani izvozilo za 96 milijonov dolariev blaga in storitev, uvozilo za 52 milijonov, ustvarilo v blagovni menjavi za 44 milijonov dolarjev presežka in med vsemi gospodarstvi gorenjskih občin doseglo največjo pokritost izvoza z uvozom. V drŽave nekdanje Jugoslavije jo izvozila polovico manj kot predlani, v ostale države pa skoraj desetino več kot v prejšnjem letu. * Kaki nostni • * PR°TECT ponuja kompletni var-nakurja lnzenirin9: od svetovanja, načrtov, ^a varnostne opreme, montaže do varo- Na Bledu so ustanovili Lions klub Razumevanje in dobrota vidne ter za obnovo njihovega dom na Okroglem pri Kranju. Bled - V soboto bodo v hotelu Toplice na Bledu tudi uradno odprli Lions klub Bled, ki se je kot deveti tovrstni klub v Sloveniji pridružil mednarodni druščini Lions international Sedež kluba je v Vili Bled, klubski večeri so prvi in tretji petek v mesecu, združuje 33 članov različnih poklicev in izobrazb, njegov botrski klub pa je LC Traunstein iz Nemčije. Kot poudarja predsednik blejskega kluba doc. dr. Miroslav Odar, je namen kluba v tem, da s prijateljskim združevanjem občanov različnih poklicev razvija medsebojno razumevanje, prispeva k razumevanju med ljudmi po svetu in se zavzema za družbeno, kulturno in moralno blagostanje. Pomemben del klubskega programa je dobrodelna dejavnost: zbiranje pomoči za slepe in slabovidne ter za vse ostale, ki so jo potrebni. Samo na območju radovljiške in jeseniške občine, kjer deluje klub, so potrebe precejšnje, saj tu živi kar 87 ljudi, ki jim ni dano videti in jim pomoč računalnikov, prirejenih za slepe, predstavlja pomembno povezavo s svetom. S pomočjo slepim in z zbiranjem denarja za obnovo Doma slepih in slabovidnih na Okroglem pri Kranju se blejski kljub vključuje v mednarodno akcijo Lions klubov "Najprej vid", ki je tudi v programu Organizacije združenih narodov. Ob uradnem začetku delovanja kluba bo v soboto v hotelu Toplice slavnostni ustanovni večer s kulturnim programom in plesom. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovne šole Antona Janše, gojenci Doma Matevža Langusa in ženski komorni zbor KPD slepih in slabovidnih Tomo Zupan Kranj. Že popoldne bodo v Vili Bled odprli prodajno likovno razstavo del priznanih umetnikov in članov blejskega Lions kluba Bonija Čeha, Melite Vovk in Franca Vozla. Izkupiček slavnostnega večera in prodaje umetnin bodo dali za humanitarne namene. Blejski klub želi vzpostaviti tesnejše stike s klubi v Sloveniji, ob meji in s klubom iz občine Sondrio, s katero je radovljiška občina 14. maja lani podpisala listino o prijateljstvu in sodelovanju. ŠPORTNA TRGOVINA "P" ŠPORT BOHINJSKA BISTRICA, VODNIKOVA 13 TEL: (064)721-635 -ŠPORTNA OBUVALA ZA TENIS IN JOGGING ■TRENIRKE -TENIS OPREMA • NAPENJANJE LOPARJEV -nspcw mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 Kakšna usoda čaka nekdanjo bolnišnico? Bolnišnico, ki so jo na Bledu (na sedanji Ribenski cesti) ZjgradiU po prvi svetovni vojni, so kasneje preuredili za stanovanjske potrebe. Ker je bila zaradi dotrajanosti in nefunkcionalnosti že nekaj časa na spisku objektov, ki jih je treba porušiti, so jo v preteklih letih bolj malo vzdrževali. Stavba ni posebno veliko vredna, njena glavna vrednost je stavbno zemljišče in komunalna opremljenost parcele. V radovljiškem Alp-dorau so pripravili tri različne rešitve, ki kažejo na njeno prihodnjo usodo. Če bi se odločili za temeljito obnovo, bi bilo treba v stavbo vložiti približno 368 tisoč mark; pridobili pa bi šest stanovanj. Druga varianta predvideva rušenje sedanje stavbe in zgraditev nove s trinajstimi stanovanji, enajstimi garažami in poslovnimi prostori. Novogradnja bi po nekaterih izračunih stala 1,3 milijona mark. Tretja možnost je, da bi stavbo obnovili in jo tretjino namenili za stanovanja, dve tretjini pa za poslovno dejavnost. Tudi v tem primeru bi bilo treba stavbo vložiti okrog 368 tisoč mark. Ozaveščanje o posledicah jemanja drog Lokalna akcijska skupina za problematiko odvisnosti drog, ki deluje pri radovljiškem izvršnem svetu, ugotavlja, da ima pasivna izraba prostega časa veliko negativnih posledic. V osnovnih šolah je sicer veliko mučnih dejavnosti, vendar se vanje vključujejo ^predvsem uspešni Učenci. Po mnenju skupine bi bilo treba poskrbeti tudi za učno šibkejše, težje vodljive, zanemarjene otroke in otroke iz družin z nižjim ekokoms-kim in socialnim položajem. Skupina je glede kritičnih pripomb in vprašanj o obratovalnem času gostinskih lokalov, o odpiranju lokalov z igralnimi avtomati, o točenju alkoholnih pijač mladoletnikom, o odgovornosti staršev posredovala svoje pobude in ugotovitve različnim organom in ustanovam. Izvršni svet je seznanila z informacijo o problematiki alkoholizma in drugih drog pri mladoletnikih, podprla je pobudo leske šole o uspešnem vzgojnem delu z mladimi, obravnavata je problematiko disko kluba Amor v Bohinju, na pogovor o vzgoji ie povabila starše učencev, ki obiskujejo peti razred, za sodelovanje je zaprosila krajevne skupnosti iz občine, a odziva ni bilo... Tudi letošjna dejavnost lokalne akcijske skupine bo osredotočena na ozaveščanje staršev, otrok in vseh drugih o posledicah jemanja drog. Spodbu-jali bodfo izdelavo preventivnih programov za različne starostne skupine otrok, vzpostavili sodelovanje z vrtci v občini, se ukvarjali s projektom Mladinska posvetovalnica, sodelovali pri izvedbi terapevtskega tabora za vzgojno in vedenjsko motene učence iz osnovnih in srednje šole - in Še bi lahko naštevali. Vojko Carl, ribiški čuvaj v Bohinju: Petsto vreč odpadkov na 14 kilometrih Save "Sava Bohinjka je bogata z ribami, pa tudi z odpadki," pravi Vojko Carl iz Bohinjske Češnjice, (edini poklicni) ribiški čuvaj Zavoda za ribištvo Ljubljana v Bohinju.j * Pred kratkim ste pripravili tradicionalno očiščevalno akcijo v strugi Save Bohinjke. Kako je bilo? "To je vsakoletna akcija, letošnja je bila že šesta zapored. Udeležilo se jo je od 120 do 130 Bohinjcev ter nekaj Blejcev in Kranjčanov. Poleg ribičev, ki radi lovijo v Bohinjskem jezeru ali v Savi Bohinjki, je prišlo tudi dosti otrok. Udeleženci bodo za nagrado dobili dve enodnevni dovolilnici za ribolov v Bohinjki ali v jezeru." * In rezultat akcije? "Eno so besede o varovanju okolja, drugo je realnost. V Savi Bohinjki je vsako leto taka "svinjarija", da se primes za glavo. Na štirinajstih kilometrih struge, od Bohinja do elektrarne v Soteski, smo nabrali petsto vreč odpadkov. Največ smo našli polivinila, ki je viselo na vejevju ali ležalo v strugi. Čeprav se tudi na vodi pozna, da Komunala redno odvaža smeti, pa smo še vedno v strugi ali ob njej odkrili precej divjih odlagališč." * Kaj kot ribiški čuvaj poleg rib še opazite v vodi? "Stare, odslužene štedilnike, mopede, kolesa... Tudi cel avto smo že našli v Bohinjki." * So tuji ribiči pozorni na to, kako skrbimo za okolje, kakšna sta Sava in njena struga? "Zelo! In tudi nam, v zavodu, ni vseeno, da bi ribiči, ki pridejo k nam lovit iz drugih držav in za dnevno karto plačajo 80 mark, na ribolovu opazovali "svinjarijo". Doslej od njih nismo slišali dosti pripomb, verjetno tudi zato ne, ker vsako leto pred začetkom lovne sezone očistimo strugo." * In kdaj se začne ribolovna sezona? "Na Bohinjskem jezeru je lov "odprt" že od 1. marca dalje, na Bohinjki se je začel s 1. majem. Lipana je mogoče loviti po 1. juniju, sulca le pozimi." * Katere vrste rib največ lovijo? "V jezeru lovijo predvsem zlatovščice, v Bohinjki ameriško in potočno postrv, lipana in pozimi tudi sulca." * Divji lovci oz. krivolovci so bili in bodo. Koliko jih zalotite v Bohinju? "Velika večina ribičev se drži predpisov, lovi le z dovolilnico v žepu in le toliko, kot je dovoljeno, seveda pa vmes tudi taki, ki se na vse to požvižgajo. Lani smo zalotili ribiča, ki je imel pri sebi okrog petdeset zlatovščič, čeprav bi jih na eno dovolilnico smel uloviti največ šest. "Na črno" radi lovijo tudi otroci. Kako naj jih kaznujem? Če jih ujamem, jim "navijem" uro in obvestim starše."* Koliko rib je dovoljeno ujeti na podlagi ene dovolilnice? "V Bohinjki po enega lipana in potočno postrv ter dve ameriški postrvi, v jezeru šest zlatovščič, devet klenov in prav toliko menkov... * Koliko stanejo dovolilnice? "Za ribolov v Bohinjki je za domače ribiče dnevna dovolilnica 3.200 tolarjev, za tujce 80 mark, za lov v jezeru pa je nekoliko cenejša." * Je Bohinjka bogata z ribami? Bogata! In tudi ribiči trdijo, da je za ribolov ena najboljših alpskih rek, boljša kot Soča, in da ribe v Bohinjki rade pri-jemljejo." • C. Zaplotnik KAJLE IN KLAMFE Vsak par si kupi darilo Ja, Občina Radovljica je pa res širokosrčna in dobrotljiva! Vsaj tako bi lahko sklepali na podlagi tega, da vsak par mladoporočencev, ki se poroči v radovljiški občini, prejme ob sklenitvi zakonske zveze lepo darilo. Do sredine aprila so pari dobivali grafike umetnikov Bonija Ceha in Črtomirja Freliha, odslej bodo jedkanice priznanega umetnika, ki skupaj z ovitkom stanejo tri tisoč tolarjev. No, resnica o širokosrčnosti in dobrotljivosti je, ial, nekoliko drugačna! Ko je občinski izvršni svet pred nedavnim sklepal o nakupu dvestotih daril (jedkanic) za mladoporočence, je uprava za notranje zadeve v obraztoiitvi pojasnila, da so januarja dvignili občinsko pristojbino za sklepanje zakonskih zvez na 3.000 tolarjev, da je pristojbina med najvišjimi v Sloveniji in da "vsak par sam pokrije ceno darila". Povedano preprosteje: mladoporočenci si kupijo darilo, ki jim ga potlej izroči matičar kot pooblaščenec občine! JURE SINOBAD DEŽELA • HCI SAVE IN TRIGLAVA Geološki nastanek Radovljiške ravnine - Dežele Radovljiška kotlina je bila čelna kotanja ledenikov, ki so se v ledeni dobi spuščali iz Julijskih Alp in Karavank po Podkorenski, Radovinski in Bohinjski dolini. Daleč največji izmed vseh je bil t. i. bohinjski ledenik, ki je izpod Triglava prodiral skozi današnjo dolino Save Bohinjke in je v obdobju vvurmskega poledenitvenega viška pustil najpomembnejše sledi na površju, ki mu danes pravimo Dežela. Wurm je strokovno ime za zadnjo ledeno dobo, ki je dosegla svoj višek pred 70.000 leti. Najbolj zgovorna priča o obsegu in delovanju nekdanjih ledenikov so morenski nasipi, ki jih vidimo po ravnini. To so nekaj metrov visoki hribčki, imenovani "brda" ali "rebri". Večinoma so dokaj ozki in pokriti z gozdom ali vsaj z drevjem (npr.: Ledevnica, Bratranca, Volčev hrib, Obla gorica,...) V dobi vvurmske poledenitve je imela Sava svoje izvire ob ledeniškem čelu (v Radovljiški kotlini), v toku ob Pečah pa ji je dotekala tudi voda izpod dolinskega ledenika. V tistem času se je najbrž izolikovala dolina, ki jo vidimo še danes in teče od vasi Zgoša in Zapuže, mimo Dvorske vasi in Otoka proti jugu. Ko se je ledenik umaknil in odlagal mor-enske nasipe, se je Sava premaknila za njim in za njo so ostali sledovi njene suhe doline oz. struge. Sledovi takih suhih dolin so se .razen pri Dvorski vasi -Otoku, ohranili tudi pod Rodi-nami in Poljčami (t. i.: Blata). Ko se je ledenik krčil še naprej proti Bledu, je Dolinska Sava za njim prestavljala svojo strugo. Tekla je tik ob čelu ledenika, odnašala morenski drobir in s svojo levo stranjo vrezovala teraso v raven. Po vsej Deželi se tako v smeri od severozahoda proti jugovzhodu vlečejo savske terase, nekatere izmed njih s prav krepkimi ježami (npr. pod Žirovnico in Vrbo; na ten ježah leži danes igrišče za golf). Prodnate terase, nastale pretežno z nasipavanjem fluvioglacialnega proda v zadnji ledeni dobi, so glavna značilnost pokrajine v Deželi. Ko se je Sava končno ustalila v današnji strugi, jo je ponekod vrezala tudi do 90 m globoko v prod in konglomerat. Globoka struga reke Save je danes naravna meja, ki deli Deželo od Blejskega kota. Od suhih strug, ki so se ohranile ob odmikanju Save za ledenikom, se najlepša vleče izpod Brega, mimo Lesc do Radovljice. V tej suhi strugi reke Save leži danes železniška postaja Lesce - Bled. Upoštevajoč poglavitna geološka faktorja (reka Sava in triglavski led), ki sta botrovala nastanku Radovljiške ravnine -Dežele, bi lahko rekli, da je Dežela hči Save in Triglava. Celotno Radovljiško polje, oziroma Radovljiška ravnina -Dežela, je registrirano kot območje naravne dediščine, od naravnih znamenitosti na območju Dežele pa so najpomembnejše: ledeniška morena Obla Gorica, voda Begunjščica (Zgoša), kostanjev drevored v Begunjah in lipov nasad v Vrbi. Ob že vzpostavljeni Gozdni učni poti bi bilo smiselno vzpostaviti tudi geološko učno pot po sledeh bohinjskega ledenika in ustrezno naravovarstveno zaščititi sotočje Save Doline in Save Bohinjke. Ugodna alpska klima, ekološko dokaj ohranjena pokrajina, dobra prometna lega in izredno bogata kulturno • zgodovinska dediščina dajejo Deželi vse pogoje za razvoj kakovostne in Sospodarsko donosne turistične ejavnosrj. Ozračje tudi poleti osvežuje gorski zrak, ki v nočeh doteka po dolinah z bližnjih gorskih vrhov. Ta osvežujoči in z ozonom bogati "nočnik", ki ga ponekod označujejo tudi kot "triglavski" veter, je eden od Eoglavitnih vzrokov, da se ie Radovljica uveljavila kot klimatsko letovišče. LITERATURA 1. Anton Melik, Posavska Slovenija, Slovenska matica, Ljubljana 1959, str. 27 -37 2. Anton Ramovš, Geološki izleti po Sloveniji, Mladinska knjiga, Ljubljana 1958, str. 28 - 39 3. Milan Šifrer, Geomorfološki razvoj Blejsko - Radovljiške kotline in Dobrav v kvartarju.Radovljiški zbornik 1992, str. 6 -14. 4. Enciklopedija Slovenije, 2. knjiga, Mladinska knjiga, Ljubljana 1988, str. 247 5. Leksikon Cankarjeve založbe, Ljubljana 1988, str. 198 in 870 6. Črtomir Zoreč, Utrinki 5., Obzornik 1988, str. 565 BOHINJSKA BISTRICA PESTRA IZBIRA MODNIH OBLAČIL 721-251 Polepšane matičarke Če se bom ienil, se bom spomladi... Ne zaradi ptičkov in prebujenja, ampak zato, ker so radovljiške matičarke na pomlad dobile nova oblačila. Vsaj upajmo, da je tako! Občinska vlada jim je namreč na eni od aprilskih sej odobrila denar za nakup štirih slavnostnih oblačil. Večerna obleka je obvezna Novoustanovljeni Lions klub Bled prireja V soboto v Grand hotel Toplice na Bledu "svečani ustanovni večer s kulturnim programom in plesom". Cena vstopnice je 9.500 tolarjev in vključuje večerjo, ogled razstave likovnih umetnin ter (dopoldanski) izlet na otok. Če sodimo po tem, da gre izkupiček večera v humanitarne namene (za slepe in slabovidne), potem vstopnica sploh ni predraga; na vabilu bolj zbode napotek, da je "večerna obleka obvezna". No, ja! Tisti, ki bodo "odrinili" 9.500 tolarjev za udeležbo na tako imenimem večeru in v tako imenitnem hotelu, bojda niso nameravali pri-i v kavbojkah ali v delovnih hlačah! Vsaka šola nekaj stane Bohinjci, ki so v "sistem" Fair play vloiili več kot 400 tisoč mark in od tega dobili nazaj bolj malo, so sredi februarja v gostišču Danica le dočakaj1 znanega slovenskega igralca Iva Bana, ki jih ]f navdušil in navduševal za Fair play, ga spomnili na obljube, mu povedali, kar jih je težilo - in mu zagrozili s tožbo. Kot vse kaže, s tožbo ne bo nič Advokati, sodniki in drugi, ki imajo vsak dan opravka z "resnico", so jim odsvetovali tolar-jenje, češ - izgubili boste samo še nekaj denarja, uspeha pa ne bo. No, Bohinjci so jih očitno poslušali, se (čeprav neradi) pomirili in si reki1: vsaka šola nekaj stane. Šola zaupanja ali Šola naivnosti?! En kovač konja kuje, kolko žebliev potrebuje..., poje pesem. No, ta kovač na sliki je Af^fti Zupane s Savice, edini kovač ■ obrtnik v Bohinju, kiše podkuje konja! Ko smo se v torek as r-pred njegovo kovačijo, je ravno koval konja Jožetu Smukavcu iz Podjelja. Čeprav tudi v °°f\^^ei upada število delovnih konj (vse več pa je športnih), Jih še vedno podkuje od dvajset do trto*** na leto. Pa ne le podkuje, tudi podkve naredi, če je treba in če tako želijo konjerejcL KDAJ BOSTE ZAMENJALI VOZNIŠKO DOVOLJENJE IN REGISTRSKE TABLICE? Na naših cestah srečujemo še veliko motornih vozil, ki so opremljena s starimi jugoslovanskimi registrskimi tablicami, še veliko več pa je voznikov, ki uporabljajo jugoslovanska vozniška dovoljenja, in ker se bliža dan, ko z juo^stovariskim vozniškim dovoljenjem in registrskimi tablicami ne bo mogoče več voziti, želimo opozoriti vse, ki ta dovoljenja in registrske tablice še uporabljajo, naj se čimprej odločijo za zamenjavo, ki se ji ne da izogniti. 0 problemih, ki se nam ob tem obetajo, in o gneči, ki se obeta vam, pa boste več zvedeli v naslednjih vrsticah. Z uveljavitvijo spremembe republiškega zakona o varnosti cestnega prometa je bil določen dveletni rok za zamenjavo jugoslovanskih vozniških dovoljenj in registrskih tablic s slovenskimi. Ta rok poteče 25. junija letos. V začetku so občani - vozniki in lastniki motornih vozil pridno menjali vozniška dovoljenja in registrske tablice. V pol leta je bilo zamenjanih kar četrtina vozniških dokumentov in registrskih tablic. Pozneje se je zamenjava, posebej še vozniških dovoljenj, upočasnila, V začetku letošnjega leta smo upravni organi za notranje zadeve gorenjskih občin ugotovi, da bomo Imeli do 25. junija še veliko dela. Kar 34 odstotkov gorenjskih voznikov in lastnikov motornih vozil se bo moralo v tem času oglasiti pri nas zaradi zamenjave vozniških ki prometnih dovoljenj ter registrskih tablic. Najmanj dela bodo imeli z zamenjavo v Radovljici ki Tržiču, kjer je svoje vozniške dokumente in registrske tablice zamenjalo že več kot 70 odstotkov voznikov in lastnikov motornih vozil. Na Jesenicah in v Skot| Loki je zamenjalo vozniška dovoljenja in registrske tablice 66 odstotkov voznikov in lastnikov motornih vozil. Največjo gnečo pričakujemo v Kranju. Doslej je v tej občini zamenjalo registrske tablice 65 odstotkov lastnikov motornih vozil, vozniška dovoljenja pa komaj 54 odstotkov voznikov. Preko 10.000 voznikov bo še moralo zamenjati dovoljenje! Kljub veliki količini dela, ki nas čaka pri zamenjavi registrskih tablic ne pričakujemo posebnih problemov. Pri tem nam že ves čas pomagajo pooblaščene organizacije za opravljanje tehničnih pregledov motornih vozli. Precej več problemov pričakujemo pri zamenjavi vozniških dovoljenj. Te je mogoče zamenjati le na sedežu upravnega organa, polog tega pa je postopek izdaje novega vozniškega dovoljenja zaradi zapletene izdelave samega dovoljenja precej daljši, kot traja postopek zamenjave registrskih tablic. Pri izdelavi novega vozniškega dovoljenja moramo uporabiti poleg računalnika ki tiskalnika za izpis dovoljenja še tri posebne naprave - napravo za obrezovanje in oblikovanje fotografij, napravo za vtisnjenje fotografij v vozniško dovoljenje in napravo za luknjanje kategorij, za katere voznik še ni opravil vozniškega izpita. Oprema, ki je potrebna za izdelavo vozniških dovo jenj In ie imamo le toliko, kot je potrebujemo za ob«' normalnih pogojih, bo tokrat določala količino opr« jenega dela. Pri okencih, kjerizdajamo vozni» dovoljenja in registrske tablice, PričeM^J** 'f z8 precejšnjo gnečo in podaljšanje čakalne ^P!un0 novo vozniško dovoljenje. V občinah, kjer je J**"? ^ zamenjati še veliko vozniških dovoljenj, vo^£hko bodo z zamenjavo še čakati, bo ta čakalna dooa w trajala tudi mesec ali več. _ . je v Opozoriti vas želimo še na nekaj- ZaKon j jh nekdanji Jugoslaviji določa! tri vrste |g| dovoljenj - običajno rdeče vozniško dovoljenj tf vožnjo motornih vozil, belo vozniško doVOJS7ike i, Dnan'zanka Berlina Pddaja on '^na- dokumentarna *ta, arnarl«? P°PsPot 20.30 Učna ^ance SS" nadaljevanka 21.20 oe°gradu h°? 21 50 kd0 vlada ^•15 lzd;i^0kumentarna oddaja Larna odH^VaiCl reviJe- dokumenta Sla13 23,45 Poroči,a 0-45 svetlobe, - 20.00 Ri-dokumentarna 9'°0 S 9-30AuVd^ki 9-05 Pri Huxtablo-£ P°novitev 10.15 A^ediia 1l'ccar5.er,ška glasbena S^cLonina*' 6n0 ,et° PO U?v uis n?V3-10 Mi- Pono-h6teci ?hZ Družinske vezi 14 00 lRn^čas v i uŠkier°9ram 17-00 Mi 1aSikl 17-10 VVurlitzer -J^OGozdarska hiša Falkenau 19.22 Znanost 19-30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Debeluška s pasom, avstrijski TV film 21.55 Pogledi od strani 22.50 Jack Razparač, 2. zadnji del angleške mini serije 23.45 čas v sliki 23.40 Zadnje poletje v Tan-gerju, francoska kriminalka 1.40 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremeska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Čudovite slike iz živalskega sveta, Iskanje črnonogega dihurja 16.00 Dedek na posodo 16.50 Izlet v preteklost 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Ali je to res? 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Šport: Arsenal London - Benfica Lizbona, Evropski pokal pokalnih zmagovalcev, prenos finala 22.00 Čas v sliki -Večerni studio 22.35 Šport 0.15 Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev 0.45 Poročila/1000 mojstrovin 19.00 Hajdi (3. del) 20.00 Moda in mi - T. Prezelj Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure ČETRTEK, 5. maja 1994 PETEK, 6. maja 1994 9.20 CRUFTS 1994, obisk klobuč-nikov na največji razstavi psov na svetu 9.50 14. srečanje tamburaških skupin Slovenije, 2. oddaja 10.15 Kronika, kanadska dokumentarna serija 10.40 Dosežki svetovne kardiologije, znanstvena oddaja 11.10 Po domače, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Studo City 15.45 Svet poroča, ponovitev 16.20 Slovenci v zamejstvu 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.25 Žarišče 20.40 Neverjetni četrtek - neverjetne zgodbe: Na pomoč, 10. oddaja 21.30 Tednik 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.37 Šport 22.45 Sova: To je ljubezen, angleška nanizanka; Dempsev, zadnji del ameriške nadaljevanke 14.55 Kinoteka - Fritz Lang: Indijski nagrobni spomenik, nemški film 13.50 Strta srca, francoska nadaljevanka 14.40 Sova, ponovitev 15.55 Milano: SP v hokeju na ledu, skupina A, četrtfinale, prenos 18.40 Že veste 19.05 Poslovna borza 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Vas bomo že kako prepričali, angleška Tudi letos bodo po zaključku šolskega leta Poletne počitnice - v Glasovih majicah Začelo se je. Odštevanje namreč: minulo nedeljo je izbruhnil najlepši mesec v letu, mimogrede bo junij in začetek poletja. In naslednje, prave, poletne šolske počitnice seveda! Dotlej se bo treba še veliko učiti • toda v šolah se bodo poleg pouka dogajale tudi druge stvari: mesec maj je namreč čas šolskih plesov, vključno z valetami, maturantskimi in absolventskimi slavji. In šolskih izletov, piknikov, iurk kar tako, itd. O njih bomo kakšno vrstico zapisali tudi v Gorenjskem glasu - z Vašo pomočjo, če ste za to! Pošljite nam fotografijo z vaše iurke (šolskega izleta, zabave, plesa) in zraven kratek zapis, kaj je na sliki - ali pa v največ 20 vrsticah na kratko opišite, kaj se je ( ali pa se še bo) dogajalo. Po motnosti v "prostem spisu" opišite kakšen vesel dogodek, povezan z vašo šolsko iurko. Kajti smeha ni nikoli dovolj. In najvažnejše: za korajine, ki nam boste pisali, smo pripravili Glasove poletne majice za lepše počitniške dni. Bolj natančno: vsakemu bomo poslali po dve majici, ker vemo, da ima vsak od Vas vsaj še nekoga, kateremu bi rad kaj podaril. Prva pisma smo ie prejeli in avtorje boste prepoznali po Glasovih majicah. Zanje (in za ostale pogumne) bodo počitnice lepše! .!>• SREDA Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Delo sklada za razvoj 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf dokumentarna oaaaja 21.00 Umetniški večer: Vrhunci Montparnassa, francoska dokumentarna nadaljevanka; Velika obdobja evropske umetnosti: Renesansa, nemška dokumentarna nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.45 So leta minila, humoristična nanizanka 13.05 Ciklus filmov Errola Flynna: Mara Maru, ameriški barvni film 14.45 Monoplus 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Otroška oddaja 16.30 Z zdravjem do lepote 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15lz strankarskega življenja 20.55 Me je kdo iskal? 21.25 Poročila 21.40 Znanost in mi 22.25 Slika na sliko 23.10 Glasbeni večer 0.15 Poročila v nemščini 0.15 Sanje brez meja 13.40 TV koledar 13.50 Zlata nit, ponovitev nadaljevanke 14.20 Maktub - zakon puščave, ponovitev nadaljevanke 15.10 Ciklus filmov VVoodvja Allena: Hannah in njeni sestri, ameriški barvni film 16.55 Kvalifikacije za odbojkarski pokal, prenos 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Srečni dnevi, humoristična serija 20.45 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, dokumentarna serija 21.20 Mak- tub - zakon puščave, nadaljevanka 22.10 Norosti srca, angleški čb film 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev 13.05 Popspot, ponovitev 13.35 CTM 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.20 Spot tedna 16.25 Na velikem platnu 16.40 Portret Veselina Srejoviča, ponovitev dokumentarne oddaje 18.15 Učna leta, ponovitev 18.45 Kdo vlada Beogradu, ponovitev 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Magnetoskop 20.30 Drakula, ameriška nadaljevanka 21.00 Poročila 21.20 Klic divjine, ameriški barvni film 22.55 Pestrost in dolgčas, dokumentarni film 23.20 Poročila 23.40 Spot tedna 23.45 Na velikem platnu 0.00 CTM 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablo-vih 9.30 Zemlja in ljudje 10.30 Preplah na gradu strahov, angleška komedija 12.00 Zgodovina stekla 12.15 Ni več dežela smehljaja, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Družinske vezi 14.00 Leteči zdravnik 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30Gozdarska hiša Falkenau 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Rdeči ptič 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 Hunter 22.00 Moj čudoviti cadillac, ameriški film 23.30 Čas v sliki 23.35 Nevarni prijatelji, ameriški film 1.20 FBI 2.05 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Moje podvodne dogodivščine 16.30 Moja najljubša pesem 17.15 Everglades 18.05 Pri Huxta-blovih 18.30 Made in Austria, kviz J9.00 Regionalna poročila 19.30 las v sliki/Vreme 20.15 Domače reportaže 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Kabaret 22.00 Čas v sliki -Večerni studio 22.35 Šport: Še triinštirideset dni... odštevanje za svetovno prvenstvo v nogometu 0.00 Poročila/1000 mojstrovin 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 20.00 Večna lovišča (5. del) Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Tehnološki viški 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, ČETRTEK £?^^^1A^HINDLERJEV SEZNAM ob ^EL|kX5vi spisi 'VRTob 18Jn 20- uri ŽEI 17. in 20.30 uri C^LEC ob- ok) 17.30 in 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film 'n 20. uri Uri SKOpJA LOKA amer. ljub thril. PRAVA STVAR ob CENTER amer. kom. NUNE POJEJO 2 gb 16. in 18. uri, amer. biogr. drama GOLO KOSILO ob 20. uri STORŽIČ amer. film ČAROBNI VRTob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. VAŠKI MILIJONARJI ob 17. uri, amer. drama SCHINDLERJEV SEZNAM ob 19. uri BLED amer. pust. drama ŽIVI ob 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film PLEZALEC ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. ljub. thril. PRAVA STVAR ob 20. uri 10.00 Mladi Sherlock, angleška nadaljevanka 10.25 Francoska zveza II, ameriški film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Umetniški večer, ponovitev 15.50 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum 20.30 Strah pred višino, ameriški film 22.05 TV dnevnik 22.30 Sova: Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka; Umori, ameriška nanizanka; Družinski portret, portugalski film 16.40 Neverjetni četrtek - neverjetne zgodbe: Napomoč, ponovitev 17,30 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.05 Koncert simfonikov RTVS, prenos iz Cankarjevega doma 22.00 Akcent 10.00 Poročila 10.05 Kontaktni program 10.45 Religijski leksikon 11.10 Moja knjiga o džungli 11.35Sandokan, risana serija 12.00 Poročila 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Samci, humoristična serija 13.10 Policaj, francoski film 14.40 Monoplus 15.30 Angleški jezik 16.00 Poročila 16.05 Mali veliki svet, otroška oddaja 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Naj tamburica igra 21.00 Latinica 22.10 Preteklost v prihodnosti 22.40 S sliko na sliko 23.40 Poročila v angleščini 23.45 "Gorod zero", ruski film 13.00 Sandokan, risana serija za otroke 13.25 Rugby: Hrvaška -Ukrajina 15.00 Rovinj: Tenis 17.45 Smrt zadnje priče, serija 18.35 Vojne v miru, dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.15 Beverly Hills, serija 21.00 Madonna 22.00 Peta prestava 23.30 Naključni partnerji 23.20 Hit depo 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev 13.05 Magnetoskop 13.35 Prva dela - Martin Scorsese, oddaja o režiserjih 14.05 Mercedesovazvez-da, ponovitev 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.10 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.30 Ameriških deset, glasbena oddaja 17.00 Drakula, ponovitev 17.30 Zarota 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 19.30 Pozitiv +, glasbena oddaja 20.30 Prva dela, oddaja o režiserjih 21.00 Poročila 21.20 Teden na borzi 21.30 Srce, duša in telo, ameriška grozljivka 23.00 Poročila 23.20 Žametne sanje, ameriški film 0.50 Erotični film 9.00 čas v sliki 9.05 Cosby shovv 9.30 Zabavna oddaja 10.20 Nadaljuj, Cleo, britanska komedija 11.50 Inšpektor Hooperman 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Vse ostane v družini, zabavna nanizanka 14.00 Dediščina očetov, družinska nanizanka 14.45 Pet pred tretjo 15.00 Rakuni, risanka 15.30 Am, dam, des 15.45 Smrkci, risanka 16.00 Vroča sled 16.30 Kremenčkovi 17.00 Mini ZIB 17.10 Popevke za pesem Evrovizije 18.00 Čas v sliki 18.10 Mi 18.30 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 19.22 Aktualna znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Faust, detektivska nanizanka 21.20 Pogledi vstran 21.30 Noč zAlicem italijanska komedija 23.10 Čas v sliki 23.15 Večerni šport 23.50 Utopitev prepovedana, francoska kriminalka 1.25 FBI, kriminalna nanizanka 2.15 1000 mojstrovin 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica, zabavna nanizanka 15.30 Dobrodošli v Avstriji 15.55 Šport 17.30 Oblikovalka narava 18.00 Cosby shovv, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Nova 21.00 Trailer 21.20 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 TV popolnoma noro 23.15 Stevie VVonder 0.10 Četrta dimenzija 0.25 Manhattan cable 0.45 Četrta dimenzija 1.05 1000 mojstrovin 19.00 Iz arhiva - Otvoritev Oš v Železnikih (zadnji del) 20.00 Koncert KPZ Loka (3. del) Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure radio triglav 96 MHz Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.00 Gozd Martuljek - okrogla miza 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 5.00 Dobro jutro (vreme, ves-ti)7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Gorenj-ka, Gorenjec meseca 14.00 Melodija tedna 14.10 Kulturna dediščina 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf foto bobnar radio zin FM STEREO . 91.2MHz-Škofja Utka 89,8 Ml I/ - Poljanska dolina in /hi 96.4 MHz - St-lška dolina KINO, PETEK RADOVLJICA amer. pust. drama ŽIVI ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film PLEZALEC ob 18. in 20. uri PREJELI SMO Nekaj smernic za nadaljnji razvoj blejskega turizma 1. Nujna je rekonstrukcija ceste od križišča v Lescah (pri Valantu) do mostu čez Savo vključno z mostom, ob cesti (Lesce - Bled) pa narediti pločnik in cesto osvetliti. 2. S potjo za pešce in "fija-karje" naj se poveže Bled s kampom "Šobec". V ta namen bi se moral narediti lesen (mogoče pokrit) most čez Savo. S tem bi blejskim gostom omogočili lep sprehod ali vožnjo s "fijakarjem do Šobca in obratno. 3. Čimprej je treba zgraditi obe cesti mimo Bleda - severeno in južno obvoznico, pri tem pa upoštevati zahtevo krajanov Rečice, da se cesta ne priključi na že obstoječo, ampak se naselju izogne. 4. Nujno je rekonstruirati vse ceste, ki povezujejo Bled z okoliškimi vasmi. To so ceste: Bled - Robno, Bled- Koritno -Bodešče - Ribno, Bled - Zasip (delno že urejena), Bled - Boh. Bela, Mlino - Selo - Ribno, Bled - Rečica - Gorje, Rečica -žel. postaja - Zaka. Ob vseh navedenih cestah je nujno narediti pločnike, po možnosti pa tudi kolesarske steze npr.: Bled - Koritno - Bodešče - Ribno -Bled. Tako bi se blejski gostje lahko peš in varno podali v prelepe vasi okoli Bleda. Turisti, ki bi letovali v okoliških vaseh, pa bi se verjetno tudi radi sprehodili do Bleda-in s tem prispevali, da bi bilo na Bledu manj avtomobilske gneče. 5. Urediti je potrebno izgled Športne dvorane (pod "K" barom), parkirišče asfaltirati, na zelenici pa zasaditi rože. 6. Odstranilo naj bi se dotrajano igrišče za mini golf in naredilo novo po možnosti nekje pod Stražo. Na izpraznjeni lokaciji naj bi se uredil park, ki bi se povezal s parkom pod Krajevno skupnostjo. 7. Nad nakupovalnim centrom oz. pod hotelom Kompas je treba odstraniti "kontejnerje", namestiti klopi in postaviti svetilke, saj je nedopustno, da je na tako lepi razgledni točki parkirišče in smetišče. 8. Stavbo "TVD Partizan" je treba porušiti, na tem mestu pa postaviti večnamensko dvorano z okoli 1500 sedeži za različne kulturne, zabavne in podobne prireditve. 9. Na Višcah bi bilo smotrno Zgraditi hotel (podobnega hotelu "Ribno") oziroma zdravilišče s stalnim zdravstvenim osebjem, ki naj bi služil zdravljenju "menedžerskih" in podobnih bolezni. V zdravilišču bi stregli izključno z "bio hrano". Glede na to, da je zdaj tam vrtnarija, bi lahko precej zelenjave pridelali v neposredni bližini. Seveda pa bi ta hotel nujno moral imeti notranji in zunanji bazen. 10. Pokrit bazen je nujno narediti še v vili "Bled", hotelu "Ribno" in v hotelu "Jelovica". 11. Na Straži naj se zgradi manjša restavracija. S tem bi sedežnica tudi poleti zaživela. 12. Takoj je treba odpreti javno stranišče pri Festivalni dvorani. 13. Ponovno naj se postavi razgledni stolp na Bledcu in ob njem kiosk z gostinsko ponudbo. 14. Da bi pospešili razvoj zdraviliškega turizma, bi bilo pametno razmisliti o ponovni Zgraditvi zdraviliškega doma z enakim zunanjim izgledom, kot je bil prejšnji (pod hotelom Jelovica). Služil naj bi za razna zdravniška predavanja, seminarje, družabna srečanja ipd. V njem naj bi se uredila tudi Riklijeva soba s prikazom njegovega delovanja in celoten razvoj turizma na Bledu. Možne lokacije: na mestu, kjer sedaj stoji hotel Mežakla (če bi lastniki prodali stavbo oz. zemljišče), v vrtu za Kolma-nom ali pod Stražo. 15. Stavbo, v kateri je sedaj KS Bled in še nekaj podjetij, je treba preurediti v gostinski objekt (vilo) in jo vključiti v blejsko turistično ponudbo. 16. Na križišču pri "Unionu" je potrebno postaviti semafor zaradi vse večjegaprometa, posebno ob sobotah in nedeljah. 17. Marmornate stopnice pri Kazini je treba odstraniti, za potrebe pešcev pa narediti ožje in iz drugačnega materiala npr. vrtnih plošč, ostalo površino pa zazeleniti in zasaditi z rožami. 18. Z visečim zelenjem je potrebno okrasiti nakupovalni center (podobno kot Park hotel), kar bi dalo centru bolj prijazen videz. 19. Nujno je treba urediti "tržnico" (pri Tigru) in popestriti ponudbo. 20. Kmetom z Bleda in iz okoliških vasi je treba omogočiti, da skozi vse leto enkrat na teden pridejo ponudit svoje pridelke in izdelke. V ta namen bi vsako soboto dopoldne postavili mini tržnico na platoju pred nakupovalnim centrom (pod SKB banko). Kmetje pa bi ponudili domače pridelke in izdelke npr.: žganje, mošt, sir, klobase, salame, skuto, volno, kože, razne sokove ipd. 21. Bled potrebuje usklajeno ponudbo zabave oziroma glasbe. Skozi vse leto so potrebni koncerti in nastopi priznanih glasbenih skupin in pevcev. Poskusiti je treba z baletom, kakšno opereto in podobnim. Tako bi tudi v času mrtve sezone privabili na Bled ljudi iz bližnje in daljne okolice. S tem mislim na Kranj, Ljubljano, Beljak, Trbiž, Celovec... Seveda pa je o dogajanjih ljudi treba obvestiti. 22. Veliko bolj je treba propagirati prvovrsten kulinaričen in verjetno tudi izviren blejski izdelek - "blejsko kremšnito". Najti mora prostor tudi v prospektu Bleda. 23. Bled nujno potrebuje tipično slovensko restavracijo s ponudbo domače hrane. Lokal naj bi bil opremljen kot prava gorenjska gostilna. Natakarji naj bi bil oblečeni v črne hlače, srajce od noše in lajbč, natakarice pa naj bi nosile obleke v stilu narodne noše. Vsak večer naj bi igral priznan narodnozabavni ansambel. Dvakrat ali trikrat na teden bi se prirejali "slovenski večeri" za nastopom folklore, pevcev ipd. Tak lokal bi se dalo urediti v sedanji Kazini hotela Park. Za goste, ki imajo radi nočno življenje, striptiz, bi se še z dodatnim kabaretnim programom preselili v diskoteko "Stop". 24. Nujno je treba narediti nov prospekt Bleda. V njem bi morali povedati tudi to, da je v teh krajih doma po vsej zahodni Evropi znana domača glasba, ki so jo kot prvi ponesli v svet Avseniki, nato Alpski kvintet in drugi. 25. Promet okoli jezera in parkiranja naj se v glavni sezoni čimbolj omeji. Za dostavo in tistim domačinom, ki se morajo voziti npr. z Rečice na Boh. Belo bi se izdale posebne dovolilnice. Domačinom in okoličanom bi morali omogočiti nakup letnih kart za parkiranje. Nedopustno je namreč, da mora človek iz bližnje okolice, ki pride po vsakdanjih opravkih (LB, trgovina...) in se tam zamudi le nekaj minut, plačati visoko parkirnino. 26. Prenočitvene kapacitete: Najprej je treba napolniti že obstoječe kapacitete na Bledu in v okolici in šele potem, če bi bilo potrebno, razmišljati o novogradnjah z izjemo hotela na Višcah. Za turistično dejavnost pa naj bi se usposabljale za to primerne in zainteresirane kmetije, ki naj bi se jim priskrbela posojila 27. V kampu je treba poskrbeti za izboljšano ponudbo, sprememba lokacije pa ni potrebna. 28. Zabavne prireditve naj bi se v poletnem času prirejale na prostoru za piknik v Ribnem. V sezoni bi na prireditvenem prostoru pri Kulturnem domu v Gorjah domača godba lahko večkrat priredila koncert. 29. Idealne lokacije za avtobusno postajo ni. Možno bi jo bilo narediti pri "Komunali" (nasproti Backa). 30. Pri železniški postaji bi lahko postavili kakšno muzejsko lokomotivo. Proučiti bi bilo treba, če bi muzejski vlak, mogoče z manj vagoni, vozil vsak dan. 31. Potrebno je izdati posebno brošuro s slikami in opisom kulturnih spomenikov na Bledu in v okolici.32. Apelirati je treba na lastnike propadajočih vil in ostalih objektov, da jih čimprej obnovijo. Domačini in prebivalci okoliških vasi pa naj poskrbijo, da bodo njihove domačije urejene in okrašene z rožami, kajti le tako bomo res lahko z veseljem povedali Prešernov verz: "Dežela Kranjska nima lepšga kraja, kot je z okolco ta podoba raja." Jože Antonič Zg. Gorje Odprto pismo predsedniku republike M. Kučanu Videl sem Vas v oddaji TV Žarišče (31. marca 1994), v časopisih sem bral Vaša stališča do zadeve Janša. Vse, prav vse argumentirate z nujnostjo držati se principov PRAVNE DRŽAVE in DEMOKRACIJE. Po Vaših dejanjih pa sodim, da se teh principov držite le takrat, ko to ustreza Vašim ideološkim ter političnim interesom. Ne manjka mi dokazov. Navajam le nekatere. 1. Dolga leta ste bili najvišji funkcionar diktatorskega komunističnega sistema v Sloveniji, vztrajali ste prav do njegove zadnje ure. Pred Vami, predvsem pa v Vašem času je iz Slovenije izginilo narodno premoženje v višini 3 do 9 milijard dolarjev (E. Ravnikar, Delo, 20. novembra 93, str. 26). To je bilo kaznivo dejanje že v SFRJ. Nemogoče je, da se je to dogajalo brez Vaše vednosti. V pravni državi je dolžnost prijaviti kaznivo dejanje. Vi pa molčite! Zakaj ne prijavite skrivališč ukradenega narodnega premoženja, saj jih morate poznati? Boste z odkritjem te tajnosti čakali, da Vas bo parlament ali sodnik klical na odgovornost? Dokažite, da ste za pravno državo! Povejte obubožanemu ljudstvu, kje so ukradene milijarde dolarjev! 2. Kot pravnik in politik veste, da sta predvolilna kampanja in volilni postopek na voliščih sestavna dela volitev in da morata biti oba demokratično izpeljana. Žal to premalo upoštevajo novinarji in politiki tudi iz demokratičnih držav, ko poročajo o volitvah. Trdim, da v Sloveniji niso bile demokratično izpeljane niti predsedniške niti parlamentarne volitve, kajti v obeh kampanjah ste imeli Vi in Vaše stranke praktično absolutni monopol pri TV, na radiju in v časopisih ter ste skoraj neomejeno razpolagali z denarjem. Še več, poslužili ste se, ali dopustili celo prevaro volivcev, ker ste takrat javnosti zamolčali dejstvo, da je bil Jelinčič prikrit agent udbe. Jelinčič je tako z zvijačo (v tej igri se je pustil celo zapreti in zmerjati za fašista in antikomunista!) pritegnil velik del volivcev, ki so bili nezadovoljni s politiko "spreobrnjenih" komunistov. G. Kučan, zakaj niste preprečiti nedemokratične predvolilne postopke? Volitve so izpadle po Vaši želji. Kako je to početje združljivo z Vašimi načeli o pravni državi in demokraciji? Stane Dolanc in Vi zaslužita oskarja za režijo filma "Igra z demokracijo", Peterle in Jelinčič pa za stranski vlogi. 3. Sedanji pravosodni minister g. Miha Koznc je bil za časa Vašega vodstva ZKS in udbe tajni agent udbe. Zakaj niste izločili iz vlade Kozinca? G. Kučan, kako bi Vi protestirali pred nekaj leti, če bi npr. v sosednji Avstriji postal minister kak bivši sodelavec Gestapa? UDBA v realsocializmu je vendar isto, kot je bil GESTAPO v nacionalsocializmu. Obe organizaciji sta bili zločinski. Reuter je 19. junija 1992 poročal v Neue Zuericher Zeitung, da je berlinsko sodišče dovolilo imenovati vzhodnonemško SED (v Sloveniji je bila to ZKS) in njeno pravno naslednico PDS (pri nas ZL) kot tolpo zločincev in morilcev. Kako bi šele smeli imenovati Stasi oz. pri nas udbo? In kako Vas, ki ste vodili ZKS, nadzorni organ udbe? Veljko Rus trdi, "da udbe ne moremo razglasiti za zločinsko organizacijo" (Delo, 2. aprila 94, str. 30). Torej tudi Gestapa ne? Je živel g. Rus na luni? Mislim, da je njegovo stališče tipično za sedanje oblastnike v Sloveniji, ker pač vrana vrani ne izkljuje oči. Sicer bi Slovenija ne imela naslednje reprezentance: - Milan Kučan, predsednik republike, zadnji šef ZKS in s tem odgovoren za delo partije in njenega izvršilnega organa udbe. - Dr. Janez Drnovšek, predsednik vlade, je dal s svojim podpisom leta 1989 (leto po začetku slovenske pomladi) v veljavnost tajni jugoslovanski zakon za preganjanje opozicije in ustanavljanje koncentracijskih taborišč. Danes se ima za liberalnega demokrata! Če je to res, potem sem jaz kitajski cesar! - Miha Kozinc je danes minister za pravosodje, prej je bil tajni agent zločinske udbe. G. Kučan, zakaj ste kandidirali za predsednika, zakaj niste preprečili kandidaturedr. Drnovška, zakaj niste namesto Janše pognali Kozinca iz vlade? So to znaki pravne države in demokracije? 4. Ne čudim se, da Vas ni sprejel še noben ameriški predsednik, ko ste se dvakrat mudili v ZDA, čeprav je sprejem tujega predsednika protokolarni običaj. Bili ste tam maja 1992, predsednik Bush Vas ni sprejel, nekaj tednov kasneje pa je s sprejemom počastil albanskega (!) predsednika Sali Berisha. Marca 1994 Vas ni sprejel predsednik Clinton. Kakšna škoda za slovenske interese! Slovenija bi morala imeti v vodstvu moralno in politično neoporečne ljudi in ne kameleonske demokrate. Bivšim vodilnim komunistom, ki so danes bogvedi kaki "demokrati", nihče ne verjame, niti jih ne spoštuje, kaj šele upošteva. Kaj če bodo Amerikanci zahtevali vstop Slovenije v konfederacijo Hrvaška - BiH, ki ravnokar nastaja na njihov pritisk? Pomislite: Slovenija, Hrvaška in Bosna so bile do 1918 pod isto streho!!! Kdo bo uspešno zastopal slovenske interese, ki so sedaj zelo močno ogroženi, pa ne samo s hrvaške, verjetno tudi z italijanske strani? Boste morda Vi partner ameriškemu predsedniku Clintonu? Niti v sanjah ne! 5. Na televiziji sem opazoval Vaš mili volivkam tako simpatičen obraz. Ko je novinar omenil Vaše sodržavljane, ki za ceno lastnega življenja zahtevajo pravno državo - gladovno stavkajoče može v Cankarjevem domu - ste hladno izrazili upanje, da ne bo tragičnega konca. In za Vas je bila zadeva opravljena! Se zavedate, da ste predsednik tudi stavkajočih državljanov? Bi ne bilo človeško, če bi Vi obiskali te ljudi, se z njimi prijateljsko pogovorili in jih skušali pregovoriti za prekinitev stavke? Papež je v zaporu obiskal atentatorja, ki mu je stregel po življenju; Vi pa ste ravnali kot tipičen komunistični aparatčik, brezsrčno in nerazumevajoče. Ko sem zaznal Vašo brezčutnost, nisem več videl Vašega obraza na zaslonu, ampak tiste strahotne podobe, ki so se mi vtisnile v trajen spomin leta 1949 v celjskem zaporu Stari pisker in na Golem otoku. 6. Na koncu oddaje ste novinarju zaželeli lepe velikonočne praznike. Pred nekaj leti bi Vi učitelja vrgli na cesto ali v zapor, če bi v šoli le namignil na kak cerkveni praznik. Vaše voščilo je bilo res neokusno, celo žaljivo, za vernike verjetno zafrkljivo! Kdo Vam naj verjame, da ste mislili resno? 7. Na TV ste se imeli za "nosilca slovenske pomladi" (Javno vprašanje Janše, Delo, 2. aprila 94, str. 2). Ta pomlad se je začela 1988, Vi pa ste se v začetku 1989 skupaj z Miloše-vičem potegovali za predsednika vlade SFRJ (Neue Zuericher Zeitung, 13. januarja 1989, str. 3), torej ste še 1989 stali v vrstah sovražnikov in ne prijateljev slovenske pomladi. Kako more biti krmar narodove usode človek, ki se v ocenjevanju ljudi in političnih dogodkov moti za 100 odstotkov ali pa ponareja zgodovino? Pričakujem Vaš javni odgovor, predvsem pa pojasnilo, zakaj so protislovja med Vašimi besedami in dejanji. Upam, da me to pot ne boste odpravili, kot ste to storili maja 1992 v Winterthuru (Švica), ko ste mi na štiri konkretna in dostojna vprašanja (Slovenske brazde, 3. marca 1994, str. 9 in 10. marca 1994, str. 10) odgovorili "na zmerjanja sem že navajen, saj sem jih pred časom slišal že v Beogradu" (Naša Slovenija, maj 1992, str. 15). Če pa boste med tem odstopili kot predsednik in s tem storili veliko korist demokraciji, pravni državi, mednarodnemu ugledu ter varnosti Slovenije, bo to najprepričlji-vejši odgovor in dokaz Vaše privrženosti pravni državi in demokraciji. Po Vašem odstopu se nas bo veliko izseljencev odločilo za povratek ali vsaj za investicije v domovini. Z našim znanjem in prihranki bomo pomagali Sloveniji k blagostanju. Svojo zmoto pa bom priznal in se Vam javno opravičil v primeru Vaše tožbe pri pristojnem švicarskem sodišču (v kraju mojega stalnega bivališča), če bo to ugotovilo, da Vam delam krivico. Če pa boste naprej vztrajali na položaju predsednika, bo dobrodošel tak sodni postopek pred neodvisnim sodiščem resnično demokratične države; pomagal bo slovenski zgodovini oceniti Vaše delo in vlogo, prej in danes.S tem pismom izpolnjujem osebno obljubo, dano. v začetku meseca gladovno stavkajočim v Cankarjevem domu, da jim bom pomagal. Dr. Ludvik Čanžck, Quell-mattstr. 3, CH-5035 Unlcrent-felden Še enkrat: Po odmeri pokojnine je pravic konec... Po odmeri pokojnine seveda ni konec pravic upokojencev, kot bi se to dalo sklepati po naslovu, saj imamo pravico od države zahtevati, da nam redno izplačuje pokojnine v odmerjeni višini, nimamo pa pravice od države zahtevati še bakšiš k odmerjeni pokojnini, pravice do moledovanja za pokojninski bakšiš pa nam seveda ne more nihče odvzeti. Nekoliko natančneje, z vplačevanjem prispevkov za pokojninsko zavarovanje smo si prislužili samo pravico do odmerjene pokojnine, pravica do bakšiša (usklajevanje pokojnin z rastjo plač) pa nam je bila s strani dobre stare socialistične matere države podarjena. Med zasluženim in podarjenim pa je seveda bistvena razlika. Kako je s to podarjeno pravico, je znano že nekaj let: pri vsakokratnem usklajevanju pokojnin, za naprej in nazaj, tudi demokratična mati država, enako kakor socialistična mati država, najvišje zneske podarja tistim z najvišjimi pokojninami, tistim z najnižjimi pa podarja najnižje zneske. Zakaj je temu tako, ni težko pojasniti, za usklajevanje z enakimi odstotki država namreč potroši manj denarja, kot pa, če bi v istem znesku, v kolikršnem znesku se od enega meseca, do drugega meseca poveča povprečna slovenska plača. Za kolikšno vsoto denarja bi šlo več za usklajevanje z enakimi zneski, pa lahko izračunajo samo na ZPIS-u in pa na Ministrstvu za delo. Seveda pa bi lahko vlada kadarkoli znižala tudi že odmerjene pokojnine, če bi le imela dovolj dobro podmazan glasovalni stroj v parlamentu, v kaj takega pa ne bodo privolili vrli poslanci, pa ne zato, da bi jih pri tem vodili kakšni plemeniti nagibi, ampak nabiranje volilnih glasov pri upokojencih. Ministri oz. vlada pa si nabiranja političnih točk pri upokojencih ne more privoščiti, saj mora skrbeti, da se pod telo pokojnin ne zlomi niti pokojninski sistem, niti gospodarski sistem, niti, da pride do novega izbruha hiperinflacije. Da bi vlada nekoliko omilila pritisk pokojnin na gospodarski sistem, namerava ukiniti usklajevanje pokojnin z rastjo plač, |« preiti na usklajevanje z rastjo življenjskih stroškov, vendar pa ne v celoti. Menim, da bi veljajo malo premisliti, če ne bi bilo dobro, da bi pri nizkih pokojninah bilo nadomestilo za višje Življenjske stroške 100-odstotno, pri srednjih pokojninah 80-od-stotno, pri višjih pa 60-odsiotno-No, poštenosti na ljubo je treba dodati, da tisti z nadpovrpečni-mi pokojninami, od pokojnine plačujejo davek, ostali pa rW-Kot je bilo že rečeno, da je & državo ceneje odstotkovno usklajevanje pokojnin z rastjo plac< kakor pa zneskovno usklajevanje (če temu ne bi bilo tako, bi se pokojnine zagotovo usklajevale zneskovno, ne glede na teorijo o uravnilovki) bi Prl usklajevanju pokojnin z rastjo življenjskih stroškov bilo ravno obratno, kar pomeni, da bi moral biti pokojninski baksi oz. nadomestilo za višje Živ'; jenjske stroške, za vse upokojence enako. Da se življe")*, draži za vse enako, pa je tudi jasno. O tem, kako in kaj, po n[ bodo odločali ministri, ampa* poslanci, za poslance pa mko" ne veš, kdaj bodo dali prednos' racionalnosti, in kdaj nabira"!1' volilnih glasov. Pa še nekaj o vprašanju, /f strošek za dokup pokojninsV" let v slovenskem javnem dolg* Ce so pokojninska leta dokup0' vala tudi podjetja, ki so danes Koržetovem skladu, potem bi » skoraj upal trditi, da je ta stroše* res v javnem dolgu. Mirne duše, pa še mirnega telesa pa trdim, a» se je z dokupovanjem pok0)'-ninskih let, odlival drulbe" kapital v osebne žepe, ah P' če hočete, šlo je za neke vrs\ korupcijo. Tragikomično pa > to, da je to "korupcijo" omog čila nekdanja Demosova vla<£> danes pa nekateri takratni V mosovci ustanavljajo protik° j upcijsko ligo. Jože Špilak Naklo, Pokopališka 12 Poziv članom nadzornega odbora javnega podjetja Komunala Kranj V petkovi številki GorenjsP ga glasa, dne 22. aprila 1994,)' poročilu s tiskovne konfet" kranjskega župana g. VitorM. Grosa novinarka ga. H- Je x čan med drugim zapisala tu da bo g. Vitomir Gros za J°v l. podjetje Komunala Kranj Z teval revizijo SDK, Poroi'[L(i dsednika nadzornega od D , (ostali člani nadzornega ^ bora so menili, da v posl°^Z) Komunale ni nič nezakonite^ pa bo poslal tudi kriminalist službi in Javnemu tožilstvu- ..( Glede na zgornje "av^. pozivam ostale člane nadzo ^ ga odbora JPK Kranj, °a javno izjasnijo, ali je bilo p,0 vanje Javnega podjetja nala Kranj zakonito aH ,Q, Mislim, da ste dolžni P°f l0i vati korekten in odkrit odg' y tudi zaradi tega, ker so ite .ji bralci Gorenjskega gla*a J. plačniki storitev Javnemu P jetju Komunala Kranj. Predsednik NO JPK Franc Golorej jcffeu^diojrig!^ POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Predlog za boljše razpoznavanje Slovenije Slovenija Alpadria? er Je Prepoznavanje Slovenije v svetu resen problem (manj kot um'" ^u<*' P° sve*u ve za Slovenijo in jo zna vsaj približno DrHi'1*'•08 zemUev'du), v uredništvu Marketing Magazina P ealagajo, da bi v vseh promocijskih, informativnih in drugih (javnostih, kjer se ime Slovenija uporablja neformalno, k imenu deli i* Pridevek Alpadria, ki bi nedvoumno povedal, v katerem -v« Evrop zgodovinski le ^ejasn? razločevanje Slovenije in Slovaške ter celo Slavonije ni izi3 đotična izkušnja, ki jo ima skoraj vsakdo od nas, temveč DreH100 resen, če že ne najresnejši problem umestitve Slovenije v P astavitveno polje Evrope in sveta," poudarjajo v uredništvu ^arketing magazina (glavni urednik Jure Apih) in poudarjajo, da j. P" yečini ljudi, ki naše države ne poznajo pobliže, Slovenija bere DreH anrJa- To jo najprej uvršča v slovanski blok z njegovo P nastavitveno podobo in politično, civilizacijsko in razvojno legorizaciio, nato pa še v Jugoslavijo in ob Češkoslovaško. Ker s Veneti, da bi imeli dovolj politične volje in smelosti, da bi nadr61"^ 'me države (na primer v Norik kot civilizacijsko dod Var^° rimske province na naših tleh), bo treba poiskati Prepoza 'aent'fikacije, s katerimi bi Slovenija postala bolj neu Hr^ništyu Marketing Magazina predlagajo, da bi v vseh več,ra priložnostih ob imenu Slovenija uporabljali za njeno ute^° ,PrePoznavanJe in promocijo še geslo Alpadria. Predlog Brin^i eJ° s tem' ^a se Slovenci neradi postavljamo s slovansko sred • ostJ°' nas vleče na Vzhod, in da se raje umeščamo v in J h° ^vroP°- Slovenija je edina slovanska država, ki seže do Alp kat • a vto J° tufli najbolj loči od Slavonije in Slovaške, s je "doma" Slovenija in kulturni prostor sodi. in v kakšen geografski, drženma^° najpogosteje zamenjujejo) in je poleg Italije tudi edina in j *J v s^uPnosti Alpe-Jadran zasluži njeno ime. Med Alpami ranom Je tudi civilizacijski prostor, ki mu Slovenci ^vinsko pripadajo. bist emia Alpadria je jasno sporočilo, ki govori, da je Slovenija evr i? aru8a^na °d drugih "Slovanij" in da je del centralnega VjHjZ8 e.8a sveta in njegove kulture. Govori o tem, da se Slovenci diši010- 'n P°^utimo v prostoru, ki mu pripadamo, in da se 5 anciramo od oznak, ki nam jih prilepljajo zaradi "slovanstva". in of11 Se ne odrekamo svoji preteklosti ne svojemu imenu, le jasno glasno opozarjamo na svojo različnost in svojo samosvojo novo «w» poudarjajo v Marketing Magazinu. tur Predlogu novega gesla Alpadria, ki bi tudi slovenskemu iali12m'7 °*ai^al njegovo prepoznavnost, *>odo danes teden razpravl-o. v Združenju za eostinstvo in turizem ori Gospodarski zbornici Avenije ^UGODNEJŠA KRATKOROČNA POSOJILA enju za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici CZ. Za nagrado: odslužen instrument Če na poti po svetu ostanete brez denarja... Ljubljana - Ljudje so za novo storitev Ljubljanske banke, d.d., za hitra nakazila denarja v tujino, zvedeli iz časopisov, ne vedo pa, kako naj ravnajo in kam naj se obrnejo, če v tujini nepričakovano ostanejo brez denarja in dokumentov. Pametno je, da se s postopkom seznanijo, še preden se odpravijo na pot v tujino in ne šele potlej, ko so se že znašli v stiski. Osnovne informacije o tem lahko preberejo v prospektu, ki ga je mogoče dobiti v poslovnih enotah Ljubljanske banke, d.d.. Kot je že znano, je Ljubljanska banka, d.d., pred kratkim s podjetjem Vvestern Union podpisala pogodbo za mednarodna denarna nakazila. S tem je Slovenija postala sedemdeseta članica mednarodne mreže, ki organizira hitra nakazila denarja v sedemdeset držav sveta; s tem pa so tudi državljani Slovenije dobili možnost, da si olajšajo težave, če pri potovanju po tujini izgubijo denar in dokumente ali jim ga kao ukrade. Preden se odpravita ne pot, si priskrbite prospekt o mednarodnih denarnih nakazilih ali pokličite informacijski center Ljubljanske banke, d.d., in si v bcležnico izpišite telefonske številke, naslove in delovni čas tistih poslovalnic Vvestern Uniona, ki so ob vaši poti po tujini. S sorodnikom se domenite, da ga boste poklicali, če bi se vam na poti zgodilo kaj nepredvidenega in bi, denimo, ostali brez denarja. Z njim se tudi dogovorite za geslo, ki ga boste potrebovali, če bi ostali tudi brez vseh dokumentov. Geslo mora biti kratko (v angleščini), sestavljeno iz vprašanja (do štiri besede) in odgovora (do dve besedi). In kaj morate storiti potlej, ko ste se v tujini nepričakovano znašli v stiski - brez denarja in dokumentov? Pokličite domov sorodnika ali prijatelja in ga prosite, da vam v najbližji enoti Ljubljanske banke, d.d., ki opravlja mednarodna denarna nakazila (te enote so označene s črno-rumeno nalepko Vvestern Union Money Transfer), nakaže potrebni znesek v tolarjih. Že petnajst minut po tem, ko vam bo sorodnik ali znanec nakazal denar, ga boste lahko dvignili; le če boste v kateri od afriških držav, boste morali počakati malo dlje. Dvignili ga boste lahko v prvi najbližji poslovalnici Vvestern Uniona, in sicer neodvisno od tega, na katero poslovalnico je bil nakazan. Denar vam bodo izplačali v valuti države, v kateri se nahajate; dvignili pa ga boste lahko tudi, Če boste ostali brez osebnih dokumentov. V tem primeru izkažete svojo identiteto z dogovorjenim geslom. Pri dvigu denarja ne zaračunajo provizije, to bo moral plačati že tisti, ki bo nakazal denar. Provizija je 5-odstotna. • CZ. KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Uloška 41, Tel:212-429, od 12. do 15. ure S??EJEMAMO PONUDBE POSOJILODAJALCEV Na 19. mednarodnem sejmu malega gospodarstva, kooperacij in podjetništva v Kranju, ki je v petek zaprl vrata, so kot novost te prireditve prvič predstavili avtorje najboljših raziskovalnih nalog z regijskega srečanja mladih raziskovalcev. Raziskovalne naloge dosedanjih srečanj so bile predstavljene le po posameznih gorenjskih srednjih šolah in zato premalo opažene s strani podjetnikov, ki naj bi bili zainteresirani za nova dognanja in svoje morebitne bodoče štipendiste ali sodelavce. Zato so se tokrat odločili, da se z udeležbo na sejmu predstavijo širši javnosti in navežejo čimveč koristnih stikov z zunanjimi institucijami. Dogajalo se je, je dejala prof. Cvetka Bizjak, da so avtorji najboljših raziskovalnih nalog dolge mesece čakali na zaposlitev, kar si ob siceršnjem begu možganov le težko privoščimo. Na sejmu je bilo predstavljenih 40 najboljših raziskovalnih nalog z različnih področij od tehničnih do družboslovnih ved. Avtorji -dijaki so na sejmu zainteresiranim podjetnikom razložili svoje inovacije, nazorno prikazali delovanje in uporabnost sadov svojega raziskovalnega dela, itd. O svojih nalogah so avtorji povedali: ISKRATEL Iskratel, Telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj Ljubljanska c. 24 a, 64000 Kranj, Slovenija °dloČili smo se sprejeti svetovni izziv, da bomo sooblikovali telekomunikacijske sisteme tudi po letu 2000. Zato v mešanem podjetju s SIEMENS AG iščemo najbolj ambiciozne, najbolj kreativne strokovnjake. ^ ste mlajši DIPLOMIRANI INŽENIR, MAGISTER ALI DOKTOR RAČUNALNIŠTVA, ELEKTROTEHNIKE, MATEMATIKE, FIZIKE, |n Je menite, da Ste spretni in uspešni pri razvoju programske opreme, Vas Vabimo, da v razvoju telekomunikacijskih sistemov sprostite svojo ustvarjal-n°st, in sicer na: " Programiranju z najsodobnejšimi jeziki * r©lacijskih bazah podatkov " obJektno orientiranem programiranju * krea C|J| najmodernejših telekomunikacijskih sistemov ovali boste v najmočnejši skupini strokovnjakov, ki SQLaD^a UNIX kot razvojno okolje in programske jezike C, C++, SDL, \ITfunaJve^Je računalniško omrežje za razvoj programske opreme, ki UNivje mrežo ^ "XIX delovnih postaj in računalnikov z X-Window zah?2^'3 ve^ kot ^va mi|iJona vrstic programov za že delujoče izjemno tevne telekomunikacijske sisteme. osebn^!Šm? Vam teamsko a*' samostojno razvojno raziskovalno delo, razvoj, možnosti za napredovanje in strokovno usposabljanje Poskusno^b6^6 ^omo sk,eni,i za nedoločen čas, seveda z ustrezno Kran? u^3/6 2 življenjepisom pričakujemo v 8 dneh na naslov: Iskratel, d.o.o., Jl kadrovski sektor, 64000 Kranj, Ljubljanska 24 a. D°datne informacije lahko dobite pri ge. Eli Križnarjevi, telefon (064) 272-823. Peter A. Pire, dijak 4 letnika Srednje elektro in strojne šole, Kranj: "Moja naloga ima naslov Grafični komunikacijski program; gre za povezovanje več računalnikov preko telefonske Unije, ki je v Ameriki že zelo razvito. Kar se tiče samega udejstvovanja pri raziskovalnih dejavnostih, ima tako dobre kot slabe strani. V šoli imam status raziskovalca, tako sem bil lani upravičen do stotih ur izostanka; vendar pa se zadevi lahko preveč posvetiš in tako za šolo preprosto zmanjka časa." Boštjan Lah, dijak 4. letnika Gimnazije Kranj: "Nalogo sva delala skupaj z Janezom Drak-slerjem, najin cilj pa je bil izdelati kvalitetno ozvočenje za čimmanj denarja. Imela sva že nekaj ponudb, večje zanimanje pa pričakujeva predvsem tukaj, na sejmu. Menim, da so tovrstne raziskovalne naloge premalo cenjene, saj sva za nagrado dobila neke odslužene, neuporabne inštrumente." Staš Adam, dijak 4. letnika CSUI Jesenice: "Moja raziskovalna naloga ima zgodovinsko temo o cerkvenih razmerah na področju nekdanje radovljiške pražupnije. Delo je bilo otežko-čeno, ker nisem imel dostopa do vseh arhivov. Sicer pa je naloga nastala v smislu obeležitve 700-letnice prve omembe župnije v Radovljici in bo v bistvu služila kot neka reklama za to. Za nagrado sem dobil knjigo Zgodovina Kranja ter priznan en predmet za zaključni izpit." * E. Gradnik, foto: J. Pelko Rok za dokapitalizacijo je 31. maj Kranj - Gospodarske družbe in druge organizacijske oblike podjetij in organizacij morajo po zakonu o gospodarskih družbah do letošnjega 31. maja uskladiti ustanovitvene in ostale akte z zakonom in se dokapitalizirati. Da bi podjetja to lažje opravila, pripravlja Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije v maju štiri enodnevna posvetovanja. Za udeležence z Gorenjske bo 18. maja v Ljubljani. Predavali bodo mag. Nina Plavšak, dr. Marjan Kocbek in strokovni sodelavci zveze. * CZ. PR0IZV0DN0JRG0VSK0 IN GOSTINSKO PODJETJE Škofja Loka p. o. Kidričeva c. 54 Sporočamo vam ugodne prodajne pogoje in cene v mesecu ma\u v vseh prodajalnah z živili zaboj piva Union......................1.414 SIT zaboj olja Cekin.....................2.158 SIT zaboj Radenske.........................588 SIT 15% popust za izdelke iz tekstiia v vseh prodajalnah in oddelkih s tekstilom UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP ALOKA3J KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Na Škofjeloškem Ris mori divjad, medved pa ovce V škofjeloški občini so lani našli več srnjad i, gamsov in muflonov, za katere ugotavljajo, da jih je umoril ris, ki se zadržuje na območju vseh lovskih družin. Škofja Loka - Edini gorenjski lovsko-ribiški inšpektor Jože Muri ugotavlja, da je bil lani spomladi stalež divjadi zaradi že šesta zaporedne mile zime dokaj visok in da so lovske družine iz škofjeloške občine temu primerno tudi načrtovale odstrel. Podatki kažejo, da so uplenile 1300 srnjadi (najmanj v zadnjih štirih letih), 126 gamsov (največ od 1990. leta dalje), 35 jelenov, 21 muflonov in 15 divjih prašičev (najmanj v zadnjih štirih letih). Gamsje garje so odkrili pri enem gamsu (v lovski družini Selca), kar precej srnjadi pa je poginilo zaradi poletne vročine. Če je ris moril srnjad, gamse in muflone, je medved po navedbah inšpektorja lani pokončal dvanajst ovc in kozo, pet ovc pa je toliko poškodoval, da so jih morali zaklati. Stalež divjih prašičev je upadel; škoda, ki jo divjad povzroča kmetijstvu, pa je po oceni inšpektorja znosna. • CZ. Nova trgovina i gozdarsko opremo Kranj - V četrtek bodo na cesti Staneta Žagarja 53 v Kranju (na Primskovem, poleg Tinexa) odprli novo trgovino z gozdarsko opremo Intergozd. Y trgovini bodo prodajali motorne žage, gozdarsko orodje, opremo, zaščitna sredstva, terenska oblačila in obutev, opremo za mehanizirano spravilo in prevoz lesa in drugo, posredovali pa bodo tudi pn nakupu rabljene opreme in strojev. • CZ. Cerkljanski odbor kmečkih žena Povabilo v Čateške Toplice Cerklje - Cerkljanski odbor Društva kmečkih žena Kranj in kmetijska svetovalna služba prirejata v torek, 10. maja, izlet v Čateške Toplice. Izletnice se bodo med potjo ustavile v samostanu Stična, kjer si bodo v spremstvu meniha ogledale zbirke in se spoznale z življenjem in delom v samostanu. V Čatežu si bodo ogledale vrtnarijo Agraria in lahko kupile tudi lončnice, okrepčale pa se bodo na turistični kmetiji na Malem vrhku. Popoldne je predvideno kopanje v termah Čatež, možno pa si bo ogledati tudi zbirko Posavskega muzeja v Brežicah in si v industrijski trgovini Jutranjke nakupiti otroška oblačila in trenirke. Med povratkom domov se bodo ustavile še na kmetiji Keržan v Brežicah, kjer se ukvarjajo s predelavo mleka. Cena izleta je 2.200 tolarjev. Prijave sprejemajo do četrtka na blagajni Hranilno kreditne službe v Cerkljah (tel. 421-200), vplačila pa tudi na blagajni HKS Šenčur. • CZ. Maria TVeben Z je kaj hitro ugotovil Kranjčan Dušan Mravlje, ki se je te dni odločil obteči Slovenijo - V nedeljo in včeraj je tekel tudi po Gorenjsem, tek pa naj bi v nedeljo po vec kot 1100 kilometrih zaključil v Dobovi. Kranj, 3. maja - Naš znani ultramaratonec, 40-letni Kranjčan Dušan Mravlje, ki se je s svojimi tekaškimi podvigi uveljavil na najtežjih tekih po svetu in v Evropi, je tokrat na P°" uresničitve svojega do sedaj največjega podviga v Sloveniji. V 12 dneh namreč namerava preteči 1100 kilometrov ob mejah v Sloveniji. S tekom je štartal v sredo, 27. "Pnla, v Dobovi, v nedeljo in ponedeljek pa je tekel tudi po Gorenjskem. Izjemno jahteven tek po njegovih besedah poteka še bolje od načrtov in nobene skrbi m, da u«šan v nedeljo ne bi pritekel na cilj v Dobovo. "Do tega trenutka imam "dirko" maksimalno pod kontrolo, vse gre brez problemi ni nobene poškodbe in zaenkrat tudi jj1 bojazni, da zastavljenega načrta ne bi J*r"*ničil. Vse zastavljene časovne limite ^er"i presegel za uro in celo več, tako da e_n navadno moral vedno čakati, da sem Pnsel v cilj. Tudi vnaprej mislim, da ne bi ?"ielo biti večjih problemov. Čaka me sicer rsič, vendar za vzpon ni nikakršnega pr°blema, težje bo teči navzdol saj ofct'0v kiiub temu da so nobe e .etaPe kilometrsko zelo dolge, nr», na nima posebno ekstremnih vzpo- eh ° sP»stov.Problemi, ki jih ob koncu vrem5nu- H1Udl teKaSKe "P*" * K? Pričakujem bodo verietno boli osi- !ma Se v Je v nedeljo nastopilo na atletskem le*o"n-U V <-e!ovcu- Kranjčani so tudi tokrat pokazali, da so za Prv' « ?M°no dobro pripravljeni. Jetrni žami" kranjske atletike sta tokrat nastopili v teku na 100 12,40isi"^3 Je bila kot specialistka za 400 metrov prva s časom Dušan Mravlje je do sedaj le petino poti pretekel sam, večji del pa so mu pomagali za sport navdušeni domačini iz krajev, mimo katerih je tekel. Na poti iz Preddvora se mu je za nekaj kilometrov pridružil slovenski minister za obrambo Jelko Kacin, ki si je na treningih za promocijsko vožnjo Giro pridobil dovolj kondicije. Portorož, v četrtek naj bi pot zaključil v Ilirski Bistrici, v petek na Jasnici, v soboto v Ratežu, v nedeljo, 8. maja, pa bo predvidoma ob 13.uri na cilju (in startu) poti v Dobovi. Potem ko je naš najboljši ultramaratonec lani že pretekel Slovenijo po dolgem in počez, potem ko naj bi jo te dni pretekel še ob mejah, praktično ni več projekta, ki bi ga v Sloveniji še lahko navdihoval. "Za teke po Sloveniji je idej praktično zmanjkalo, morda ostajajo samo še misli na teke Ljubljana... ne vem, kam. Sicer pa nameravam v prihodnje ultramaratone v glavnem teči v tujini," je o novih načrtih že povedal Dušan Mravlje. • V.Stanovnik fcklinde v ••' Marcela kot skakalka v daljino četrta z 12,85 Metrov i uSti disciPlini je bila Tina Čarman peta. V teku na 400 (60,98n j? bila Urša Hribar tretja z novim osebnim rekordom Roškem I1 Ča njo pa sta se uvrstili sestri Tina in Petra Bergant. V ubski t lf na ^ metrov je bil Joža Resman četrti, njegov ?°tekal v C ^n*e Rener pa peti. Pionirski tek na 60 metrov je !' Tea i» fnamenju klubskega obračuna in se je razpletel takole: Mirja°a!agelj (8,61), 2. Brigita Postolova, 3. Nina Medved, 4. UVrstila na* ' V teku pionirk na 80 metrov se ie Urša Hribar Pa je bil pi.e£°. mesto (".66 - nov osebni rekord), med pionirji W ' *-dl °kič tretji v teku na 60 metrov. • C.Z. *NIS •••tCCamxmi.II «8? V DRUGIKR0G tekma°D' i i maJa " Konec tedna je bila v Mariboru prva letošnja tudi na$iayiS0Vega Pokala v tenisu za moške, na kateri so nastopih Čimer se - nisači- Ekipa Slovenije je s 3:2 premagala Grčijo, s m°Ške J5. "ašim uspelo uvrstiti v drugi krog tega elitnega V petek •P?ega teniskega tekmovanja. 6:4 s J* • °'t ^ožič premagal Eframoglua z rezultatom 6:1, »nča'lo vu ^e med B'ažem Trupejem in Bevalasom pa se je 5'až Tr.1 ..rist Grka z izidom 4:6, 4:6, 7:6, 1:6. V igri dvojic sta bo Marko PorTzgubila'z izidom }^.**>Š^m'takc ^IT? V nedelj° Premagal BeVala4a'u^ueiaPv aTeva^je ~* le naša reprezentanca z zmago 3:2 uvrstila v nau« j j Rvanja. V 2 krogu se bodo naši pomerili s Finsko, tekma pa *11 v Ljubljani ali pa v Mariboru. • V.S. aj gre zares 2- maja - S kvalifikacijskimi obračuni »JJjrfggjJ fi2".m centru Ten - ten v Domžalah začelletošnji^turnir glavnUlt °Pen- poleg igralcev, ki so si uspeh izboriti mestona Kfe turnirJu prek kvalifikacij, so organizatorji na turnir SJJili Alekse a Ćavrilova (Rusija) in Juana Gisberta (Spmj4 »vnem tuniirj ki se je\ Domžalah začel včeraj nastopata bo rdva na&a tenisača, Blaž Trupej in Iztok Božič, tekmovanje pa lraJalo do nedelje, 8. maja. • V.S. SESTRI KEJŽAR SPET REKORDNO Kranj, 2. maja - Od petka do nedelje je bil na Dunaju mednarodni miting v 50-metrskem bazenu. Na njem je sodelovalo okoli 350 plavalk in plavalcev iz 15 držav. Tudi tokrat je slovensko zastopstvo doseglo nekaj lepih izidov, najbolje pa se je ponovno izkazala Radovljičanka Alenka Kejžur. Alenka je že v soboto v disciplini 100 metrov prsno osvojila prvo mesto in s časom 1:13:43 postavila nov državni rekord. Prav tako je popravila rekordno znamko na 200 metrov prsno, s časom 2:33,56 pa je osvojila drugo mesto. V nedeljo je Alenka odlično plavala še na 200 metrov mešano in s Časom 2:21,89 postavila svoj tretji državni rekord na tem mitingu. Ta rezultat pa je zadoščal za novo drugo mesto. Nataša Kejžar je rekordno odplavala na 50 m prosto in z izidom 27:53 osvojila Šesto mesto. Od rezultatov naših reprezentantov je treba omeniti še nastop Igorja Maj ena na 1500 metrov kravi, ko je zasedel drugo mesto, prav tako drugo mesto pa je osvojil v disciplini 400 m prosto. Nace Majcen je bil v isti disciplini tretji. Jure Maste je bil na 100 metrov delfin drugi, Peter Mankoc pa na 200 m mešano tretji. Odličen je bil tudi rezultat Gorana Juraka, na 100 metrov kravi, ko je z novim slovenskim mlathnskim rekordom 53:44 osvojil peto mesto. Nov državni mladinski rekord pa je postavil tudi v disciplini 50 m prosto (24:67). Z uspešnim nastopom tudi na tem mitingu je pet slovenskih tekmovalcev in tekmovalk izpolnilo norme za nasto na evropskem mladinskem prvenstvu, ki bo avgusta v Pardubicah na Ceškem.To so: Peter Mankoc, Alenka Ličar, Alenka Kejžar, Igor Markovič in Goran Jurak. • V.Stanovnik MESEC DNI PRED GIROM V KRANJU JUTRI PRIREDITEV NA PLANINI Kranj, 3. maja - Organizatorji letošnjega 77. Gira d'Italia se že pripravljajo na start dirke, ki bo 2. in 3. junija obiskala tudi Slovenijo. Eden od pozdravov karavani kolesarjev pa bo tudi prireditev, ki so jo poimenovali Nomadi lepote za Giro. V predstavi, ki se bo začela jutri, v sredo, 4. maja, ob 19.15 uri v dvorani na Planini, bodo sodelovali artisti oddelka za špektakelske umetnosti Novo mesto 1917, gimnastična ekipa, judoisti, sabljači, bodvbuilderji, vozniki gookarta, svetovni vicešampion v BMX in še nekateri posamezniki. Za športno koordinacijo in koregrafijo pa bo poskrbela nekdanja reprezentantka v športni gimnastiki Jasna Doki Osolnik. Poleg tega bo z videoposnetki poskrbljeno za prikaz bogate, 77. letne zgodovine Gira. Vsi sodelujoči so obljubili, da ne bo žal nikomur, ki bo jutri zvečer v dvorani na Planini! • V.Stanovnik DENAR ALI ŽIVLJENJE? Vprašanje, ki ga ponavadi brez besed in z naperjenim orožjem zastavijo bančni roparji, se je minuli konec tedna ial preneslo tudi v avtomobilski šport. Dve tragediji v samo dveh dneh na istem dirkališču Formule 1 in skorajda na istem predelu steze, sta vendarle veliko preveč, da se ne bi vnovič začela porajati vprašanja o vrednosti človeškega livljenja v spopadu z velikimi denarji, kakršni se vrtijo v tem atraktivnem, toda izjemno nevarnem športnem početju. Organizatorjem tretje letošnje dirke za prvenstvo Formule 1 v italijanski Imoli so interesi sponzorjev in drugi finančni prihodki ial pomenili več kot življenje dveh ljudi, ki sta prav tako dirkala za čedne kupčke denarja. Tragična sobotna nesreča Avstrijca Ratzenbergerja bi morala biti zadosten opomin, da s stezo (kije obdana z le deset metrov oddaljenim varovalnim zidom) ni vse tako, kot bi moralo biti, vendar reakcije ni bilo. Dirkači Formule 1 letos vozijo z avtomobili, ki nimajo elektronsko nadzorovanega podvozja in so osiromašeni še za vrsto druge elektronike, kije zagotavljala bolj optimalno in hkrati tudi varnejšo vožnjo. Zal se je morala pripetiti še ena nesreča, v kateri je izgubil življenje sloviti Brazilec Senna, skoraj pa ni mogoče verjeti, da so dirko izpeljali tudi za to ceno. Vprašljivo pa ni samo moralno obnašanje organizatorjev, saj se vsaj pri meni osebno (po tistem, kar se je videlo na posnetku nesrečnega trčenja) porajajo dvomi o čistosti poslov v Formuli 1. Ali bo po tragičnih dogodkih v Imoli zdaj vendarle kdo spregovoril in še enkrat pretehtal vrednost drznih avtomobilskih gladiatorjev? Takšna Imola se ne sme ponoviti nikoli več in naj bo v opomin tistim, ki se milo rečeno igrajo z varnostjo dirkačev, ki so kljub varnosti dirkalnikov pri takšnih trčenjih kljub vsemu nemočni. In naj enako velja tudi za organizatorje domačih avtomobilskih in motociklističnih tekmovanj, da ne bi prekmalu pozabili lanskega tragičnega zaključka prvenstva v rallyju. • M. Gregorič iNISTVO PRVI NASTOP DRESURNIH JAHALCEV Ljubljana, 2. maja • Začela se je nova tekmovalna sezona v dresurnem jahanju. Konjeniški klub Ljubljana je pripravil prvo tekmo za Pokal Slovenije, na katerem je sodelovalo 37 tekmovalcev in tekmovalk iz devetih slovenskih klubov. Med njimi so bih tudi štirje člani KK Kranj in lahko rečemo, da so začeli novo sezono presenetljivo dobro. V mladinski konkurenci, kjer je nastopilo 23 tekmovalk in tekmovalcev je v nalogi A5 zmagala Polonca Kalan, njen brat Blaž pa je bil drugi v članski konkurenci, Izkazala se je tudi druga tekmovalka iz Kranja Saša Pegam, ki je v obeh konkurencah osvojila zelo dobro 4. mesto. Rezultati - naloga A5 mladinci Pokal Slovenije I. tekma: 1. Polonca Kalan, Picaso, KK Kranj, 458, 2. Aleš Peterlin, Štrumf, Ljubljana, 436, 3. Barbara Lorber, Linda, Celje, 420, 4. Saša Pegam, Maestozo Capriola, KK Kranj, 417 točk. Naloga L5 Pokal Slovenije za člane: 1. Leda Selan, Štrumf, Ljubljana, 536 točk, 2. Blaž Kalan, Picaso, KK Krani, 530, 3. Andrej Penko, Mangart, Lipica, 487, 4. Saša Pegam, Maestozo Capriola, KK Kranj 483 točk. • Nenad Antonič n KRANJ 90 ZA KONČNICO KRANJ 90 : MARIBOR 13 : 7 (2 : 0, 3 :1, 3 :1, 5 : 5) Maribor, 30. aprila - Kopališče Pristan, gledalcev 50, sodnika Čeklič (Koper) in Rakove (Kranj). Kranj 90 je tokrat gostil ekipo Maribora kar v mariborskem kopališču Pristan in zabeležil novi točki. Dvomov o zmagovalcu tokrat ni bilo, saj so Kranjčani vsaj za razred boljši, pa čeprav Maribor pod vodstvom trenerja Baždarja igra iz tekme v tekmo vse bolje. Grega Košir ZAMUJENE PRILOŽNOSTI TRIGLAVA TRIGLAV: LJUBLJANA 8 : 8 (2 : 1, 3 : 2, 2 : 1, 1 : 4) Ljubljana, 30. aprila - Zimski bazen Tivoli, gledalcev 100, sodnika Pičulin (Kranj) in Jerman (Koper), delegat Didič (Kranj). Srečanje so "domačini" začeli izredno nervozno in poznalo se je, da imajo pred neugodnimi nasprotniki še veliko treme. Že v grvi minuti srečanja so gostitelji proslavili gostujočega vratarja Lomana Naglica, ko je ubranil nenatančni met Tadeja Peranoviča. Prav to je dalo pogum gostom, ki so z lepim sidraških golom Ivanka povedli. Triglavani so imeli nato vrsto priložnosti, vendar pa so le redke izkoristili. Zato pri Kranjčanih gre pohvala le Troppanu, saj so ostali naredili preveč napak in igrah v nekem "krču", Ljubljančani pa zaslužijo pohvalo za borbenost. • Jože Marinček MLADINCI TRIGLAVA DRUGI Kranj, 2. maja - Od petka do nedelje je bil v Postojni letošnji finalni turnir mladincev za naslov državnega košarkarskega prvaka. Na njem so se pomerile ekipe Smelt Olimpije, Celja, Postojne in Triglava, naslov prvaka pa je osvojila ekipa Smelt Olimpije. Prvi dan sta igrala Smelt Olimpija in Celje, zmagali pa so Ljubljančani z izidom 120:55 (57:30). v drugi tekmi prvega dne pa sta se pomerili ekipi Triglava in Postojne, boljši pa so bili Kranjčani, ki so zmagali s 79:75 (30:35). V soboto so Ljubljančani igrali s Postojno in zmagali s 105:61, Triglav pa je ugnal Celje s 115: 57. V tekmi za tretje mesto je nato Postojna premagala Celje, ekipa lanskih prvakov, Triglav, pa je nesrečno izgubila s Smelt Olimpijo z rezultatom 84:82 (41:41) in osvojila drugo mesto. Najboljši strelec turnirja je bil Triglavan Marko Milic, ki je dosegel kar 110 košev. • V.S. Tretja nogometna liga Prva slovenska nogometna liga ŽIVILA PORAŽENA V CELJU PUBLIKUM CEUE : ŽIVILA NAKLO 3 : 0 (1: 0), strelci za Celjane Golubica v 5., Goršek v 67. in Blatnik v 70. minuti. Celje, 1. maja - Uresničila se ie za Živila najbolj pesimistična napoved. Publikum je pod vodstvom prvega vratarja Branka Zupana, ki je namesto Zavrla sedel na trenersko klop, zaigral boljše in porazil oslabljene Naklance. Živila so nastopila v Celju brez Robija Oblaka in Saša Vorobjova, ki imata po dva rumena kartona, ter Marušiča, ki se je poškodoval na meddržavni tekmi s Ciprom. Publikum je bil večino tekme boljši. Po napaki naklanske obrambe je že v peti Golubica premagal Laliča, ki je sicer branil dobro in v 29. minuti preprečil Pranjiču zanesljiv zadetek. Naklanci so tudi izvedli nekaj nevarnih akcij, vendar ni bilo dobrega zaključnega strela. Najbolj nevaren je bil Jerina, posebej v začetku drugega polčasa. Potem so Celjani zaigrali boljše. V 62. muinuti je Golubica dosegel gol, ki ga je sodnik najprej priznal, potem pa po posvetovanju s stranskim sodnikom razveljavil. V 67. minuti je Goršek iz protinapada povišal na 2 : 0, tri minute kasneje pa je po strelu Pranjiča iz kota Blatnik povišal na 3 : 0. Publikum je tako po treh porazih zmagal, Naklanci pa so bili poraženi po treh sorazmerno dobrih igrah, posebej pred tednom z Muro. V nedeljo prihaja v Kranj HIT Gorica, ki spomladi igra zelo dobro. * J.Košnjek Druga nogometna liga ZAMUJENE PRILOŽNOSTI KRANJČANOV TRIGLAV CREINA : NAFTA LENDAVA 0 : 2 (0 :1), strelca za Nafto Zver v 35. in Šabjan v 59. minuti, gledalcev 200, rumeni karton Kovačič in rdeči karton Atlija (oba Triglav Creina), glavni sodnik Turščak (Koper) dober. Kranj, 1. maja - V moštvu Triglav Creina so zaigrali nekateri nekdanji igralci in tudi v tekmi z Nafto, ki je eno najuspešnejših moštev spomladi v drugi ligi, poskušali ujeti točko, ki bi jih približala obstanku v ligi. Začeli so odlično, vendar, kaj pomaga, ko niso izkoristili premoči v večjem delu prvega polčasa in priložnosti. Nafta pa je imela v golu Limanija, ki je lovil in boksal v kot vse, kar niso zgrešili že Kranjčani sami. V 5. minuti je šel Boldin sam proti Limaniju, vendar vratarja ni ukanil. Potem je poskušal Bajrovič, Krnic pa je trikrat nevarno streljal, vendar je Limani branil, ko smo žogo že videli v mreži. Nafta v prvem polčasu ni niti pretirano napadala, kadar pa je, kranjska obramba ni bila zanesljiva. Tako je bilo v 35. minuti, ko ie Zver ušel mimo dveh Kranjčanov in z natančnim strelom zadel. V drugem polčasu so Kranjčani popustili, Nafta pa je s pametno igro dobivala premoč in tudi po napaki kranjske obrambe zabila drugi gol. Šabjan je ostal sam, krenil proti golu, streljal, Atlija pa je žogo ustavil z roko, in tako poskrbel za svoj rdeči karton in najstrožjo kazen, ki jo je Šabjan spremenil v gol. Kranjčani so sicer poskušali, Boldin v 80. minuti, vendar so Lendavčani zlahka zaustavljali napade in stiskali obroč okrog kranjskega gola. Gledano v celoti je izid pravičen. Trener Triglava Creine Stane Kodele je po tekmi dejal, da sta tako obramba kot napad igrala slabo, razen v prvem polčasu, ko je bila igra dobra in bi lahko tudi zabili gol. Za obstanek v ligi se bodo borili do konca, vendar bi morali vsaj doma dobivati vse tekme. • J.Košnjek Tretja nogometna liga JELOVICA OSVOJILA TOČKO BILJE : JELOVICA 0 : 0 Škofja Loka, 1. maja • Kot je v nedeljo, dan po tekmi v Biljah, povedal vodja moštva Jelovice na nedeljski tekmi Emil Novine, je osvojena točka v Biljah velik uspeh. Domačini so imeli nekoliko več priložnosti za zadetek kot Ločani, za katere sta priložnosti za zadetek zamudila Čehič in Idrizi. Sojenje je bilo korektno, prav tako tudi občinstvo, ki je znalo nagraditi tudi lepe akcije gostov. Igrišče v biljah je zelo lepo in je na takem terenu užitek igrati. Jelovica ima sedaj 13 točk in ima še možnosti za obstanek. Po tej osvojeni točki Ločani še niso vrgli puške v koruzo. Za Jelovico so igrali M. Oblak, Brdnik, Pavičevič, C. Oblak, Leskovec, Klančar, Idrizi, Grubič, Čehič, Mauko in Švarc. Pavičeviča je zamenjal Škraba. • J.K. DOMAČINI NISO IMELI SREČE Kranj, aprila - Športna zveza Kranj je bila prejšnji teden organizator četrtfinalnega prvenstva za osnovne šole v malem nogometu. V konkurenci ekip treh šol: OŠ Nove Jarše, OŠ Milan Šušteršič in OŠ L.Seljak, domačini niso imeli sreče, saj so kljub dobrim igram uspeli zbrati le eno točko (izenačen izid z M. Šuštrešič 2:2) in se tako niso uspeli uvrstiti v polfinale slovenskega prvenstva za osnovne šole. Najboljši strelec prvenstva je bil Klemen Gingo iz Novih Jarš, najboljši vratar pa domačin Tomaž Pavlin. • M.Čadež LIGAŠI NISO POČIVALI Odigrala sta se 13. in 14. krog v 2. ženski, 3. moški in kadetski ligi. Poglejmo rezultate: 13. krog - 2. lisa ženske: Mlinotest (B): Lokastar 15 :19, Polje : Tapi Zagorje preloženo, Olimpija (B): Sava (Kr) 25 : 22, Kranj (B) : Krim Electa (B) 23 : 13, Izola : Planina (Kr) 33 : 14. 3. liga moški: Prule : Besnica (B) 32 : 9, Pegaz Jezersko : Radovljica Š. Bled 24 : 16, Šešir (B) : Dom Žabnica 30 : 28, Gorjanc : Herbalife Storžič 27 : 20, prosti so bih igralci Save. Kadeti: Prule : Besnica 8 : 23, Center Zaplotnik : Radovljica Š. Bled 13 : 24, Šešir : Dom Žabnica 21 : 20, Preddvor Infotrade : Pizzerija P. Storžič 10 : 0, prosti so bili kadeti Save. Starejše deklice: Kočevje : Lokastar 16 :13, Olimpija : Sava (Kr) 24 : 10, Kranj: Krim Electa preloženo, proste so bile deklice Polja. 14. krog - 2. liga ženske: Lokastar : Izola 21 : 22, Planina (Kr) : Kranj (B) 15 : 25, Krim Electa : Olimpija (B) preloženo, Tapi Zagorje : Mlinotest (B) 15 : 22, Sava (Kr) : Polje preloženo. 3. liga moški: Dom Žabnica : Pegaz Jezersko 20 : 20, Radovljica Špec. Bled : Prule preloženo, Besnica : Sava (Kr) preloženo, Herbalife Storžič : Pizzerija P. Storžič : Šešir 37 : 1, prosti so bili kadeti Preddvora. Starejše deklice: Planina (Kr) : Kranj 6 : 25, Krim Electa : Olimpija - preloženo, Sava (Kr) : Polje preloženo, proste so bile Kočevke. * Martin Dolanc SODNIK REZIRAL VISOSKI PORAZ VISOKO : TELMONT ŠMARJE 0 : 2 (0 :1), strelca za goste Grižon v 15. in Labor v 80. minuti. Visoko, 30. aprila - "Drži, da smo igrali slabo in da bi nam točka v današnjem srečanju «po zmagi v preteklem kolu na tujem zagotovila obstanek v ligi. Tako pa se sedaj spet začenja boj za obstoj. Sodniki zoper nas počenjajo nemogoče. Kot da nas želijo spraviti iz lige," je dejal po sobotni tekmi trener Visokega Boris Krišelj. Res je, da so igralci Visokega na igrišču večkrat pretirano "zgovorni", vendar jih je tokrat uspel spraviti ob živce glavni sodnik Vlado Smiljanič iz Ljubljane. Razburjenje na igrišču in ob njem je bilo takšno, da bi lahko sodnik z Visokega odnesel še kaj drugega kot hude besede. Rumene kartone je delil po ne preveč izostrenih merilih, dal pa je tudi dva rdeča domačinoma Pavlu Cotmanu v S tekme na Visokem - levo domači igralec Boštjan Naglic ©KOMET1 URBAN ŠILC MED IZBRANO Škofja Loka - Sredi aprila je bilo v Slovenj Gradcu finale pokalnega tekmovanja v rokometu za moške. Po končani tekmi pa je na priložnostnem sprejemu selektor slovenske moške rokometne reprezentance Tone 'Iiselj objavil imena 18. kandidatov za nastop na letošnjem 1. Evropskem prvenstvu, ki bo v prvi polovici junija na Portugalskem. S tem je bila potrjena tudi vest, ki je dolgo krožila med ljubitelji škofjeloškega rokometa, da bo prvič za člansko moško reprezentanco na voljo igralec iz Šeširja, kajti na spisku je tudi ime Urbana Šilca. Urban Šile se je rodil v Ljubljani, 13. julija 1970. Že hitro pa je bil zapisan rokometu, saj je bil oče Jože eden najbolj znanih slovenskih igralcev in trenerjev te športne panoge. Prve rokometne korake je začel pri Rokometnem klubu Prule v Ljubljani pod vodstvom trenerja Slavka Čarga. Njegovo nadarjenost so opazili pri takrat vodilni slovenski ekipi, Kolinski Slovanu iz Ljubljane, kjer je Urban odigral nekaj sezon. Zadnji dve sezoni pa je član škofjeloškega, sedaj drugoli-gaškega Šeširja. V prvi škofjeloški sezonije Urban prispeval velik delež k uvrstitvi v prvo ligo. Žal pa se je na začetku prvoligaške sezone 1993/94 poškodoval, tako da je zamudil skoraj ves jesenski del prvenstva. V drugem delu pa je bil ponovno tisti pravi in si s tem prislužil poziv na reprezentančne priprave, ki se bodo začele 9. maja v Mariboru. Med izbranci Toneta Tislja je Urban edini, ki prihaja iz drugoligaškega kluba. • Dare Rupar, foto: D. Gazvoda UČENKE OŠ IVANA GROHARJA HNALISTKE Ljubljana, aprila - Dvorana Tivoli je bila gostiteljica enega od štirih polfinalmh turnirjev v rokometu, za deklice rojene leta 1979 in mlajše, v sklopu tekmovanja za najboljšo OŠ v rokometu v Sloveniji. Na njem so nastopile naslednje ekipe: OŠ ZALOG iz Ljubljane, OŠ ŠENTJERNEJ iz Šentjerneja ter dve gorenjski ekipi in sicer zmagovalna ekipa četrfinala OŠ IVANA GROHARJA iz Škofje Loke in drugouvrščena OŠ FRANCE PREŠEREN iz Kranja. V prvih tekmah sta se pomerili gorenjski ekipi z najboljšima šolama iz ljubljansko - dolenjske regije ter zmagali. Nato sta se pomerile še med sabo za vstop v finale državnega prvenstva. Prepričljivo je bila boljša ekipa OŠ IVANA GROHARJA saj je zmagala z rezultatom 16:7. S to zmago so se učenke zmagovalne ekipe uvrstile med štiri najboljše osnovnošolske ekipe v Sloveniji, ki bodo 11. 5. 1994 odločile, kdo je letošnje šolsko leto najboljši v državi. Kranjčanke se bodo uvrstile od 5. do 8. mesta, odvisno, kako uspešno bodo nastopile učenke z OŠ IVANA GROHARJA. Za zmagovalno ekipo OŠ IVANA GROHARJA so nastopile naslednje igralke: BIZJAK TANJA, KOMLIEN KATARINA, BAJRIČ DENISA, KALAN BOJANA, DEBELJAK TANJA, FAJFAR MAJA, FAJFAR NATAŠA, VEBER SAŠA, PINTA-RIČ KATARINA, KOŠIČ MAJA, KOŠIČ NATAŠA in GRGIČ ALENKA. Trener ekipe je Marko Berce. V dvorani na Kodeljevem pa so se istočasno pomerile najboljše štiri osnovnošolske ekipe učencev, rojenih leta 1979 in mlajših, s četrtfinalnih turnirjev z območja gorenjsko - kamniške -domžalske regije in ljubljansko - dolenjske regije in sicer OŠ NOVE JARŠE in OŠ MILAN ŠUŠTERŠIČ iz Ljubljane ter OŠ IVANA GROHARJA iz Škofje Loka in OŠ PREDOSUE iz Kranja. Rezultati: OŠ NOVE JARŠE : OŠ PREDOSUE 15:12, OŠ MILAN ŠUŠTARIČ : OŠ IVANA GROHARJA 12:14, OŠ PREDOSLJE : OS MILAN ŠUŠTARŠIČ 10:13, OŠ NOVE JARŠE : OŠ IVANA GROHARJA 18:10. V finale se je torej po zmagi nad obema gorenjskima ekipama uvrstila ekipa OŠ NOVE JARŠE. • Marko Primožič prvem in Romanu Zaplotnik u v drugem polčasu. Visoko je pokazalo malo boljšo in nevarnejšo igro le v prvem delu dveh standardnih igralcev, od katerih nevarnega Sajevica še nekaj časa ne bo v moštvu. Visočani so prejeli prvi gol r>sort-Grad in Trgovina Pr'Klemen in Pletijstvo Jakopina ooa • J. Kuhar PRI DOMELU IMEJO ODLIČNE MLADE SMUČARJE S TRENERJEM SO PRIŠLI TUDI USPEHI Žel e v rekoč W"h 29' apnla * Smucarski k1"0 Domel iz Železnikov j »ion ^Ven 'et'n d°ž've' Pravi preporod. Iz tako rel smuč'm-ne-''a'^portne£a dru*tva> ki je med drugimi vzgaju.. smučat-'2 ^e'ezn'kov in okolice, je prerastel v enega vodilnih >„i .„ars»ih kolektivov na f^nrpniskem - zaenkrat seveda v mega športnega društva, ki je med drugimi vzgajalo 'mučarje iz Železnikov in okolice, ie prei ,vrskih kolektivov na Gorenjskem - zaerutrai seveaav fmnh kategorijah, med dečki, deklicami in cicibani. V klubu u !.udi cdina gorenjska reprezentantka Sa Mohorič. , °o pred dobrima dvema fioma je bil smučarski klub v ^'eznikjh ena od športnih v kategoriji deklic, iekcii -fv;" ena °a športnih i sitiui ■ Pai"tizana, ki je za ^keanJ°,V z8°rnjem delu reki 6 s*rbel bolJ kot I ^ade ? tečaj.j S° VZgajali ' imel? smučarJe, ker pa niso I so si" prveSa trenerja, temveč gali Ji sezone v sezono pomakni onorarnimi sodelavci, je n0 T mladih smučarjev navad- I strotaStala tam> kjer bi se a'o za/"0 trenersko delo mor-leta etl- "V klubu smo se vsa lenari s pomanjkanjem razlo2a,HVe"dar t0 ni bil glavni 'ovit, t', S1 ne bi mo8h za8°-Pcrsn LenerJa- ki bi poskrbel za Pektivne mlade smučarje. Trenerja v naši dolini enostavno nismo našli, zato smo jeseni leta 1992 dali razpis in šele drugič smo našli ustreznega strokovnjaka, Nika Šifrerja, ki je k nam prišel iz Domžal. Začel je delati z mladimi talenti, rezultati njegovega dela pa so se pokazali že lani, še bolj pa v minuli sezoni. V klubu imamo osem dečkov in deklic ter več kot trideset cicibanov in cicibank. Mlajše smo s pomočjo honorarnih trenerjev naučili smučati, starejši pa so letos že posegali po vidnih mestih v slovenskem merilu," je o velikem kvalitetnem preskoku kluba povedal predsednik Janez Rakovec. VSK Domel v Železnikih so izračunali, da so starši tekmovalcev morali vminulem letu za posameznega otroka v kategoriji mlajših ter starejših dečkov in deklic prispevati okoli 175 DEM v tolarski protivrednosti in opremo, s čimer so pokrili okoli 30 odstotkov stroškov, ki jih je za posameznika imel klub. S tem naj bi bil Domel za starše med cenejšimi klubi na Gorenjskem. Glavni sponzor smučarjev iz Železnikov je Domel, klubu pa pomagajo tudi Eurošped, Alples- lesni program, TOPS MING, Čevljarna Ratitovec, KIS, nekaj pomoči pa dobijo tudi od Športne zveze in posameznih donatorjev ob različnih akcijah. Ena takih je bila v zadnjih letih tudi gradnja brunarice na Soriški planini, pri kateri je pomagalo več kot 30 podjetij in 60 zasebnikov, smučarji pa so opravili več kot 1700 prostovoljnih ur. Kljub temu da v klubu še nimajo reprezentantov v mladinski in članski kategoriji, pa trije regijski reprezentance Saša Kokalj, Saša Gortnar m Gorazd Jelene, ter državna reprezentantka Maja Mohorič v kategoriji dečkov in deklic obetajo, da so v klubu pripravljeni tudi na uspehe v starejših kategorijah. Poleg napredka s tekmovalci pa pri SK Domel postajajo tudi vse bolj priznani organizatorji , saj so v minuli zimi pripravili dve tekmi za državno prvenstvo in dve regijski tekmovanji. V klubu si za novo zimo želijo nov klubski kombi, želijo pa si tudi, da bi imeli v domačih podjetjih v Železnikih še več razumevanja za delo in razvoj kluba. • V.Stanovnik RANTU VETERANSKO PRVENSTVO Sv Šp0rt*n^"*1' aprila - V domu kulture pri Sv. Duhu je domače ^mi?0 u^tv.° Polet organiziralo letošnje občinsko prvenstvo v in q J?em tenisu za veterane. Ob udeležbi igralcev iz Škofje Loke Potet i Je P° pričakovanju zmagal Jano Rant. Tekmovanje je saio v starostni skupini nad 40 let. Bertr^ ,red najboljših: 1. Jano Rant - Partizan - EGP, 2. Peter krmari J " Kondor' 3- Peter ŽaSar ' Partizan - EGP. • J. j^AGA ZA BOŠTJANA RANTA f PETRO FOJKAR v na '. ' aprila - Tradicionalnega dvanajsetega tekmovanja dvojic dvoj; . nem tenisu na Godešiču se je tokrat udeležilo kar 16 ^c 12 Ljubljane, Križ, Kranja, Šk. Loke in domačini. ^ič (\ob" or8anizaciji namiznoteniškega kluba Kondor je letos Premah ,lla dvoJica ^ant- Fojkar iz Sk. Loke, ki je v finalu VečF dvoJ'co Poljanšek, Snedic - Križe z 2:0. *map j.ratni zmagovalni dvojici iz Ljubljane tokrat ni uspelo stanja j narnesto Petronijeviča je za dvojico igral Pangračič in Pahor, ki pa nista bila kos tokrat boljšim nasprotni- ^PSt?1^ed najboljših: 1. Petra Fojkar, Boštjan Rant - Partizan Svolj'/, PolJanŠek, Snedic - Križe, 3. Kersič, Žepič - Križe, 4. ^ Trkaj - Trnje - Podlubnik. • J. Starman jjjUKO SMUČANJE1 {JESLALOM OBRTNIKOV Zapo8?1^8 " Člani zbornice obrti in podjetništva iz Tržiča, pri ba SelerT de'avci i" družinski člani so se zbrali na veleslalomu Justja 3'ci. Najboljši so bili: Rok Perko, Bine Rozman, Matej £atja UgV.3 Zupan, Daša Zupan, Marija Križaj, Simona Zupan, Kike| c8"č, Vili Planine, Edo Rozman in Uroš Markič. • Janez ODBOJKARICAM ŠOU TRIGLAVA SE JE USPELO UVRSTITI V 1 B LIGO BREZ SPONZORJA NE BO ŠLO Kranj, 30. aprila - Kranjskim ekipam, ki že nastopajo v prvih ligah, so se letos pridružile še odbojkarice ŠOU Triglava. To je največji uspeh te generacije in eden večjih uspehov kranjske odbojke. V treh letih so se prebile iz tretje v prvo ligo, kar tudi v drugih športih ne uspe vsakomur. ^OVICA JE OBČINSKI PRVAK Prver^' maJa - Na kegljišču Triglava je bil v petek finalni del t° PrvpV- občinski ligi, v kateri je nastopalo 12 ekip. V finalu ie,°vico • uvršcene ekipe, največ pa so pokazali igralci e,ovir! \ns tem zanesljivo osvojili naslov občinskega prvaka. 433 p?' kl je nastopila v postavi Fojkar 410, Umnik 363, Smid kegliev nelj 412< Hafnar 400 in Jezeršek 469 je zbrala 2482 th °J v> Bela O/i/vi » • .---- • m s'jev gpi T^A nainar 4uu in jezeršek 4by je zbrala 2482 ?esto so «1 ? 2402> Merkur 2385 in Podbrezje 2290. Na peto * "vrstili kegljači Triglava, šesti je bil Gorjanc, sedmi Jevoje, VJ,e jvtgijaci mgiava, sesu je on uorjanc, seami mar in°Smi ?tevci, deveti Petrol, deseti Predoslje, enajsti n zadnji, dvanajsti Cestno podjetje. • Jože Marinček WS0G TRIGLAVANOM S ekirj' kro£ ALPSKE LIGE v kegljanju, v kateri nastopajo 8'jiščii Tri . orcnJskega in dve iz Avstrije, je potekal na 1 o Mgiava v znamenJu premoči kegljačev iz Kranja. i 4 v cvi"1 tako vodijo pred zadnjim krogom, ki bo 14. maja JSel j, cVcu za 562 kegljev, pred drugo uvrščeno ekipo LOG m lovca mM.ražišča- Na 3. mestu je ekipa POST Karaten iz Inestu 1 medtem ko so kegljači iz Beljaka na zadnjem četrtem t40 PoXt»?8iU Jc izstoPal kegljač kranjskega Triglava M. Beber z Mev s". 1 ifglji' pa tudi K- Boštar 918 kegljev in V. Oman 905 f ^ Stein i aZala Predvsem borbeno in tudi rutinsko igro. Za hPrezentlnt pa sta dobro igrala J- Karun 878 kegljev in bivši X>ačin W V smučarskih skokih B. Benedik 877 podrtih kegljev. ^INET °ga Je bija ekipa iz Stražišča in njihov sponzor LOG ** • Tone Česen Mercator Preskrba Tržič SALON POHIŠTVA *T IN TALNIH OBLOG 53-898 Vendar stanje v klubu ni preveč rožnato. O tem je več povedal trener ekipe Marko Zadražnik: "Letos smo se s težavo prebili skozi tekmovanje, ki ni poceni. Pri tem nam je pomagala Študentska organizacija univerze v Ljubljani, vendar bomo drugo leto rabili pomoč še kakšnega sponzorja. Malo nam pomagajo tudi starši igralk, večino dela pa opravi Anton Sajovic, brez katerega bi težko shajali. Žalosten je tudi odnos Športne zveze do odbojke, saj nam ne nudijo nikakršne pomoči. Še posebej se to pozna pri podmladku, saj za sedanjo ekipo zija velika praznina. Interes za odbojko v Kranju sicer obstaja, vendar zaenkrat nimamo sredstev, da bi razvoj spodbudili, tu pa nam bi morala priskočiti na pomoč Športna zveza. Glede naslednje sezone pa mislim, da v 1 B ligi, kjer bomo igrali, nasprotnice ne bodo premočne za nas. Glavni cilj bo seveda obstanek v ligi, kar bi morali ob resnem delu doseči. Za dosego tega cilja bomo rabili določena sredstva in upam, da bo naša ekipa zanimiva za sponzorje." Uvrstitve v višjo ligo so se najbolj veselile igralke, ki so samo za Gorenjski glas opisale potek letošnjega, zanje tako uspešnega, prvenstva. TJASA SAJOVIC, kapetan ekipe: "V prvem delu smo igrale zelo dobro in tudi zanesljivo zmagovale. Izgubile smo le proti ŠOK ŠOU Vitalu, ki pa je bil letos razred zase. Tako smo si zagotovile kar lepo zalogo točk za drugi del prvenstva. Rada bi se zahvalila tudi vsem, ki so nas hodili bodriti in pripomogli k uspešnim igram." ALENKA POTOČNIK je bila na večini tekem najboljša igralka: "V drugi del prvenstva smo šle z željo, da se uvrstimo naprej. Do tekme s Cimosom II je šlo vse gladko, te tekem pa smo se ustrašile in jo izgubile, kar pa še ni bilo odločilno, saj smo še imele dve točki prednosti." ŠPELA BALDERMAN: "S porazum v Kropi smo zapravile skoraj vse možnosti za napredovanje, za nas je bila tekma zelo pomembna, Kroparke pa so nas želele na vsak način premagati in za to niso izbirale sredstev. Za ogreanje so nam dale prazne žoge, enega sodnika ni bilo na tekmo, tako da je tekmo sodil le sodnik iz Krope." BARBARA ZUPANČIČ: "Po tekmi s Kropo smo začele lov na razliko v setih. Ko smo proti Braniku Rogozi izgubile set, smo se že poslovile od prve lige, nato pa smo izvedele, da so Koprčanke (Cimos II) izgubile tekmo. Veselje je bilo nepopisno, rabile pa smo še zmago proti Taboru II, kar nam je tudi uspelo." EVA GRM in VESNA PUNGERŠEK, sta najmlajši v ekipi: "Zelo sva veseli tega uspeha, ki ga bo treba z obstankom v ligi še potrditi. Misliva, da nam bo to uspelo, vendar le z resnim treningom. Število treningov bo moralo biti večje, obdržati pa moramo tudi trenerja Zadražnika, ki nas je letos veliko naučil, in vse igralke. Pred drugimi imamo to prednost, da smo dobra "klapa" tako na igrišču, kot tudi izven njega." Igranje v elitni ligi bo za igralke vsekakor velika spodbuda za resno delo, ob resnem delu pa tudi uspehi ne izostanejo. Prednost kranjske ekipe pred drugimi je tudi to, da je ekipa zelo mlada. Če bi se okrepili z izkušeno igralko, od katere bi se domače igralke tudi česa naučile, bi bil ŠOU Triglav res močna ekipa, ki bi mogoče kdaj segla tudi višje. • Grega Kosir 33333mrGmmi IZTOK JELEN. MARJAN SLAK IN MATEJ SUŠNIK Radovljica, 30. aprila - V hotelu Grajski dvor v Radovljici so se končale kvalifikacije za člansko državno šahovsko prvenstvo Slovenije. Nastopilo je 32 igralcev in dve igralki, od tega dva mednarodna mojstra, 7 mojstrov, 1 mojstrica. 21 mojstrskih kandidatov in 3 prvokategorniki. Za turnir je bila značilna izredna borbenost in taktičnost, saj naprej vodijo direktno le tri mesta. Prva štiri kola je diktiral tempo mednarodni mojster Bogdan Podlesnik, ki pa se ni mogel znebiti zmagovalcev, nakar ga je v petem kolu presenetila Kiti Grosar, kije do tedaj premagala že tudi mojstra Oskarja Orla in Marjana Slaka, nato pa remizirala še z mednarodnim mojstrom Iztokom Jelenom. Na koncu si je s četrtim mestom priborila mesto prve rezerve za državno prvenstvo. Zelo zanesljivo in s konstantno formo je igral Iztok Jelen in zasluženo osvojil prvo mesto. Po porazu v prvem kolu s Kiti Grosar se je s 6.5 točkami iz osmih delitev 1. mesta povzpel mojster Marjan Slak. Kranjčan Matej Sušnik je bil stalno v igri za najvišja mesta. Z dobro igro si je priigral 3. mesto in s tem pot na državno prvenstvo. Zelo soliden, brez poraza je bil tudi domžalski veteran Vid Vavpetič na 5. mestu. Naslov mojstrskega kandidata sta osvojila Kiti Grosar in Matej Guid. Končni vrstni red: 1. Iztok Jelen (LŠK Iskra), 2. Marjan Slak (Napredek Domžale) oba po 6.5 točke, 3. Matej Sušnik (Tomo Zupan Kranj), 4. Kiti Grosar (Nova Gorica), 5. Vid Vavpetič (Napredek Domžale), 6. Sebastjan Jazbinšek (Lipa Šentjur) po 6 točk, 7. Srečko Truta (Murka Lesce), 8. Dušan Čepon (Ljubljanska zavarovalnica) po 5.5 točke, 9. Bogdan Podlesnik (ISKRA AET Tolmin), 10. Toni Kos (Triglav Krško) po 5 itd. • Aleš Drinovec PRVENSTVO ZA MLAJŠE DEKLICE Krško, 23. aprila - V Krškem se je setalo 17 najboljših regijskih ekip mlajših deklic (do 12 let). Pomerile so se za naslov ekipnih državnih prvakinj za leto 1994. Gorenjsko sta zastopali ekipi OŠ Matija Čop iz Kranja in OŠ Prežihov Voranc z Jesenic. Prepričljivo najboljše so bile učenke Starega trga ob Kolpi, ki so od 28 partij izgubile le eno točko. Drugouvrščeno ekipo Gorišnice so pustile za seboj za 7 točk in pol, tretjeuvrščena ekipa iz Šoštanja je imela 16 točk. Učenke OŠ Matije Čopa iz Kranja (Sabina Jurič, Katja Fic, Jasmina Alimi, Anja Nanut in Sladjana Djukanovič) so z 8 meč točkami in 15 šahovskimi točkami zasedle 7. mesto, Prežihov Voranc Jesenice (Duška Malinovič, Anja Šlibar, Nina Aleš, Alma Pehadžič in Tanja Gavrič) pa s 7 meč točkami in 16 šahovskimi točkami 8. mesto. TURNIR TRETJEKATEGORNIKOV Kranj, 20. aprila • Šahovska sekcija Tomo Zupan Kranja je za pionirje organizirala kategoraiški turnir tretjekategornikov za II. kategorijo. Nastopilo je 11 igralcev in igralka. Po vseh medsebojno odigranih partijah so na prvih treh mestih končali turnir Aleš Zaletelj (10,5), Vesna Panič (9) in Matevž Mrak (8,5). Omenjeni so osvojili II. kategorijo. • Aleš Drinovec APRILSKI HITROPOTEZNI TURNIR Tržič, aprila - Tržiški šahisti so se tudi v aprilu zbrali na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju. Med 17 udeleženci sta se na prvi dve mesti uvrstila Miodrag Bulatovič in Srečko Mrvar s po 14,5 točke, tretji je bil Dušan Cebular 13, od 4. do 6. mesta pa so se z 11 točkami uvrstili Matej Keršič, Boris Kogoj in Andrej Loc. * Janez Kikel INISTVO nmnn V nedeljo na Visokem KONJENIŠKO SREČANJE Visoko v Poljanski dolini, 3. maja -Konjeniški klub Visoko v Poljanski dolini prireja v nedeljo, 8. maja, ob 14. uri pri Tavčarjevem dvorcu konjeniško srečanje. Uvodoma oodo predstavili klub in njegovo dejavnost, od jahanja do preskakovanja ovir, nastopili bodo kasači, prikazana pa bo tudi podkovska dejavnost. Prireditev bo združena s sejmom konj in sejmom opreme in prehrane za konje. Na srečanju bodo vpisovali v klub tudi nove člane. Za jedačo, pijačo in prijetno počutje bo poskrbljeno. • J.K. ZASTONJ NAKUP V PRODAJALNI SONČEK IN FOTO BOBNAR (v prodajnem centru za hotelom Jelen) foto bobnar NA MARK ZA MLADE Vsi, ki boste kupovali meseca marca, aprila, maja imate možnost povrnitve stroškov nakupa. Potrebno je shraniti račun in konec maja do objavljen datum dneva, na katerega bo povrnitev vseh stroškov. Na nakup vas vabita "FOTO BOBNAR" in prodajalna "SONČEK" GLASOV KAŽIPOT » Prireditve M Teden upokojencev Naklo - V dneh od 8. do 14. maja 1994 bo Društvo upokojencev Naklo organiziralo Teden upokojencev. In sicer bo v nedeljo, 8. maja, ob 10. uri otvoritev razstave v Domu kulture, v ponedeljek, bo ob 16. uri izpred Doma kulture odhod pohodnikov po Dobravi do Lovske koče, v torek bo kolesarjenje od Nakla do Trnovca, zbirališče ob 14. uri pri Marinš-ku, in ob 15. uri balinanje pri Trnovcu. V sredo bo ob 19. uri srečanje z Ičo in Matevžem, na katerem sodelujejo dupljanske pevke, igralci OŠ Podbrezje in upokojenci Nakla, v četrtek bo ob 8. uri ogled pekarne Naklo in ob 16. uri nogometna tekma upokojencev v Naklem Naklo -Strahinj : Duplje - Podbrezje. Sponzor naklanskega nogometa bodo tudi tokrat seveda Živila, ki bodo v petek in soboto pred samopostrežno trgovino v Naklem organizirala tudi degustacijo pijač. V petek bo z začetkom ob 19. uri v Domu kulture zabavni večer s turističnim podmladkom OŠ Naklo in pevskim zborom, v soboto pa bo ob 19. uri prav tako v Domu kulture igra Josipa Jurčiča Domen, ki jo bodo pripravili člani Prosvetno-kultur-nega društva Mlinše. Dobimo se v Begunjah Begunje - V počastitev 49-letnice osvoboditve Begunj in zapornikov iz nacističnih zaporov bo občinska organizacija ZZBU NOB Radovljica vzajemno z domicilnim odborom skupnosti borcev Kokrškega odreda jutri, 4. maja, ob 16. uri organizirala spominsko svečanost s kulturnim programom. Svečanost bo na grobišču v graščinskem parku in v Dragi. Prvi glas Primorske Nova Gorica, Bovec - Po- pevkarski festival Prvi glas Primorske - Bovec '94, ki bo potekal v bovškem Kulturnem domu 27. in 28. maja, bo priložnost za mlade, še neuveljavljene talentirane pevce. Prijave kandidatov za nastop sprejema organizacijska enota Primorskih novic, Delpinova 12, Nova Gorica (tel.: 065/24-012 ali 21-171) do 30. aprila. Balkan žur Kranj - Klub študentov Kranj prireja letos že 7. žur, ki pa bo hkrati zadnji v tem šolskem letu. Žur bo v petek, 6. maja, z začetkom ob 20. uri v dvorani na Primskovem. Mačja razstava Bled - V soboto, 14. maja, bo v športni dvorani na Bledu prva, v Sloveniji pa dvaindvajseta mednarodna razstava sobnih rodovniških mačk. Na CACIB razstavi Bled 94, ki jo organizira Felinološko društvo Kamnik, bo razstavljeno okrog 250 rodovniških mačk različnih pasem. Razstava bo za obiskovalce odprta od 9.30 do 19. ure. Izleti Na Štajersko Naklo - DU Naklo vabi svoje člane na izlet po štajerski: Tuhinjska dolina, Ptuj, Ptujska Gora, Ptujske Toplice. Za člane iz Naklega bo izlet organiziran 18. in 19. maja, iz Podbrezij 24. maja, za člane iz Dupelj pa 30. maja. Dobite se na običajnih zbirnih mestih. Odhod avtobusov bo ob 7. uri zjutraj. Prijave v Naklem zbirata ga. Milka Fajfar, tel.: 48-647, ga. Kati Kramar, tel.: 48-695, v Podbrezjah ga. Milena Perč in ga. Ivanka Kozjek, v Dupljah pa g. Jože Bajželj in ga. Marija Teran. V Avstrijo Cerklje - DU Cerklje vabi v četrtek, 5. maja, z odhodom avtobusa ob 7. uri z avtobusnih postaj od Spodnjega Brnika do Velesovega na poldnevni naku- povalni izlet v Avstrijo. Prijavite se lahko po tel.: 422-241. Pod Pohorje Brezje - Mošnje - Ljubno - DU Brezje - Mošnje - Ljubno organizira v petek, 6. maja, z odhodom ob 6.45 uri iz Radovljice in Ljubnega ter ob 7. uri iz Mošenj in Brezij, izlet v Zreče pod Pohorjem. Prijavite se lahko poverjenikom društva do vključno 1. maja. Pohod na Blegoš Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira tradicionalni pohod na 1562 m visok Blegoš. Pohod bo v soboto, 7. maja 1994, odhod posebnega avtobusa pa ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejema pisarna PD Kranj, Koroška 27, tel.: 212-823. Na Slivnico Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj vabi na izlet na Slivnico (1.114 m) - Grad Snežnik -Cerkniško jezero - Rakov Škoc-jan. Izlet bo v četrtek, 5. maja, odhod pa ob 7. uri izpred Kina Center. Na Kočevsko in Belo krajino Kranj - DU Kranj vabi v torek, 10. maja, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center, na izlet na Kočevsko in Belo krajino. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. Na Jakoba Žabnica - DU Žabnica vabi jutri, v sredo, na pohod na Jakoba. ZBor pohodnikov bo ob 9. uri pri Zajcu v Sp. Bitnju. Prosijo vse tiste, ki imajo osebne avtomobile, da pridejo z njimi. lUrlrlUHUHUrlrlUHf V arboretum Cerklje - Turistično društvo Cerklje vabi vse, še posebej pa gospodinje, ki so v zadnjih letih sodelovale na razstavi cvetja v Cerkljah, v soboto, 7. maja, ob 8. uri na izlet v Arboretum Volčji Potok in ogled znamenitosti Kamnika. Prijave sprejemajo v pisarni TD Cerklje, telefon422-506. Obvestila M Merjenje krvnega pritiska Preddvor - DU Preddvor v okviru sodelovanja z Domom starejših občanov organizira merjenje krvnega pritiska, in sicer vsako prvo sredo v mesecu, ob 10. uri v Domu krajanov v Preddvoru. Merjenja, ki so namenjena starejšim občanom, se bodo začela jutri, 4. maja, in bodo brezplačna. »Itlrltltltlrltltltlrltlt Prostor za piknik Ribno - Bife Za goro Ribno obvešča, da bo piknik prostor "Za goro" v Ribnem od 1. maja dalje ponovno odprt. Za rezervacijo prostora lahko pokličete po tel.: 720-033.___ Rekreacija 9t Okoli Ljubljane Kranj - Odsek za pohodništvo pri DU Kranj bo v soboto, 7. maja, organiziralo udeležbo na 38. pohodu okoli Ljubljane. Zbor pohodnikov bo ob 6. uri na avtobusni postaji v Kranju. Razstave Po Skandinaviji Ljubljana - Muzej novejše zgodovine Ljubljana, Celovška 23, vabi na avdiovizualno predavanje o popotovanju po Skandinaviji. Predavanje bo v četrtek, 5. maja, potovanje pa bo predstavil g. Janez Rozman. Vstopnina je 200,00 SIT. Smučanje z osemtisočaka Ljubljana - Jutri, v sredo, 4. maja, bo ob 19. uri v Domu španskih borcev predavanje z diapozitivi - smučanje z osemtisočaka Shisha Pangma. Predavali bodo člani slovenske himalajske odprave: Matej Kranjc, dr. Iztok Tomazin, Drejc Karničar in Urban Golob. Z "živo" glasbo jih bo spremljal Lado Jakša. _ Tečaji a Kitajska kultura Ljubljana - Vse sobote v maju bo od 9.30 do 12. ure v spodnjih prostorih Muzeja novejše zgodovine potekal brezplačni tečaj kitajske kulture. Vodila ga bo akademska slikarka in pedagoginja VVang Huiquin. Kupon m breifiaifm mšvgS (do 10 besed) bo objavljen ponovno v petek, 6. maja! : MALI OGLASI W 223-444~~ W 223-111 APARATI STROJI PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. ©632-595 9655 1 leto rabljeno 24 KW PEČ za etažno ogrevanje, prodam. Ožek Jože, Zoisova 5, Kranj, »216-716 9675 Razprodaja rabljenih TRAKTORJEV: TV 523, TV 732, Pasqali 35 KM, IMT 539, IMT 542, IMT 560, Zetor 50.11, priključki, ugodne cene, možnost kredita. Agromehanika Kranj ffi 331-030 9682 Prodam TROSILEC hlevskega gnoja Tehnostroj in ŽETVENO NAPRAVO SCS. Kržišnik Franc, Ožbolt 11, kofja Loka 10120 Ugodno prodam lepo ohranjen TRAKTOR Univerzale DT 445, dvojni pogon, 1000 del. ur. Langus, «738-846 10125 Prodam novo stojalo CRAFTVVERK za katerokoli klip-klap mašino, za 100 DEM. «242-325 10172 Prodam RAČUNALNIK 386,16 MH2 s tipkovnico in monokromatskirr monitorjem, skupaj z INKJET tiskalnikom FUJITSU BREEZE 100. »41-475, popoldan 10174 TRAKTOR IMT 539, v dobrem stanju ugodno prodam. Zupanec Jernej, Zalog 62, Cerklje 10175 Prodam KOSILNICO BCS, novejšo. »621-987 10177 Prodam VIDEOREKORDER. 085, po 16. uri r622- 10178 ŠIVALNI STROJI - gospodinjski, industrijski, rezervni deli in servisi HIT: Overlock Brother 546 D - 750 DEM. »061/13-16-112, od 8. do 16. ure 10187 Prodamo zelo malo rabljen PLINSKI ŠTEDILNIK na dva rinka. O 45-504 Prodam OBRAČALNIK PAJEK 220. »65-540 10126 Prodam gradbeno dvigalo in elektromotor 8 KW. »422-574 10132 Prodam štedilnik 2 plin 2 elek. z odlično pečico. »58-502 lous Prodam samohodni OBRAČALNIK sena. »403-110 10149 Prodam 10 literski TLAČNI BOJLER ter lipove SATNIKE. Q 43-495 10169 Prodam ROTACIJSKO KOSILNICO SIP. Q 46-027 10208 LAMELARICO BOSCH, skoraj novo, prodam za 37.000,00 SIT. » 70-697 10232 GR. MATERIAL 5 m3 suhih SMREKOVIH PLOHOV, prodam. »401-367 10136 Prodam dva rabljena vezana okna 120 x 120 z roleto. »222-198 10137 Prodam 5 betonskih STREBROV za kozolec. »45-853 10141 Prodam smrekove DESKE in plohe. »422-469 10144 STREŠNO OPEKO Rajgelj 800 kosov, prodam. Sp. brnik 56, »422-684 10165 Prodam 1000 kosov rabljene STREŠNE OPEKE folc. Đ 45-202 FOTOMODELI AGENCIJA "DOBER GLAS", V POVEZAVI Z BERNARDO MAROVT, VABI IZKUŠENA IN NEIZKUŠENA DEKLETA IN FANTE NA IZBOR ZA SNEMANJE KATALOGA ZNAMKE "ARMANI". TELEFON: 061/125-82-12 INT.208 VSAK DAN OD 10. DO 14. URE ~ Prodam 6 kom OKEN Termopal, nove, dimenzije 110 x 76. » 691 -676 10220 Prodam dve CISTERNI za kurilno olje in cisterno iz nerjaveče pločevine za pitno vodo ali namakanje sadja. O 85-292 10221 IZOBRAŽEVANJE PADI šola potapljanja in prodaja opreme. »066/74-489 9515 KUPIM KUpimo zazidljivo PARCELO za poslovno gradnjo v Kranju. TRGOA-GENT, d.o.o, »061/15-99-686, 15-99-729 10048 Kupimo starejšo hišo ali nadomestno gradnjo na večji parceli v Kranju. TRGOAGENT, d.o.o, O061/15-99-586, 15-99-729, uradne ure: vsak dan od 9. do 17. ure 10049 V Kranju kupimo PARCELO, oz. objekt za poslovno stanovanjske namene. Ponudbe sprejemamo po »064/241-110, od 8. do 16. ure 10143 Kupim PLINSKI HLADILNIK. »328- 890 10173 SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Izvršni svet razpisuje JAVNO DRAŽBO raznih rabljenih osnovnih sredstev - LADA-Karavan - tiskarski in fotokopirni stroji - pisalni in računski stroji - razno pisarniško pohištvo - telefonske garniture ICTA in ISICOM - stropne luči - razni drugi predmeti SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO OBČINE KRANJ razpisuje JAVNO DRAŽBO raznih najdenih predmetov: - kolesa - kolesa z motorjem - razni nakit - razni drugi predmeti Javna dražba bo v soboto, 7. maja 1994, ob 8.30 uri za avtomobil ter tiskarske in fotokopirne stroje, za vse ostale predmete pa ob 9.00 uri za upravno zgradbo Občine Kranj -Slovenski trg 1. Interesenti si predmete, ki bodo na javni dražbi lahko ogledajo pol ure pred začetkom javne dražbe. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe s tem, da je za sodelovanje pri prodaji avtomobila ter tiskarskih in fotokopirnih strojev, potrebno pred začetkom dražbe (ob 8.25) vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene. Stroške prepisa in prometni davek za avtomobil plača kupec. Dragemu Francetu Ver danu čestitajo za 65. rojstni dan in želijo vse najboljše nekdanji kolegi pri Gorenjskem glasu. ZASTAVLJALNICA NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE- - ČIS TEGA ZLA TA IN NAKITA - VREDNOSTNIH PAPIRJEV - ČEKOV IN TUJIH VALUT »UMETNIN IN STARIN - IN DRUGIH VREDNOSTI PO DOGOVORU PARTNER. VREDEN ZAUPANJA Koroška c. 41 Kranj, teh: 211'256 Pričakujemo vas vsak dan od 8 -JJ^ LOKALI V Lescah oddam trgovino s tekstilom in igračami. Pogoj odkup zaloge. »719-066 9969 V najem dajemo dve poveTani PISARNI, površine 30 m2, na sončni strani. Partner d.o.o., Koroška 41 » 223-678 10224 KOLESA Prodam BT 50 S, letnik 1988, registriran, z dodatno opremo. »70-758 10138 Prodam BT 50 S, letnik 89, cena po dogovoru. »70-119 10151 Moško KOLO Maestral prodam za 5000 SIT »323-327 10156 Prodam TOMOS CTX 80, letnik 1989, 9000 km, dobro ohranjen, cena 1200 DEM ali po dogovoru. »53-513, od 16. ure dalje ioise / OBVESTILA PI-BIP DOSTAVA HRANE VAM NUDI PIZZE IZ KRUŠNE PEČI, O 221-051 POKLIČITE. Primerno za upokojence, šolarje, bolne in zdrave ljudi. 7576_ TD HOTAVUE obvešča, da je Dorr na Slajki odprt s prenočiščem. 969: Nakupovalni izlet v Munchen - cena 69 DEM z Jesenic. »82-104 iois< TD KRANJSKA GORA obvešča krajane Podkorena, Gozd Martuljka in Kranjske Gore, da bo v sredo 4.5.1994 od 10 do 17. ure PRODAJA SADIK enoletnic na trgu pred TD Kranjska Gora. OSTALO Prodam CISTERNE 1800 litrov. »324-457 10119 Prodam preklje fižolovke, pomož-nosti z dostavo. O 45-390 10204 Poceni prodam 50 let star AVTOR-ADIO Blaupunkt. O 421-254 10213 Prodam MESO mlade govedi. » 48-051 10215 Prodam JESENOV PARKET I klasa, 25 m2, po 2.400,00 SIT » 733-021 ^331-339 DOSTAVA PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN PREKLIC Preklicujem dezinformacije v zvezi podjetja B in Z, d.o.o. Ljubica Kolmačič 10152 PRIDELKI Prodam KROMPIR za nadaljne sajenje jerla-desire. Zupane, Voglje Na vasi 5, »49-258 10140 Prodam droben KROMPIR- » ®\ 309 Dlfl Prodam KROMPIR » ^ Okroglo 6, Naklo. O 47-7t*__>. Oddajam KOZJE MLEKO. <» J 288 POSESTI . teras" Na Bledu prodam brunarico s w .fl za prodajo malic, hitre hrane,g> ^ in sladoleda z vso opremo, mo* ^ dva obroka. »719-066____ V Kranju prodamo PoloviS°TdRfiOA-200 m2 na parceli 400 rnz. ' i5. GENT, d.o.o., »061/15-99-68b.ioo39 99-729____ V Šenčurju prodamo PARCELO50 m2 s prvo ploščo. TRGO^u^ d.o.o., «061/15-99-686, 15-»» 10040__--•-- V Kranju prodamo HIŠO P^/^OO poslovno ali obrtno dejavno* ^ m2 + 100 m2 delavnice. • " ^. GENT.d.o.o., »061/15-99-o°°'l0(Vti 99-729 al 1/3 VGkH '"' »hitet k uru A i' 200 ^ Dve vrstni atrijski hiši III. *fi\^\o^ in konačno 300 m2 v v> Q., prodamo. TRGOAGENT.U- ^ »061/15-99-686. 15-99-7^ sistemi" Amstra^ 199 I^VVT^^^^vfl TV IN RADIJSKI PR°^lP NASTAVLJENI KANALI ZA ASIK GARANCIJA, OBROKI jPOQP Z MONTAŽO SAMO f -SISTEMI ZA VEČSTKA^ *WTIJIV1SISTE1V111^ SAT-VRHOVNJ ŠK.U)KA. L,«: TEL: 064 633^425 VILO 300 m2 na parceli 10°GrjA Kranju, prod a mioi. ' q6 19 GENT.DO.O., »061/15-99 00 ^ 99-729 —-