ÁNNALES 4/'94 Iztok SKORNIK: INVENTAR tN POMEMENOST ZASÓTENI H LOKAUTE T V1ADRANU, 87-100 RIASSUNTO II Mare Adriático con i suoi 138.600 chilometri quadrati é una parte importante dei Mare Mediterráneo. Vista la relativa ch!usura é un mare molto sensibile al perícolo del!7nquinamento, soprattutto nella sua parte settentrionale, meno profonda. íe molte isole lungo le coste orientali, le spiagge sabbiose di quelle occidentali, le saline, le foci dei fiumi e importanti bacini, come lagune, paludi salate e acquitrini, rappresentano un'ereditá naturale insostituibile e dimostrano la grande varíetá ecologica di questo spazio. Neli'Adriatico sono protetti o tutelad in varío modo circa 250 mila ettari di superificie terrestre o acquatica. La parte del leone la fanno i parchi nazionali (107.216 ettari), circa 160 mila ettari sono rappresentati da riserve omitologiche, parchi naturali, parchi regionali, monumenti naturali e riserve marine. II resto appartiene a zone partícolari, a parchi boschivi o vegetali e alie riserve. II turismo di massa, l'industrializzazione, /'agricultura e la marinocultura minacciano i bacini non protetti e, in alcuni casi, addirittura intaccano le zone internazionalmente protette. LITERATURA Cognetti, G., (1990): Marine reserves and conservation of Mediterranean coastal habitats. Nature and Environ­ment series, No 50. Council of Europe. Strasbourg. Grimmett, R.F.A., jones, T.A., (1989): Important bidr areas in Europe. IWRB,ICBP Technical Publication No 9. IWRB (1993): News, No 9.: Sečoveljske soline Ramsar update. Lipej, L. Škornik, L , (1987): Sečoveljske soline - tokrat drugače. Proteus I.49, št. 9-10:359-363. Lipej, L., Makovec, T., Miklavec, M., Škornik, I., (1987): Prvomajska omitološka odprava "Mljet 87", Falco 2:14-24. Matas, M., Simončič, V., Šobot, S., (1989): Zaštita okoline danas za sutra. Školska knjiga Zagreb. Makovec, T., Mozetič, B., Kaligarič, M., (1993): Ohra­nitev in renaturacija Škocjanskega zatoka. Posebna izda­ja. Sklad za naravo Slovenije. Minisiero deli ambiente (1992): Relazione sullo stato deli ambiente. Carta delle aree protette in Italia. Peja, N., (1994): Albanian Lagoons, MedWet Newsletter No 3:67. Škornik, 1. (1982): Škocjanski zaliv, ptičji raj, skoraj v Kopru. Proteus L 45, št. 3:123-125. Škornik, J., (1985): Progasti gož na Steni pri Dragonji. Proteus I. 47, Št. 5: 205-206. Škornik, I. (1987a): Prezimovanje črne liske Fulica atra v Škocjanskem zatoku v letih 1982-86. Acrocephaius VIII, št. 33:31-36. Škornik, I., {1987b): Pomembno ornitološko območje Evrope - Sečoveljske soline. Falco 2:314. Škornik, I. (1990): Škocjanski zatok, življenje in smrt nekega zaliva. Proteus L 53. št 1:18-23. Škomik, I,, (1992): Importance of existing coastal parks and reserves in Adriatic region. MEDMARAViS Sympo­sium. Chios, 1992. Škornik, I., Makovec, T., Miklavec, M., (1990): Favnis­tični pregled ptic slovenske obale. Varstvo narave št. 16:49-99. Škornik, 1.1994: Isola della Cona - naravni park ob izlivu reke Soče. Proteus. Škornik, 1.1994: Med prosto živečimi konji, Kamaržan - evropski divji konj? Revija o konjih. Tvrtkovič, N., Krystufek, 8., (1990): Small Indian mon­goose Herpestes auropunctatus (Hodgson, 1836) on the Adriatic Islands of Yugoslavia. Bonn. zool. Beitr. 41 (1): 38. Velkovrh, F., (1987): Polžek Istriana mirnae, endemit severozahodne Istre. Proteus 49: 235-236. Wraber,!., (1987): Botanični utrinki z doline Dragonje. Proteus L 49, št. 6:215-218. Wraber, T., Skoberne, P., (1989): Rdeči seznam ogro­ ženih praprotnic in semenk SR Slovenije, Varstvo narave 14-15: 1 -429 . ZVNK D RS (1976): Inventar najpomebnejše naravne dediščine Slovenije 2. del. ZZP H (1976): Posebno zaŠtičeni objekti prirode u re­public! Hrvatskoj. Posebna izdaja. izvirno znanstveno deio UD K 58/59(204)502.72(497.12 Strunjan) PRELIMINARNA INVENTARIZAGJA IN TOPOGRAFIJA FLORE IN FAVNE MORSKEGA DELA NARAVNEGA REZERVATA STRUNJAN Robert TURK mag. biol. znan., Medobčinski zavod 2a varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, 66330 Piran, Trg bratstva 1, SL O mag-scien. bioi., NTBNC, 66330 Pirano, Piazza del [a Frateilanza 1, SLO Aleksander VUKOVIČ dr. bioi. znan., Morska biološka postaja Piran, 66330 Piran, Fornače 41, SLO dr. scien. bioi., Istituto di Siologia - Stazione di biologia marina di Pirano, 66330 Pirano, Farnace 41, SLO IZVLEČEK Delo obravnava razporeditev morske flore in favne na področju Naravnega rezervata Strunjan v Tržaškem zalivu. Na Šestih značilnih presekih je zbranih in determiniranih 63 rastlinskih in 64 živalskih vrst, podani pa so tudi opisi njihove razporeditve po globini. PREDGOVO R Varstvo naravne dediščine je po definiciji Zakona o naravni in kulturni dediščini omejeno na tiste deie na­ravnega okoija, ki imajo za Republiko Slovenijo ali z a njeno ožje območje kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost in katere družba določenega kraja in časa spozna za vrednoto. Navadno ga delimo v tri sklope, tj. varovanje nepremične naravne dediščine, varovanje rastlinskih in živalskih vrst ter varovanje razli­čnih biotopov. Navedena delitev je velikokrat te formal­na in arbitrarna, saj so vsi trije sklopi največkrat neločljivo povezani med seboj. Povedano velja predvsem za ogro­žene rastlinske in živalske vrste, katerih redkost je skoraj vedno posledica izginjanja ali degradacije primernih živ­ljenjskih prostorov. Ohranjanje slednjih pa je nujno po­vezano z ohranjanjem za določen prostor značilnih ekoloških procesov, tj. skupka vseh abiotskih procesov kakor tLidi aktivnosti vseh rastlinskih in živalskih vrst, ki vplivajo na stanje ekosistema in pripomorejo k vzdrže­vanju njegove integritete, genetske raznolikosti in torej tudi evolucijskega potenciala (Ricklefs, 1984). Varstvene kategorije, s katerimi prek občinskih in republiških odlokov ter zakonovformalno varujemo na­ravno dediščino, so razdeljene na: e temeljne (naravni rezervati, naravni spomeniki in spomeniki oblikovane narave), ® zbirne (narodni parki, regijski parki in krajinski parki), ki ji lahko poimenujemo tudi "naravni parki", in ® zavarovane vrste in druge taksonomske skupine (za­varovane rastlinske vrste in zavarovane živalske vrste). Po definiciji so naravni rezervati tista varstvena kate­ gorija, ki naj bi omogočala naravi nemoten in od človeka relativno neodvisen razvoj, in torej med vsemi naštetimi najpomembnejši z vidika ohranjanja biološke raznoli­kosti in biogenetske skladnosti posameznih območij, vzdrževanja njihovega naravnega ravnotežja, ohranjanja redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst oz. varo­vanja narave in naravnih virov nasploh. Žal pa je udeja­njanje rezervatne namembnosti določenega območja v veliki meri odvisno od njegove neposredne okolice, ki lahko bolj ali manj negativno vpliva na opredeljene usmeritve in varstveni režim. Posebej to velja za obrežne in podvodne rezervate, kjer je dejansko varovanje opre­deljenega območja pred vplivi okolice zaradi specifič­nosti morskega okolja velikokrat težko ali pa sploh neizvedljivo. Zaradi navedenega je neobhodno potreb­no stalno spremljanje stanja v rezervatu in primerjava slednjega z začetnim stanjem, tj. stanjem ob uveljavitvi opredeljenega varstvenega režima. UVO D Strunjanski polotok, ki je bil leta 1990 z občinskim odlokom (Občini Piran in Izola) razglašen za krajinski ANNALES 4/' 94 Robert TURK, Aleksander VUKOVIČ; PRELIMINARNA tNVENTARtZAOJA IN TOPOGRAFIJA FLORE IN FAVNE..., 101-112 TRŽAŠKI ZAL ll 1 Slika 1: Prikaz formalnopravnega stanja v Krajinskem parku Strunjan na osnovi Odloka o razglasitvi Krajinskega parka Strunjan (UO 3 in 5/90). park, predstavlja značilen vzorec flišne pokrajine obal­nega območja. V siceršnji intenzivni urbanizaciji je po­lotok do danes obranil pretežno agrarni značaj krajine z značilno razloženo poselitvijo, kulturnimi terasami ter solinami, zasnovanimi na nanosih Strunjanskega potoka, in kot tak predstavlja zaključeno krajinsko celoto z ele­menti tako prvobitne kakor tudi kultivirane narave. Z vidika ohranjanja naravne dediščine v ožjem pomenu besede je nedvomno zanimiva severna in deloma seve­rozahodna stran polotoka, ki se je predvsem zaradi svoje nedostopnosti skoraj v celoti ohranila v svoji prvotni, naravni obliki. Zaradi navedenegajebiltadel krajinskega parka, tj. približno 3800 metrov obrežja z ustreznim 200 metrskim pasom obrežnega morja med {in vključno z njima) rtoma Strunjan in Kane, z zgoraj omenjenim odlokom razglašen za naravni rezervat (Si/1). Kopni del rezervata (SI. 2), ki je bil v veliki meri obdelan že v sedemdesetih in osemdesetih letih (Gams 1970, Wraber T. 1972 in 1973, Svetličič & Križan 1985) odlikujejo predvsem: » izjemne geološke in geomorfološke poteze (prepad­ ne stene, podorni bloki, abrazijski spodmoli, zavite flišne plasti, mikrotektonski prelomi idr,), • avtohtono submediteransko rastlinstvo in « za to območje nenavadna prisotnost evmediteran­skih rastlinskih vrst {Myrtus communis in Arbutus unedo). O morskem delu zavarovanega območja je v literaturi manj podatkov, pa še ti se v glavnem nanašajo na njegov zahodni del, tj. rt Strunjan, Mesečev zaliv in rt Ronek (Avčin et al. 1971, Sušnik et al. 1972, Vukovič et ai. 1985). Osnovne značilnosti območja lahko na osnovi del omenjenih avtorjev strnemo v naslednje točke: » prisotnost trdega dna bliže obrežni črti ter peščenega in muljevitega dna proti odprtemu morju, » izvirne ekološke razmere v prsnem in bibavičnem pasu ter infralttoraiu, v jasno izražena zonacija, ki je najbolj očitna v pasu polžka Littorina neritoides, v pasu rakov vitičnjakov (rodova Cbthamalus in Balanus) ter v pasu rjavega bračiča (Fucus virsoides), • bogato razviti obe osnovni podvodni vegetacijski formaciji, tj. algalna zarast na trdnem in travnik na peščenem oz. muljevitem dnu, in » odsotnost neposrednega onesnaževanja. Z opravljeno preliminarno inventarizacijo in topogra­fijo morske flore in favne smo želeli predvsem dopolniti že znano o obravnavanem območju ter istočasno pred­staviti ti. začetno stanje v morskem delu rezervata. Sle­dnje bi služilo tako z a primerjavo s kasnejšim spremljanjem dogajanja na morskem dnu kakor tudi z a opredelitev nadaljnjega raziskovalnega dela na tem ob­močju in ne nazadnje za odločanje o ustreznem varstve­nem režimu, ki bi omogočil ohranitev spoznanih kvalitet območja. METODE Z avtonomnim potapljanjem smo v letih 1989 in 1990 kvalitativno, s pomočjo opazovanja in zbiranja vzorcev, preiskovali dno območja rezervata. Vzorce smo zbirali na šestih, med seboj bolj ali manj enako oddalje­nih, značilnih presekih od rta Kane do rta Strunjan. Položaj presekov (SI. 9) je bil izbran tako, da omogoča pregled flore in favne na območjih, kjer sta morje in kišf v neposrednem kontaktu (rt Kane, rt Ronek in rt Stru­njan), ter na območjih, kjer je zaradi turbiditne plasti, ki leži pod vodno gladino v neposredni bližini obrežne črte, izobl i kovana abrazijska terasa in je ta neposredni kontakt onemogočen. Zaradi obširnosti območja smo natančne­je obdelali predvsem bentoško floro, medtem ko smo se v okviru bentoške favne skoraj v celoti omejili le na njene makroelemente. Vsak pregled preseka je vseboval naslednje postopke: « florofavnistični pregled celotne dolžine preseka (200 metrov) s stališča splošnega videza združb in značil­nosti razporeditve večjih, takoj določljivih organiz­mov; « opazovanje sprememb sestave vegetacije glede na globino, ugotavljanje vodilnih vrst; 9 vzorčevanje vzdolž celotnega preseka v smislu kvali­tativne obdelave območja. Zbrane vzorce smo fiksirali v nevtraliziranem 4% formalinu in jih v laboratoriju Morske biološke postaje v Piranu taksonomsko obdelali do nivoja vrste oziroma, kolikor to ni bilo mogoče, do ustreznega višjega nivoja (rodu, družine, reda). Uporabljeno kartografsko podlago za risanje profilov ter izdelavo topografije območja so tvorile Pomorska karta Grado - Rovinj 100 15 (HIRM, 1989) ter Osnovni državni karti Koper 32 in 33 (Geodetska uprava SRS, 1972). ANNALES 4/'94 RobenTURK, Aleksander VUKOVIČ: PREUMINARN A INVENTARIZACIJAIN TOPOGRAFIJA FLORE IN fAVNE .,„ 101-112 REZULTAT I Zaradi geografske lege jez a celotno območje značilna popolna izpostavljenost severnim in severovzhodnim vetrovom ter valovanju. Skrajni zahodni de! (rt Strunjan) pa je izpostavljen tudi zahodnim in severozahodnim vetrovom. Posledica te izpostavljenosti je dokaj konsta­ntno spiranje flišnatih preperelin in zato tudi precejšnja sedimentacija in pogosta kalnost vode. Pojavje najinten­zivnejši na vseh treh rtih, medtem ko so vmesni zalivi nekoliko "zaščiteni " z abrazijsko teraso. Morsko dno, ki se na celotnem območju dokaj blago in bolj ali manj enakomerno spušča, je do globine 5m (cca. 80-90 m od obale) zgrajeno iz enakega materiala kot sama obala, od tu dalje pa je muijevito s posame­znimi "otoki" trdega substrata, izjemo predstavljajo ob­močji Belih skal in pa severni rob skrajnega dela rta Strunjan, kjer dajejo osnovni pečat supra in mediolitora­lu ter zgornjemu infralitoralu veliki turbiditni balvani. Skladno s tem sta razporejeni tudi obe osnovni vegeta­cijski formaciji fita! in travnik. Fital zaseda trdo morsko dno, travnik, ki ga tvorita genusa Cymodocea in Zostera, pa se začne z muljem in se nadaljuje do globine 9 m (tj. cca. 120-150 m od obale), kjer mu mejo določa prozor­nost vode. Tak vzorec zaraščanja priobalnega morskega dna lahko zasledujemo od rta Kane do rta Ronek in tudi v Mesečevem zalivu, kjer pa se trdo dno (in torej tudi fital) konča že 40 m od obale (globina približno 5 m) in se zato travnik razteza v precej širšem pasu kot med rtoma Kane in Ronek. Travnik v Mesečevem zalivu je tudi bolj strnjen. Sprva ga tvori samo Zostera nottii, nato pa se ji pridruži še Cymodocea nodosa. V travniku izstopajo posamezni leščurji (Pinna nobilis) s priraslimi spirografisi {Spirographis spallanzani). D o bistvenega odstopanja od omenjenega vzorca razporeditve podvodne vegetacije pa naletimo na rtu Ronek in rtu Strunjan, kjer se trdo dno ne zaključi v globini 5 m, ampak se nadaljuje do globine 9 m, zaradi česar travnika na območju omenjenih rtov ni. O b substratu in drugih abiotskih dejavnikih je razvoj fitala na celotnem območju rezervata v neposredni zvezi s pojavljanjem morskega ježa {Paracentrotus iividus). Le ta izrecno dominira na območju rta Strunjan, kjer je fital prisoten le v izredno okrnjeni obliki, nekoliko manj intenzivno pa je njegovo delovanje med rtoma Kane in Ronek. Pač pa je njegovo pojavljanje dokaj omejeno na območju rta Ronek in v Mesečevem zalivu, kjer je priso­ten le v ozkem pasu zgornjega infralitorala in zato tudi ne vpliva bistveno na razvoj fitala. Najbolj popolno je fital razvit na rtu Ronek. Njegov videz je determiniran z razvitostjo in vertikalno distribucijo posameznih asocija­cij, vezanih na genus Cystoseira, na katero vplivajo razli­čn i ekološk i dejavniki , o d kateri h so me d najpomembnejšimi: substrat in pa gibanje, prozornost ter temperatura vode. Glede na navedeno lahko celoten morski del rezer­vata v smeri od obale ven glede na vegetacijo razdelimo v tri med seboj bolj ali manj ločene pasove: a "obrežni" pas z bolj (P3 - P3') ali manj (P5 - P5') razvitim fitalom, a srednji, z morsko travo porasel pas, ki je prekinjen na rtih Ronek in Strunjan, ter « zunanji pas muljevitega dna brez vegetacije (SI. 9). Razširjenostfitala se ujemaš pojavljanjem trdega dna, meja med fitalom in travnikom pa je istočasno tudi meja med trdim in muljevitim dnom. O b navedeni razdelitvi območja pa velja izpostaviti tudi delitev, ki jo zaradi svojega delovanja oziroma tre­nutne razširjenosti narekuje morski jež. V tem primeru lahko glede na razvitost fitala območje razdelimo na tri dele: » območje rta Strunjan (fital le v močno okrnjeni obliki), • območje med rtoma Kane in Ronek (delno okrnjen fita!) in o območje rta Ronek in Mesečevega zaliva (fital okrnjen le v ozkem delu zgornjega infralitorala). Na celotnem območju smo na podlagi opazovanja in pregleda vzorcev za vsak presek izdelali profil in deter­minirali skupno 127 rastlinskih in živalskih vrst (Tabeli 13 in 14). Slika 2: Podvodni svet Mesečevega zaliva in rta Ronek, najbolj zanimiv del Naravnega rezervata Strunjan z vidika morskega rastlinstva in živalstva (Foto S. Peterim), 1. Situacija po posameznih presekih 1.1. Presek P1-P1': od rta Strunjan v smeri 300 stopinj N W (SI. 3) Rt Strunjan je orientiran proti severu oz. severozaho­du in zato izrazito izpostavljen severozahodnim, sever­nim in severovzhodnim vetrovom ter temu primernemu močnemu valovanju. Morsko dno, ki je sprva kamnito, ANNALES 4/'94 Robert TURK, Aleksander V U KO VIČ: PRELIMINARNA IN VENTAR! ZACIjA IN TOPOGRAFI A FLORE IN FAVNE,.., 101-112 se spušča v zmernem in nekoliko stopničastem nagibu do globine desetih metrov. O d navedene globine dalje je dno peščeno in muljevito. Fital je zaradi prisotnosti morskega ježa razvit le fragmentarno, travnik pa zaradi globine, na kateri kamnito dno preide v peščeno in muljevito, pa popolnoma odsoten. Vzhodno od pregledanega profila ležijo ob obrežju (v pasu supra, medio in zg. infralitorala) veliki podorni bloki, odlomljeni od višje ležeče plasti peščenjaka (tur­bidita). Kljub temu da se nahajajo izven začrtanega profila, smo zaradi popolnejše informacije o rastlinskih in živalskih vrstah na območju rezervata vključili v sez­nam tudi vrste, ki so prisotne na omenjenih blokih. Vsekakor pa bi veljalo slednje natančneje obdelati, saj je rastlinski in živalski svet na njih še posebno pester. Seznam zbranih indeterminiranihvrstje podanvtabelah 1 in 2. Tabela 1: Zbrane in determinirane rastlinske vrste na preseku na rtu Strunjan. Chlorophvta Codium decorticatum (T) Halimeda luna (t) Etmsnph^ia. Cutleria sp. Dictyota dichotoma Fucus virsoides (T) Pad i na pavo nía Rtmdíiphyta Lithophylium decussatum Peyssonnelia squamaria Tabela 2: Zbrane in determinirane živalske vrste na preseku na rtu Strunjan. Chondrosia reniformis (t) Ircinia sp. Cnidaria Balanophyllia italica Cariophyllia clavus (T) Cladocora caespitosa (t) Malksc a Chiton olivaceus Arca noae (T) Bittium reticulatum (T) Gourmia vulgata Muricopsis cristatus (T) Nassa incrassata (T) Trunculariopsis truncukis Serpulorbis arenarius (T) Vermetus triquete r (T) Chama griphoides Hiateila arctica Lithophaga lithophaga Mytilus galloprovincialis Ostrea edulis Pinna nobilis Rocellaria dubia (t) Saxicava arctica (T) Venerupis sp. (T) Polychaeta Pomatoceros triqueter (t) Serpula sp. Crustacea Balanus amphitrite Leucothe spinicarpa (T) Maia squinado Brypzoa Bugula neritina Schizoporella sanguínea (T) Echinodermata Ophiothrix fragilis (T) Paracentrotus iividus Sphaerechinus granularis (t) Cucumaria planci Holothuria tubulosa Tunicata Ascidia sp. Microcosmos sp. Blenniidae Cobiidae Labridae Mugil sp. Sparidae Legenda: t - tudi na turbiditu T - samo na turbiditu 1.2. Presek P2-P2': Mesečev zaliv v smeri N (Si. 4) Dno v Mesečevem zalivu tvorijo sprva različno veliki flišnati kamni, obrasli zalgami inspužvami, med katerimi prevladujejo rodovi Padina, Halimeda, Verongia, Dictyo­ta, Cystoseira in Peyssonelia. O b navedenih so pogosto prisotni tudi vitičnjaki (Cbthamalus in Balanus) pa tudi posamezni predstavniki rodov Paracentrotus, Cucuma­ria, Cladocora, Arca in P/nna, Vpliv morskega ježa je v primerjavi s situacijo na rtu Strunjan bistveno manj viden. Skalnato dno preide v peščeno in muljevito že v globini 5 m (približno 40 m od obale). Sprememba zgradbe morskega dna je jasno izražena tudi s spremembo vege­tacije, tj. s pojavom travnika, ki ga v tej globini tvori Zostera noltii V travniku se pojavljajo tudi posamezni ieščurji (Pinna nobilis). V globini 6 m, približno 70 m od obale, se zosteri priključi še druga vrsta trave, tj. Cymo­docea nodosa. Travnik se bolj ali manj zaključi v globini 9 m (približno 150 m od obale). Zunanji pas travnika tvori pretežno Cymodocea nodosa, so pa tudi večji pre-deli, kjer prevladuje Zostera noltii. Med travo se pojav­ljajo posamezni predstavniki rodov Pinna, Spirographis, Robert T U R K, Aleksander VUKOVtČ: PRELIMINARNA ÎNVEMTARtZACIjAIN TOPOGRAFIJA FEOREI N FAVNE...., 101-112 Cucumaria, Aporrhais, Suberites in Turritella. Seznam zbranih in determ in !ranih vrst je podan v tabelah 3 in 4. Tabela 3.: Zbrane in determinirane rastlinske vrste na preseku v Mesečevem zalivu. Cymophyla Lyngbia martensiana Chaetomorpha linum Enteromorpha intestinalis Haiimeda tuna Phaeophyta Cystoseira compressa Dictyota dichotoma Dictyota dichotoma var. implexa Dictyota linearis Fucus virsoides Padina pavonia Amphiroa rigida Antithamnion cruciatum Asterocytis ornata Ceramium diaphanum Champia parvula Chondria dasyphylla Dipterosiphonia rigens Gelidium pusiîlum Gigartina acicularis Halopithys incurvus Peyssonnelia squamaria Peyssonnelia sp. Poiysiphonia polyspora Pseudolithophyüum expansum Cymodocei nodosa Zostera noltii Tabela 4: Zbrane in determinirane živalske vrste na preseku v Mesečevem zalivu. Spongiaria Chondrosia reniformis Suberites domuncula Verongia aerophoba Cnidaria Caryophyllia clavus Cladocora caespitosa Aporrhais pespelecani Arca noae Astraea rugosa Bittium reticulatum Caliiostoma sp. Gourmia vulgata Muricidea blainviliei Pisania striata Trunculariopsis trunculus Turritella communis Modiolus barbatus Pinna nobilis Pinna pectinata EdydiâEî a Spirographis spallanzani Cmstacea Balanus sp. Chthalamus sp. Paguristes oculatus Schizoporella sanguínea Echinoderrnata Paracentrotus lividus Cucumaria sp. Tunicata Ascidiacea Pisçes Boops salpa 1.3. Presek P3-P3': Rt Ronek, od sredine rta oz. meje med občinama Izola in Piran v smeri tO stopi­ nj NE (SI. 5) Podobno kot na rtu Strunjan, sega skalno dno tudi na rtu Ronek do globine 9 m. Vpliv morskega ježa je izrazit le na ozkem pasu, v globini 1 m, na katerem pa sta vseeno, čeprav redko, prisotna rodova Padina in Wra­ngelia. Zgornji infralitoral je pretežno porasel z rodovo­ma Halophytis in Corallina, prisotni pa so tudi rodovi Wrangelia, Cystoseira, Padina, Cladostephus, Peyssonne­lia, Halirneda, Halopteris, Dictyota. Med predstavniki živalskega sveta so še posebej pogosti rodovi Cucumaria, Verongia in Anemonia. V nadaljevanju se na 3 m globine (približno 60 m od obale) pojavi ožji pas intenzivnejše zarasti različnih vrst rodu Cystoseira. Do globine 8 m (približno 100 m od obale) sledi mešana obrast, ki jo tvorijo vse tri vrste rodu Dictyota ter rodovi Zanardinia, Udotea, Peyssonnelia in Acetabularia. Na posameznih peščenih "oazah" se pojavljata tudi leščur in kamena korala (Cladocora caespitosa). Skrajni zunanji pas fitala tvorijo predvsem rodova Dictyota in Haiimeda ter kora­li naceji Peyssonnelia in Pseudolithophyllum. Vokviru celotnega preseka močno prevladujejo pred­vsem naslednje vrste: Corallina granifera, Halopithys in­curvus, Dictyota dichotoma in Cystoseira crinita. Seznam zbranih in determiniranih vrst je podan v tabelah 5 in 6. Tabela 5: Zbrane in determinirane rastlinske vrste na preseku na rtu Ronek, Chíorophyta Acetabularia acetabuium Chaetomorpha linum Cladophora echinus Cladophora proliféra Haiimeda tuna ANNALES 4/' 94 Robert TURK, Aleksander VUKOVIÍ : PRELIMINARNA INVENTARIZAGJA IN TOPOGRAFIJA FLORE i N FAVNE..., 101-112 Udotea petioiata Valonia utricuîaris Phacophyta Cladostephus verticil laius Cystoseira compressa Cystoseira ermita Dictyota dichotoma Dictyota dichotoma var. implexa Dictyota linearis Halopteris scoparia Padina pavonia Sphacelaria cirrhosa Zanardinia prototypus Rhodophyta Antithamnion sp. Asterocitis ornata Ceramium codii Ceramium sp. Champia parvula Chondriadasyphylla Corallina granifera Corallina officinalis Corallina officinalis var. flabelifera Oermatolithon cystoseirae Gelidium crinale Halophytis incurvus Herposiphonia tenella Laurencia obtusa Lithophyllurn racernus Nithophyilum punctatum Peyssonneiia sp. Peyssonnelia squamaria Polysiphonia polyspora Pseudolithophyllum expansum Spyridia filamentosa Wrangelia penicillata Tabela 6: Zbrane in determinirane živalske vrste na preseku na rtu Ronek. Cacospongia cavernosa Chondrosia reniformis Verongia aerophoba Cnidaria Anemonia sulcata Balanophyllia italica Cladocora caespitosa Moiiusca Arca noae Gourmia vulgata Muricopsis eristatus Pisania maculosa Pisania sp. Pinna nobilis Paguristes sp. Echinodermata Paracentrotus lividus Spbaerechinus granularis Cucumaria sp. 1.4. Presek P4-P4': Bele skale, od podornih blokov v smeri 37 stopinj NE (SI. 6) Osnovna značilnost supra in mediolitorala ter zgornjega infralitorala obravnavanega preseka so številni podomi bloki, ki pa so zaradi intenzivnejšega delovanja morskega ježa skromneje obrasli. Izjema je rod Cladostephus, ki v tem primeru predstavlja osnovno obrast omenjenih kamnitih blokov. Trdo dno se, podobno kot v Mesečevem zalivu, zaključi v globini 5 m. Zunanji pasfifcala je bolje razvit, tvorijo pa ga predvsem rodovi Peyssonne!ia, Padina, D/cLyofa, Hali­meda, Cystoseira, Ulva, Halopteris inAcetabularia. Travnik je v globini 5 do 6 m (struktura peščenega dna je rta tem mestu bolj groba) najprej redkejši, nato pa bolj homogen. Tvorijo ga vse tri vrste trave, tj. Cymodocea nodosa, Zostera marina inZ. noltji, pogost je tudi leščur. Na posameznih otokih trdega substrata (kamni, lupine mehkužcev ipd.) se pojavlja perja­ničar (Spirographis spallanzani), ob njem pa tudi posamezni predstavniki algalne zarasti, med katerimi prevladujejo rodo­vi Halopteris, Champia, Ceramium in Dictyota. Seznam zbra­nih in determiniranih vrst je podan v tabelah 7 in 8. Tabela 7: Zbrane in determinirane rastlinske vrste na preseku na Belih skalah. Acetabularia acetabulum Halimeda tuna Ulva rigida Cladostephus verticillatus Cystoseira fimbriata Dictyota dichotoma Fucus virsoides Halopteris filicina Padina pavonia Rhodnphvta Ceramium diaphanum Champia parvula Peyssonnelia squamaria Angiospermae Cymodocea nodosa Zostera marina Zostera noltii Tabela 8: Zbrane in determinirane živalske vrste na preseku na Beiih skalah. Moiiusca Pinna nobilis Spirographis spallanzani Paracentrotus lividus Robert TÜRK, Aleksander VUKOVIČ: PRELIMINARNA INVENTARIZACHAIN TOPOGRAFIJA FLORE IN FAVNE ...,101-112 Slika 3: Prikaz situacije na preseku P1-P1' (rt Strunjan). Slika 4: Prikaz situacije na preseku P2-P2' (Mesečev zaliv). Slika 5: Prikaz situacije na preseku P3-P3' (rt Ronek 1.5. Presek P5-P5': med rtom Kane in Belimi skalami, v smeri 17 stopinj NE (Si. 7) Morsko dno se na preseku P5-P5' spušča dokaj ena­komerno. Prehod med trdim in peščenim oz. muljevitim dnom je tako kot na območju Belih skal v globini 5 m. Z a razliko od predhodnih presekov se na tem mestu intenzivneje pojavlja morska solata {Ulva rígida). Vpliv morskega ježa je naj intenzivnejši v pasu zgornjega infra­litorala, vendar pa dno ni popolnoma golo, Peščeno dno, ki se začne na globini 4 do 5 m, ima v primerjavi z ostalimi preseki nekoliko drugačno, nehomogeno struk­ ~ 100 m ~ tura. izmenjujejo se pasovi peščenjaka s pasovi pešče­nega dna. Slednje poraščata Zostera rioltii ter Cymodo­cea nodosa v obliki nestrnjenega travnika, ki se nadaljuje do globine 7 m. Vmesne pasove trdega dna poraščata predvsem Halophytis incurvus in Cystose/ra crirtita, ki sta porasli z vrsto Corallina granifera. Seznam zbranih in determiniranih vrst je podan v tabelah 9 in 10. Tabela 9: Zbran e m determinirane rastlinske vrste na preseku med Belimi skalami in rtom Kane. Ciadophora echinus ANNALES 4/'94 Robert TURK, Aleksander VU KO VIČ: PRELIMINARNA fNVENTARIZACIJA IN TOPOGRAFIJA PLORE IN FAVNE..., 101-112 I0m~ --- -s » m —-!00 m Stika 6: Prikaz situacije na preseku P4-P4' (Bele skale). Slika 7: Prikaz situacije na preseku P5-PS' (med Belimi skalami in rtom Kane). Slika 8: Prikaz situacije na preseku P6-P6' (rt Kane) Ulva rígida Zostera noltii Phaeophvta Tabela 10: Zbrane in determinirane rastlinske vrste Cladostephus verticillatus na preseku med Belimi skalami in rtom Kane. Cystoseira crinita Padina pavoma Verongia aerophoba Rhodophvta Mollusca Coraiiina granifera Pinna nobiiis Wrartgelia pen ici ! lata Haíopitys incurvus Brvozoa Angiospgrrnag Aetea anguina Cymodocea nodosa Chlidonia cordieri Robert TURK, Aleksander VUKOV1Ô PRELIMINARNA INVËNTARiZAOjA IN TOPOGRAFIJA FLORE IN FAVNE..., 101-112 Echinodermata Paracentrotus lividus Eisces Mugi( sp. 1.6. Presek P6-P6': rt Kane, od sredine rta v smeri 10 stopinj NE (SI. 8) Konfiguracija morskega dna na rtu Kane je v veliki meri taka kot pri preseku P5P5', podobno pa velja tudi z a njegove vegetacijske in favnistične značilnosti. Tudi tukaj je vpliv morskega ježa najizrazitejši v pasu tik pod nivojem najnižje oseke. Zatem je fital do globine 5 m normalno razvit. V njem prevladujejo različne vrste rodu Cystose/>a in ob njih še rodovi Halimeda, Pad/na, Dictyo­pteris, Acetabularia, Peyssonne!ia in Zanardinia. Pri 3 m globine sta intenzivneje prisotna rodova Coraliina in Dictyota, nekoliko globlje pa se pogosteje pojavita še Codium bursa in C. decorticatum. Posamezni kamniti bloki se končajo vgloblni 5 m (približno 80 m od obrežne črte), kjer se tudi prične peščeno in rnuijevito dno z redkim travnikom, ki ga tvori predvsem Cymodocea nodosa, V globini 6 do 7 m se travnik zelo razredči, poveča pa se število leščurjev. Temu nato sledi muljevito dno brez vegetacije, na katerem se pogosteje pojavlja sicer značilen predstavnik muijevitega dna PhaHusia mammiHata. Seznam zbranih in determiniranih vrst je podan v tabelah 11 in 12, Tabela 11: Zbrane in determinirane rastlinske vrste na preseku na rtu Kane. Chiorophvta Acetabularia acetabulum Cladophora profifera Codium bursa Codium decorticatum Halimeda tuna Ulva rigida Phaeophyta Cystoseira compressa Cystoseira crinita Cystoseira sp. Dictyopteris polypodioides Dictyota dichotoma Dictyota linearis Laurencia obtusa Padi na pavonia Sphacelaria cirrhosa Zanardinia prototypus Rhodophyta Ceramium diaphanum Champia parvula Coraliina granifera Crouania attenuata Dermatolithon cystoseirae Celidium spathulatum Cigartina acicularis Halarachnion spathulatum Polysiphonia polyspora Peyssonnelia squamaria Angiospermae Cymodocea nodosa Zostera noltii Tabela 12: Zbrane in determinirane živalske vrste na preseku na rtu Kane. Cacospongia scalaris Chondrosia reniformis Verongia aerophoba .Cai.da.da Anemonia sulcata Balanophyllia italica Cladocora caespitosa Moliusea Trunculariopsis trunculus Vermetus arenarius Rocellaria dubia Pinna nobilis Saxicava arctica Poivchaeta Pomatoceros triqueter Spirorbis pagenstecheri Bryozoa Schizoporelia sanguinea Echinodermata Ophiothrix fragilis Paracentrotus lividus Cucumaria planci lunicata PhaHusia mamillata Tabela 13: Zbirn i seznam zbranih in determiniranih rastlinskih vrst. Ciamphyt a Lyngbia martensiana Chiorophvta Acetabularia acetabuium Chaetomorpha linum Cladophora echinus Cladophora proliféra Codium bursa Codium decorticatum Enteromorpha intestinalis Halimeda tuna Udotea petiolata Ulva rigida Valonia utricularis Cladostephus verticillatus Cutieria sp, Cystoseira compressa Cystoseira crinita ANNALES 4/' 94 Robert TURK, Aleksander VUKOVtČ: PRELIMINARNA INVENTARIZAOJA IN TOPOCRAFIfAflOR E IN FAVNE ...,101-112 Dictyopteris polypodioides Dictyota dichotoma Dictyota dichotoma var. implexa Dictyota linearis Fucus virsoides Halopterisfilicina Halopteris scoparia Laurencia obtusa Padina pavonia Sphacelaria cirrhosa Zanardinia prototypus Rhodopjiyta Amphiroa rígida Antithamnlon cruclatum Antithamnion sp. Asterocytis omata Ceramium codii Ceramium diaphanum Ceramium sp. Champia parvula Chondria dasyphylla Corallina granifera Corallina officinalis Corallina officinalis var. flabelifera Crouania attenuata Dermatolithon cystoseirae Dipterosiphonia rigens Celidium crínale Celidium pusillitm Gelidium spatbulatum Gigartina acicuSaris Halarachnion spathulatum Halopithys incurvus Herposiphonia tenella Laurencia obtusa Lithophyllum decussatum Lithophyllum racemus Nithophyllum punctatum Peyssonnelia sp. Peyssonnelia squamaria Polysiphonia polyspora Pseudolithophyllum expansum Spyridia filamentosa Wrangelia peniciilata Cymodocea nodosa Zostera marina Zostera noltii Tabela 14: Zbirni seznam zbranih in determiniranih živalskih vrst. Cacospongia scalaris Chondrosia reniformis Ircinia sp. Suberites domuncula Verongia aerophoba Daidada Anemonia sulcata Baianophyllia italica Cariophyllia clavus Cladocora caespitosa Mollusca Aporrhais pes-pelecani Area noae Astrea rugosa Bittium reticulatum CalSiostoma sp. Chiton olivaceus Gourmia vuigata Muricopsts cristatus Nassa incrassata Pisania maculosa Pisania sp. Pisania striata Serpulorbis arenarius Truncuiariopsis trunculus Turritella communis Vermetus triqueter Chama griphoides Hiateila arctica Lithophaga lithophaga Modiolus barbatus Mytilus galloprovinctalis Ostrea edulis Pinna nobilis Pinna pectinata Rocellaria dubia Saxicava arctica Venerupis sp. Poivchaeta Pomatoceros triqueter Serpula sp. Spirographis spallanzani Spirorbis pagenstecheri Crustacea Balanus amphitrite Leucothoe spinicarpa Maia squinado Paguristes oculatus Paguristes sp. Brvozoa Aetea anguina Bugula neritina Chlidonia cordieri Schizoporeila sanguinea Echinodermata Ophiothrix fragil is Paracentrotus lividus Sphaerechinus granulans Cucumaria planci RobertTURK, Aleksander VUKOVIČ: PRELIMINARNA 1 NVENTARIZACt|A IN TOPOGRAFÍ A FLORE iN FAVNE..., 101 -112 Cucumaria sp. Holothuria tubulosa Ascidia sp. Microcosmos sp Phallusia mammillata Pisces Blenniidae Boops salpa Cobiidae Labridae Mugil sp. Sparidae DISKUSIJ A I N ZAKLJUČK I Naravni rezervat Strunjan predstavlja kljub skromnim dimenzijam s svojim kopnim in morskim delom pomem­ben prispevek k varovanju naše naravne dediščine oz. naravne dediščine Tržaškega zaliva nasploh. Nat o ne­dvomno kažejo že znani podatki o območju {Sušnik et al., 1972; Wraber, 1972 in 1973; Orožen-Adamič, 1981; MZSV Piran, 1984; Svetiičič & Križan, 1985; Vukovič et a!., 1985; Turk et a!., 1989} kakor tudi opravljena preliminarna inventarizacija in topografija morskega živija. Kopenski del rezervata odlikujejo izjemno zanimive geološke in predvsem geomorfološke razmere, prisot­nost značilne submediteranske zarasti in pa uspevanje nekaterih tipičnih sredozemskih rastlin, med katerimi sta najzanimivejši mirta in jagodičnica. Morski del jezanimiv predvsem zaradi izvirnih ekoloških razmer v supra, medio in zgornjem infralitoralu, odsotnosti neposredne­ga onesnaževanja, velike vrstne diverzitete ter predvsem zaradi bogato razvitega travnika na območju Mesečeve­ga zaliva in fitala na rtu Ronek. Obe lokaciji predstavljata nedvomno najlepši primer razvitosti obeh osnovnih pod­ ^ /Vjii* I. •v (•:•• t :—i•....;.,,.;.,,,laifl tešeče* zelfv—. vodnih vegetacijskih formacij v slovenskem obrežnem pasu. V zvezi z njihovo razporeditvijo (Si, 9) bi veljalo poudariti predvsem naslednje: Razširjenost fitala je v veliki meri odvisna od prisot­nosti morskega ježa in je zato precej spremenljiva. Na rtu Strunjan je bii fital do populacijske eksplozije ježa v ietih 1972 in 1973 normalno razvit (Avčin etal,, 1971), danes pa je prisoten le v izredno okrnjeni obliki, istoča­sno pa omenjena eksplozija ježa ni bistveno vplivala na razvoj fitala na rtu Ronek. Take in podobne spremembe vsekakor narekujejo pogosto in pozorno spremljanje dogajanja na celotnem območju morskega dela rezerva­ta. Posebno je to pomembno zato, kerjeabundancaježa iz leta v leto manjša in je ugotovljena reprodukcija fitala. Pomen fitala za favnistično pestrost je razviden iz ugoto­vitev v Piranskem zalivu (Vukovič 1982), kjer je z izginit­vijo fitala prišlo do zmanjšanja števila živalskih vrst na samo 5%, kjer niso upoštevane vagilne in temporame vrste. Meja med fitalom in travnikom je bolj ali manj stalna, saj je v prvi vrsti odvisna od substrata, prav tako pa tudi zunanja meja uspevanja travnika, ki je določena s pro­zornostjo vode oziroma s količino vpadne svetlobe (1 %), Na razmere v morskem delu rezervata, predvsem na prozornost vode in strukturo substrata prav gotovo močno vpliva erodibilnostflišnatega klifa in prisotnost ali odsotnost erozijske terase. Zaradi nizke trdote je f!iš močno podvržen erozijskim vplivom, kar ima z a posle­dico izdatno izpiranje drobnih ilovnatoglinastih prepere­lin in z njimi tudi hranilnih soli v morje. Na podlagi opazovanj in vzorčenja na posameznih profilih smo determinirali skupno 127 vrst, 63 rastlinskih in 64 živalskih. Rezultati različnih avtorjev, ki se nanašajo na Piranski zaliv (PleČko, 1975; Vrščaj 1976; Vukovič, 1976), kažejo sicer precej višje število rastlinskih in žival­skih vrst, vendar pa so, predvsem zaradi različnih razi­skovalnih metod, le deloma primerljivi z rezultati, UtMlli : HuriKj