Januš Golec: 20 Lov na zaklade. Ljudska povest po zapiskili rajnega prijatelja. Dalje. Na obrcžje Querquevilla pri Cherbourgu na Francoskem je morje naplavilo truplo 8 m dolgc živali, tki je vzbudila velikansko začudenje in obnovila strastne razprave nedavnega časa o možnosti in nemožnosti prcdp-otopnih pošasti. Profesor pariške naravoslovne fakultete Corbieere, ki je truplo preiskal, je sicer izjavil, da pripada žival bržkone zelo redkemu plemenu kitov, iki ga je pa vendar Se dobiti v severnih predelih Atlantika, a tudi on ne zna pojasniti mnogih točk, iki. že na zunaj ločijo to žival od ikitov. Trup živali je modro-sive barve in pokrit s črnim, valovitim puhom, na straneh sta dve plavuti in ena na hrbtu, vrat jc prilično 1 m dolg in razmeroma tanek, a na njem sedi prccej majhna glava, ki je podobna kamelji glavi z ostrimi zobmi. Takšnega »kita« svet še ni videl, pač pa so prav o_ltne podobnosti mcd to živaljo in lohneško pošastjo, kakor so jo cpisovali očividci in (ki.ji priznana znanost tudi ni h-otela za nobeno ceno priznati obstoja in niti ne možnosti, da gre — čem-av ne za predpotopnega orjaka, pa vsaj za živalsko vrsto, iki je znanost doslej pač še ni utegnila upredeliti. _• , Z najdbo čudne naplavine na querquevilleski obali paje del srditega spora za lochneško pošast menda končnoveljavno rešen in sicer re.-i šen v prilog. ljudi, med njimi glasovitih učenjakov, ki so bili prepricani, da gre za neko novo, doslej neznano vrsto živali, iki so kolikor toliko v sorodu s pradavnimi orjaki. Obenem pa podaja ta najdba prvi stvarni dokaz za obstoj slovite »morske ikače«, tki jo je šolska žnanost toliko. časa zavračala v kraljestvo bajk. Bilo bi vendarle čudno, da bi bile pošasti, O katerih. nam govore nešteta poročila o.ividcev, iz vseh časov,' samo plod lažnive domišljije. Saj so bili med očividci vendar tudi možje, ki niso imeli n-obenc ikoristi od tega, da bi se' lagali, in iki so bili tudi dovolj hladnih možganov in bistrih oči, da bi ne postali (kar tako žrtve "utvar. Tudi o lochneški pošasti so trdili, da je samo plod domišljije kakšne istotine Ikratkovidnih in lahkovernih turistov, a iko jo je posnela, čeprav. od daleč, tudi fotografska plošča, so morali njen obstoj vendarle priznati. Tedaj je zavladal izgo-< vor, da gre pač za kakšno žival znane vrste, za kakšnega orjaškega mroža ali kaj p.odobnega. Skoraj je bilo videti, da sc bo ta razlaga obdržala, čeprav večni neverni Tomaži tudi ni&Q jmogli nevesti nobenega stvarnega doj^aza za mroža in podobae razlage. Najdba pri Qucrque'iVillu je postavila celotno zadcvo v drugačno luč. [Neverni Tomaži morajo prizaati, da obstojajo |ivali »iz kraljestva bajk«, in fcakor marsikatera druga znanstvena strofca bo moralo tudi živaloKnanstvo pristati na to, da je beseda »nemogoče« ,V znanosti in v naiavi zelo dvomljive vrednosti. Jstinltost peruaaskega zaklada aaj dckažejo ^asl^dnji zgodovinski podatki*: ". Z,_a raziskovanje zahodac obali Južnc AmcTikb je bilo važno dcjstvo, da je prekoračil špaa•fiki pustolovec Balboa leta 1513 panamsko zepieljsko ožiao v Srpdaji Ameriki ia dosegel Tihi Ocean. Med potom jc zvedel od prebivalcev o K«Io bogati dcželi ob. morju južno od Paname. iTo je bila dpžela Peru. Podal se jc tja z ladjo, a pe je moral vrniti. Potem so ga pa umorili. Preteklo je precej let, predao so izpeljali to trije možjp, česar Balboa ni mogel. Ti trijc so bili: Franc Pizarro, Diego do Almagro In duhovnik Ferdinand de Luqup. A tudi tem sc je posrcčilo $ele pri tretjem poskusu, da so osvojili to bogato in izborno organizirano državo. Perii je bila mogočna in zelo obljudena "drža- * Zgodovinski podatk". so: oosneti po Mohcrjevi knji> fel JlEfpti. JiovhnL..pjv^g_tovpm«, va, katero so ustanovili Indijanci iz rodu Inka (Inka = gospod, vladar). Začetek je zelo nejasen. Praoče Iakov je bil, kakor so-trdili domačiai, solačni bog, iki je poslal po vpri tamošnjih Indijanccv aa zcmljo svojega siaa ter svojo hčer, da bi jih učila obdelovati zemljo, graditi hiše in opravljati šp razna druga potrebna dela. Vera v božaasko pokoleaje Inkov je bila ohranjena še ob prihodu Špancev. Člani rodu Iaka so imeli na splošao mnogo večjp pravice, kot drugi državljani. Bili pa so v maajšiai. Najvišji bog Iakov jc bil Pačakainah, ohraajevalec svpta. Za ajim je prišel bog solnca. Temu jc bilo posvečenih več velikih templjev. Edpa največjih je bil aa otoku jezera Titikaka. V tem ternplju so bili nakopičeai velikaaski zakladi srebrnih m zlatih prpdmetov, fci so jili aanosili romarji tekom let. Ko so čuli Indijanci o bližaaju zlataželjnih Špancev, so potopili vse zaklade v jpzero. Podobao so storili prebivalci v dolini Orkos blizu mesta Kuzko. Vrgli so v jezero vse dragoccaosti, med ajimi tudi zaaao zlato verigo, katero jp dal aapraviti Vaina Kapah. Pozncje so večkrat poskušali Španci odpeljati iz jezera yodo, da bi našli te potopljpne zakladc, a aiso nikdar uspeli. In tako so najvef ji zakladi Inkov §p danes neodkriti. ^Ianj§;.ti Ijpžaiistcv, §0 ppznali Inki ninogp. Verovali so, da jo clovek iz duše in tolesa in da jc duša ncumrljiva. Po smvti zacne človek dnigo življenje. Dobri pridejo v nebesa, hudobni v pekel. Vorovali so tudi v nekako splošno vstajcnje. Svojim bogovom so darovali krotke doniaCc živali: ovce, jagnjeta, domače zajcc, ptiče, a tudi zelonjavo in blago. Niso pa odobravali človeških žrtev, ki so bile v navadi v N[ehild. Država je bila razdeljena v štiri pokrajine. Prestolica jo bila Kuzko. Mcško prebivalstvo vsakoga lcraja je bilo razdeljcno v dcsetnijc z desetnikom na čelu. Pet dcsotnij jc tvorilo višjo enoto, iz katcrih so bili sestavljeni oddelUi po 100, 500 in 1000 mož. Dcsetniki so rnorali svojim podrcjcnim pomagati v vsaki stiski. Bili pa so tudi javni tožniki (državni pvavdniki) za prestopke in pregrehe, katorc jo zagrešil kdo iz njihove čete. Voditelj vsake čcte, ki je zanemarjal svojo dolžnost, jc bil hudo kaznovan. Zato so pazili vsi načelniki zclo strogo na dojanje in nehanje podrojonih. Dožela ni poziiala lcnuhov in potcpuhov. Kazni so bilc tožke. Za "najmanjši prestopek jc bila določena smrtna kazon. Državni uradniki so zapisovali nataiiko vso novorojene in umrle osebc. V Pcru jc bila celo tajna policija, ki je imela nalogo, pkrivaj opazovati izvršcvanjc zakonov v posamcznih pokrajinah in o tem poro.ati. V zvezdoznanstvu rod Tnkov ni bil kdovo kako podkovan. ^'edeli so pač, da so dovrši tek polnca v enem letu. Poznali so bbe enakonočji, ki so ju obhajali zelo slovesno. Baii so sc mrkev, solnca in lune. V zdravilstvu so uporabljali puščanje kvvi, čistilna srcdstva rn proti mrzlici kinin. Kav zadeva pcsništvo, so poznali bur.ko ter, žaloigre, ki so jih nprizarjali na kraljevem dvoru, a tudi pesmi. Delali so posobne viseče mostove, ki so jili obnavljali v rcdnih prosledkih. Glavno mesto Kuzko je bilo znamenito in icpo. Peruanci so ga imeli v veliki časti. V njem je bilo mnogo templjev in obilo vclikih palac. Nekatere sobe v teh pala.ah so bile 15 m dolge in 7 m široke. V mestu so bile šole, v 'katerih so razlagali modroslovje, vec gostiln za tnjce, mnopro vrtov in utrdb. Najvofja ntrdba je bila zgrajpna ~'7- vr>i'kP7i«lcib kamnov. {'•¦¦fli.o jc ki'kr> ^o mogli Indijanci, ki niso imeli železnega orodja, ionnti volike .sknio in jih prevažati po daljavah do Kuzka. Pred to utrdbo je bila velikanska skala, katero so imenovali »tmdni kamen«. 20 tisoČ Indijanrov jo je privleklo na to mesto, da bi ]O uporabili pri zgradbi (rdnjave. Tam-pa se je prekotalila na strmini in zmlela pod sabo 4000 ljudi, dokl-i- ni obležala. Pokrajine in posamezniki so plačevali ikralju davek. Zanimivo jo, da Penianci zla'a, srcbra, in draguljcv niso priznavali kot plačilno sredstvo. Z zlatom ni mogel nihče nič kupiti, kcr ga je bilo prevcč. Kadar je umrl ikralj, so zazidali njcgovo sobo, ne da bi kaj prcmaknili, kajti tak prostor je veljal za svetega. Lov jc bil vobče prepovedan. Lovc jc prirejal samo kralj v velikanskcm obsogu ob določenih prilikah. Za gonjačc jc služilo 30.000 Indijanccv. Peruanci so imeli pisavo na vozlc. Imcno.vali so jo quipu. Na raznobarvnih sukanih nitih so delali različnc vozle, ki so pomenjali razne predmete in dejanja. S to pisavo so lahko sešteval}, odštevali in množlli. Imeli so ljudi, ki so se bavili sk-ozi celo življcnjc samo-s sestavljanjem in razrcšcvanjcm vozlov. Pisava Inkov na vozle jc še dancs ncrešcna skrivnost. Taka je bila torej dežola, iki je pritcgnila nasc pozoniost španskih pustolovcov. ^ V začetku 10. stolotja je vladal v Pcru kralj .Vaina Kapah. Ta je dal izdelati za dan, ko bi clobil njogov siu imo, velikansko zlato vcrigo, ki je bila dolga 70 čcvljev in debcla kot zapestje odraslega moža. Radi tcga jc prcjel sia imc lluaskar (= vcriga). Tisto leto po tom dogodku jc zbral kralj 40 'tisoč vojakov, napadel kraljestvo Quitc lcr ga osvojil. Prvorojenko prcmagancga kralja je pi'ivedel domov in jo vzel za ženo. Leto poznejc mu je porodila sina Atahuallpa. Ta se jo razvil v teku let v postavnega in pametnega mladcniča. Kralj bi mu bil rad zapustil vso državo, pa ni mogel, ker jc bil prvorojenec Huaskar. Sklcnil pa je proti običajcm svojih prednikov, p^cpustitL Atahuallpi ikraljcvino Quito. Sporočil je ta svoj sklcp sinu Huaskarju in ta se je vdal takoj. • Vaina Kapah jc dal na to zgraditi dve vcliki ccsli, ki sta pcljaii skozi vso dcželo od scvera proti jugu. Ko so gradili zadnjo, so princsli kralju vest, da so se izkrcali na morskcm obrožju tuji ljudjo, kakoršnih še ni videl nihčc. To jc bii Balboa s svojimi ljudmi leta 1515. Od tcga časa se ni poclal Vaina Kapah na nobodcn osvojcvalen pohod vcč, tcmvcč jc samo skrbno in s tcsnim srcera glcdal na mcrsko obal. Spomnil sc jo bil starc prcrokbo, ki je napovcdovala prihod ncznanih. mož in ti bodo uničili pcruansko državo in njcnc bogovc. Bil je lo podobcn pojav kot v Mchiki. Domačini so bili radi tc napovcdi žc vnaprcj prcpričani, da nič nc opravijo, in zato so bili manj odporni. To jc zclo važno dcjstvo za razumcvanjc podjarmljcnja tako vclikih in dobro urcjcnih držav, kot sta bili Meliika in Pcru, s tako ncznatnimi močmi. Kralj Vaina Kapah je uairl kraalu. Njegova sinova Iluaskar ia Atahuallpa sta vladala složno pet let. Potem sc jc domislil Huaskar, da jc morda ravnal aapačao, ko so jo vdal očetovi prošaji in je prepustil bratu kraljestvo Quito, ki jc pripadalo po vscj pravici ajemu. Zabteval jc od bva,la, naj prizaa njcgovo aadoblast, ker je ta tudi storil aa hinavski način. Nato je povabil Huaskar Atahuallpa k sebi v glavno mesto. Atahuallpa je sprejel vabilo, a jc dejal, da bo pripcljal s seboj veliko zaiitoptsvo iz vsakc svojih pokrajin, da bo slavnost vočja. Hua&kar sc tomu ni pvotivil. Atahuallpa jc dal ukaz vsem za orožjo sposobaim moškim svoje države, naj se podajo z vsem svojim okrasjem in odlikovanji v Kuzko, da se tani pcklonijo kralju Huaskarju. Skrivaj je zapovedal, aaj vzamcjo prikrito s scboj orožje. Odpravilo sc je na pot 30.000 mož. Huaskarjevi povcljaiki in uradaik' so op.azili, da jc Atahuallpovih Ijudi vcč, kot bi jih bilo tveba. Sporočili so to kralju, ki jc tudi zbral vojsko. V bitki, ki se je vršila kmalu nato, jc bil Huaskar premagan ter ujet. Atahuallpa je pustil pomoriti vse kraljeve sorodnike. Mislil jc, da jc scdaj zagotovljcn obstoj njegovi državL To bi tudi bilo, da niso prišli Španci. Pohod naii P-cru so pripravili PizarrO, tlc Almagro ia de Luquc. Zadaji je bil duhovaik ia ,jo kmalu umrl. Pizai-ro jc bil doma iz kraja Truxillo aa ftpanskem, kjer se je rodil okrog 1. 1471, Vzgoje ni imel aobcne. Pascl jc doma sviaje. Kmalu je ušel z doma ter se klatil po svotu. Leta 1510 ,je bil aa otoku Haiti. Udeležil se je vseh večjih osvojevalnih pohodov v Sredajo ter Južno Ameriko. Izobvažea ai bil, saj ni zaal aiti čitati in nc pisati. Pač pa je bil zelo izurjcn bojevnik. Tudi de Almagro je hil aizkega rodu iii prav t.pko neizobražea kot Pizarro. Obema pa je bilo lastao svojstvo takratnih Ijudi, namreč krutost ter brezobziniost. De Luque. je bil lc svotovalec, posredovalec ia se jc držal v ozadju. Prvi poskus je povsem ponesrečil. Leta 1520 so se podali poaovao aa pot. Pizarro je odjadral iz Paname proti juguz oao Jadjo in 114 možmi. U.speha ni bilo, kcr je bil lctai cas zelo doževcri, ia obala, kjer so s? nstavili, močvivaata. Izkrcane Španco so napadli domačiai in so jih mnogo pobili. Pizavro je odplul dalje. Kmalu za njim je prijadral aa isto obrežje de Almagro, ki se je tudi moral bojevati. .Ie dolgo za tem sta se sestala Pizzaro in de Almagvo. Dc Almagro sc jc vrail dvakrat v Pananio po novc četc. Mod tc; jc silila vcčina Pizarrovih vojakov domov. Pizarro jih je odpustil. Ostala mu Je prav neznatna četa. Dalje sledi.