To em. Pripovedujejo, da je konj Arabcev prlučen na klic, kateri je znan samo njegovemu gospodarju iu katerega mu zašei>et¦> samotedaj v uho, kadar se nahajata v skrajni nevarnosti. Cetudi je konj sicer najizborr:e-šB kairovost , vkljub temu upllva skrivnostni idic naiij tako, da napne svoje zadnje moči in s liitrostio, ki je i.everjeLia, odtegne iezueea preteči nevariiosti. Tudi mi Slovenci se n>ahajamo v skrajni nevarjiosti. In klie, ki nas more rešiti in k: nas bo rešil, je dobro z-ia.a. lnieauje se: z \crskim prcpričanjem prepojena izobrazba! S tera kliceni se ne bomo samo rešili, smpak bomo tudi z.usuo prehiteli svoje nasprotnike. Med Nemci so nastala zadnja leta nova mladinska društva, ki zaslednjejo n.anien, niladirio telesno okrepiti in duševno izobraziti, toda za telcsao okrepitev naj skrbfjo pred vsem vaje v vojaški obliki in tudi dušn.a izobrazbU je naj nekaka predizobrazba za vojaški stan. Zato tudi vojaška uprava rada pripuščal da fiastiiiki prevzamejo v teh ovga>tizacijnli vodllna mesta. SkratkU laiiko reeemu, delovanje novih nemških mladinskili organizacij je nekoliko resnejšo in pametnejše kakor navadne otrošlre vojaSke igre. Najbolj znana društva te vrste so: Pfadfinder (potosledi), "\Vanderv6gel (pfce sellvke), AVehrverein (brambno društvo) itd, Taka društva lahko rastojo v vzdnhu nadutih Prusov, ki mislijo, da so seduj gospodje celega sveta in da morajo vsi Prusi do majhnih otrok v zibeiki biti oborožeai, ako liooejo obdržnti svoje gospotlarstvo. Nam Slovencera ni treba posnemati pruskonemžkih prismojep.osti, Kar je dobrega v oznacenih pruskih mladinskjh orgquiz;acijah, tio it,ak po-nujajo že telovad.ni odseki našega Orla 'ti\ nmogoštevilna naša Izobraževalna drhštva. Le e.no sredstvo, ki je uporabljajo Nernci ravno v naznaženlh organizacijah, bi rad podSrtal ter priporočal našiim sloveiiskim organizacijam, da se ga poslužnjojo. To so ponč.ni izlet'. Orli kakor izobraževalna društva se jib lahko poslužujejo. Pou6ni izleti! Ko gredo mlmo travliikov, ponovijo prirodoslovje, govorijo o namjakaaiju travnikov, si razlagajo umetna gnojila; med njivaml se pa učijo o koiobarjenju, o lzmenjavanju In prldobiva-tiju semen ter o pomanjkanju u'čitelja za poljeclelstvo na iSlovenskem Stajerju; v vaseli proučujejo, ali so stanovanja proti jugu ali vzhodu obrjijena, p.Ii so hlevi novodobni ali stari škodljlvi, In opazujejo, koliko so Izdali klici po pra-vilnih gnojišoih; v gozdu bo seveda dobilo gozdarstvo svoje mesto, v vmogracfih vinogradirštvo itd. Kjer je voctltelj najbolj pbdkovaj), tam bo tudi kajpada jiajveS govoril. Sicer pa se je treba že prej temeljito prlpraviti na pot, ki se jo misli ubrati. Ce je bil prvi izlet dobro pripravljen,. bo mladina proslla za nadaljne izlete. Vzbudila se ji je ljubezen do jiarave i.n želja, da jo dodobra spoz-ia. Taki rzleti postanejo vir nove izobrazbe in začeteic vesele-ga dmštvenega življenja. Vse poskušajte! Kar je dobrega. sprejmlte!