Nesreče z električnim tokom
Vsaka nesreča je v različnih okoliščinah ntpredviden dogodek, ki ima lahko razlient posledice ali pa je brez njih. V industrijskih deželah je izgubljenega več časa zaradi nesreč ko( zaradi delovnih problemov, a prvim posvečamo dosti manj pozornosli kot drugim.
Za vsakega ponesrečenca pomeni nesreča hudo stisko. Smrt ali nesreča pretrese vse člane ponesrečenčeve družine in bližnjo okolico. Kadar sta posledici nesreče tudi trajno invalid-snost in nesposobnost za delo, sta običajno zmanjšana tudi veselje do življenja in možnost zaslužka.
Ergonomi trdijo, da pri nesreči istočasno sodelujejo oziroma sovpa-dajo najmanj štirje dejavniki (npr. slaba razsvetljava, spolzka tla, ne-vednost, neupoštevanje varnostnih predpisov itd.).
S pravočasnim in sprotnim objav-ljanjem teh dejavnikov prepreču-jemo nesreče.
Nevarnost vse pogostejših nesreč z električnim tokom je predvsem v vedno večji elektrifikaciji industrij-skih obratov, gospodinjstev obrtnih delavnic, pri gradbenih delih, zaradi premajhne vednosti o elektriki in opravil okoli nje, zaradi zanemarje-nja strogih varnostnih predpisov pri delu z električnim tokom, dotrajano-sti instalacij, vinjenosti pri delu itd.
Nesreče z električnim tokom na-stopajo pri napetosti nad 65 voltov, nevamost pa obstaja celo pri zelo nizkih napetostih električnega toka — kadar so naše roke ali telo mokre, če stojimo na mokrih tleh, kadar se dotikamo ozemeljskega kovinskega predmeta (npr. vodovodne pipe) itn. Takrat je telo prevodnik električ-nega toka med dvema različnima na-petostnima točkama. Pri visokih na-petostih električnega toka nad 1000 voltov lahko povzroči nesrečo že samo približevanje žici pod napetost-jo, ne da bi se je dotaknili. Izvor ne-sreč je običajno v električnih napra-
vah, stikalih, napeljavah, lučeh, pri nestrokovni menjavi varovalk itd. Pri električni napetosti prek 10.000 Vol-tov lahko pride do tega, da površino telesa odvaja tok. Bliski predstav-Ijajo napetost več 100.000 Voltov.
Delovanje pa tudi posledice nesreč z električnim tokom so odvisne od jakosti električnega toka, poti, ki jo ubere električni tok po telesu (naj-manjši upor nudijo mišice), trajanja, prevodnosti telesa, kadar električni tok iznenadi človeka in osebne preobčutljivosti. Ni vseeno, prek ka-terih organov usmeri električni tok svojo pot. Največji upor nudi toku suha koža. Ta upor pa se manjša z ve-likostjo dotikalne površine (vlaga, znoj, morka obleka). Slabi prevod-niki električnega toka so npr. gumi-jasti čevlji, nasprotno pa so zelo dobri prevodniki nakovani, mokri čevlji. Odgovorna je vedno jakost električnega toka, ki nastane in de-luje znotraj človeškega telesa. Se-kundni udarci odločajo med življe-njem in smrtjo. Zato velja pravilo: Takojšnja prekinitev električnega toka! Kar zadeva jakost, je električni tok lahko smrtonosen že pri 50 do 100 milianperih.
Trenutna srart nastopi, kadar za-dane električni tok življenjsko važne centre v možganih ali srce — to za-stane v trenutku, pride do trepetanja prekatov in smrti. Podobno je z di-hanjem: najprej se pojavijo motnje, nato pa zastoj dihanja. Po težji ne-sreči z električnim tokom lahko na-stopijo glavobol, vrtoglavica, bole-čine v predelu srca itd.
Specifično delovanje električnega toka se kaže predvsem v mišičnih
krčih (krč prsne prepone povzroči trenutno smrt), Iahko pride do po-škodbe kit, izpahov in celo do prelo-mov kosti. Velikosti okvar, ki jih je povzročil električni tok, pa ne mo-remo oceniti takoj, temveč šele čez nekaj dni.
Med prostori v hiši je kopalnica najnevarnejši prostor, posebno kadar uporabljamo električne apa-rate pri raznih vodnih procedurah.
Pri vsaki nesreči z električnim tokom so izredno važni takojšnji ukrepi. Vendar je istočasno potrebna tudi največja previdnost za reševal-ca. Obstajata dve možnosti reševa-nja: ali prekinemo električni tok, od-stranjujemo žico od človeka ali pa človeka od žice. Do napetosti 220, voltov lahko rešuje en reševalee, če je zavarovan pred stikom z zemljo (gumijasti škornji, suha deska, suh gumijasti dežni plašč, suhe gumijaste krpe). Npr. z gumijastimi rokavicami ali z gumijastimi suhimi krpami razši-rimo skrčeno roko in jo odstranimo od žice ali vlečemo poškodovanca za obleko. Najbolje je seveda takoj iz-klopiti električni tok. V nobenem primeru pa ne sme reševalec stati na mokrih tleh ali na mokri podlagi ali pa z roko držati ponesrečenca, z drugo pa se držati npr. vodovodne pipe.
Pri poškodbah z visoko napetostjo električnega toka se ne smemo pone-srečenca dotikati tako dolgo dokler je pod napetostjo. Tu pa ppmaga le strokovnjak iz elektrostroke.
Takoj ko odstranimo ponesre-čenca od električnega toka, je treba pregledati srce in dihanje. Pri zastoju dihanja pričnemo takoj z umetnim dihanjem, pri zastoju srca pa takoj z zunanjo masažo srca. Razumljivo je, da je za metodo oživljanja potrebno imeti teoretično in praktično znanje.
Kadar je ponesrečeni pri zavesti, mu damo izpiti čašo razstopine sode bikarbone (na pol litra vode damo dve žlici sode bikarbone). Nevarnost električnega toka ima svoje poseb-nosti, ki se ločijo od drugih nevarno-sti pri delu. Z navadnimi čutili na-mreč težko spoznamo, ali je v nekem predmetu električni tok ali ne. Temu pravimo skritost. Poškodbe z elek-tričnim tokom pa so načeloma smr-tonosne temu pravimo — smrtono-snost. Skrivnost in smrtonosnost pa
narekujeta izredno vestno zaščito pred nevamostjo električnega toka, ki se nanaša na napetost, ozemljitev, izolacijo, osebno opozorilo in štruk-tažo, absolutno treznost pri delu itd.
Zato ne smemo v SFRJ nikoli de-lati pod napetostjo in ne pozabimo, da je električni tok jakosti do 30 mi-liamperov že nevaren, do 50 miliam-perov zelo nevaren in do 100 mi-liamperov že smrten.
 BORIS MOŠKON