e in praznikov vsak dan ob 16. uri
Telefon;
Uredit. 440 Uprava 455
v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Dl*
Oglasa • prejema tudi oglaanl oddelek .Jutra" v Ljubljani,
Leto lil. (X.), štev. 183
Maribor, sreda 14. avgusta 1929
y*WWmA«
Izhaja razun nedel
Račun pri poitnam ček. zav. v Ljubljani it. 11.409
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it, 19
Oglasi po tarifu
Praiamova ailoa It, 4
Komunistični upor na francoski oklopnici
UPOR NA BOJNI LADJI »WALDECK- ROUSSEAU«, KI JE BILA ODPOSLANA V KITAJSKE VODE. — V BOJIH PADLO 32 MOŽ POSADKE.
Valja mesečno, prajeman
Amerikanska knjiga o Jugoslaviji
Zanimiva knjiga je izšla nedavno v Ameriki pod naslovom »Jugoslavija, os balkanskega polotoka«. Knjiga, ki sta jo spisala profesor Bird, bivši ravnatelj newyorškega zavoda za socialna in komunalna raziskovanja, ter naš rojak Gjorgje Radin, odvetnik v Newyorku, je popolnoma posvečena naši državi, zlasti našim gospodarskim prilikam. Oba pisatelja sta lani na poziv Jugoslovensko-ameriške družbe posetila našo državo, in g. Bird je na zagrebški univerzi imel celo serijo izredno zanimivih in zelo dobro obiskanih predavanj o razmerah v Ameriki.
Takoj uvodoma so v knjigi zanimiva primerjanja Zedinjenih držav z Jugoslavijo. »Dasi je Beograd zelo daleč od Ne\v Yorka, so vendar razmere, pod katerimi so bili Jugosloveni po svetovni vojni, zelo slične stanju Zedinjenih držav po končani sloviti ameriški revoluciji. Obe državi ste bili koncem vojne v opustoše-nem stanju. Obe ste bili pretežno po'je-delski, z malimi posestvi. V obeh so fci'e javne finance zelo neurejene, obe ste ječali pod bremenom velikih dolgov. Obe ste se dolgo borili proti oblasti, ki jima je bila vsiljena od zgoraj, in obe ste bili nenadoma prepuščeni same sebi. Obe ste bili razdeljeni i?i razne tabore s spornimi ekonomskimi težnjami, ki so pa vendar bili prisiljeni, da radi samoobrambe in splošnega napredka ostanejo še naprej v okviru ene države. V obeh državah je bil narod stavljen pred vprašanje, ali na; fazvija samo poljedelstvo ter mu žrtvuje vse ostale dobrine, ali pa se naj oori-me lake politike, ki mu bo prej ali slej zagotovila dvig industrije.«
V nadaljnih izvajanjih trdita oba pisca: »Ujoga Jugoslavije v evropskih vprašanjih je stvar, ki se stalno pretresa v dnevnem časopisju. Jugoslavija je os Balkana.«
V poglavju »Gospodarske stvarnosti* najdemo dvoje zanimivih razmotrivanj:
»Od vseh držav naslednic, ki so vzniknile na ruševinah cesarstva koncem svetovne vojne, nima nobena tako veličastnega položaja za svojo bodočnost kakor 'Jugoslavija. Njeno ozemlje sega od bogate banatske ravnine na meji Madžarske do visokih dalmatinskih planin, ki se ogledujejo v sinjem Jadranskem morju; od snežnih vrhov slovenskih planin do valovitega hribovja Macedonije. V njei je raznolikost klime in zemlje, ki povzročajo raznovrstnost gospodarskega dela.« i »Radi bogastva prirode ima narod v 'Jugoslaviji raznovrstno kmetijsko gospodarstvo in ni odvisen samo od dveh ali treh pridelkov. Nasprotno, on goji v obilni meri pšenico, koruzo, ječmen, rž, oves, sladkorno peso, tobak in sadje. Proizva-ia tudi svilo srednje kakovosti. Poleg zgodovinsko znane svinjereje goji narod Jugoslavije tudi rejo raznovrstne druge živine, ne da bi naletaval pri tem na kake težave in zapreke.
Različno od sosedov Italijanov razpolagajo Jugosloveni z velikim prirodniin Bogastvom. Imajo velike zaklade premo-
PARIZ, 14. avgusta. »Humanite« objavlja senzacijonalno poročilo o velikem uporu na francoski oklopnici »Waldeck-Rousseau«. Francosko mornariško ministrstvo je odposlalo oklopnico v zaščito francoskih interesov na Daljnem vzhodu v Kitajsko vodovje. Že o priliki odhoda oklopnice iz pristanišča Toulona se je pričela posadka upirati in sicer z motivacijo, da gre za izključno protirusko in francosko imperijalistično stvar. Toda vojaška oblast je dala kolovodje upora takoj aretirati, posadka pa je bila nato izpopolnjena z drugimi mornarji, nakar je končno oklopnica odplula proti Kitajski.
V pristanišču Colombo na otoku Cey-lonu v Indiji pa je prišlo potem šele do pravega upora. Posadka se je pritoževala nad zelo slabo hrano, preostro dis-
ga, črnega in lignita, železa, asfalta, azbesta, bakra, svinca, magnezija, žive kamene soli, srebra in cinka. Ogromni gozdovi pokrivajo skoro tretjino državo in dajejo les za industrijsko predelavo v svrhe domačega konzuma in izvoza. Mno gobrojne plovne reke s pritoki se lahko z malim trudom razvijejo v nove prometne poti za trgovske svrhe. Te reke izven
ciplino ter nad napori, ki so v zvezi z vožnjo oklopnice na Kitajsko s polno paro. Vrh tega je nastala med moštvom epidemična bolezen, k] je zahtevala 15 smrtnih žrtev. Najprej so se uprli ladijski kurjači, katerim se je kmalu pridružilo tudi ostalo moštvo. Oficirji so morali napeti vse sile, da zatro upor. Pri bojih, ki so se razvili na krovu, je bilo ubitih 32 mož. Vodje upornikov so bili končno z velikimi težkočami aretirani in takoj obsojeni v zapor od 2 mesecev do 2 let. Objava teh obsodb je vzbudila v Toulo-nu seveda silno konsternacijo in se celo domneva, da so bili dogodki na krovu oklopnice »Waldeck-Rousseau« najbržc še mnogo bolj krvavi. Komunistična frakcija je že napovedala interpelacijo v zbornici.
1
tega nudijo sijajne pogoje za industrijske in hidro-električne naprave. Njihove sile številčno ne zaosta jajo prav nič za onimi Francije.«
Vsekakor zanimiva ameriška sodba o naših gospodarskih prilikah. Ni dvoma, da sc bo ameriški kapital kmalu začel intenzivno zanimati za investicijske možnosti v naši državi-
poslen ruski pustolovec Zubkov, ki se je po ločitvi od svoje stare žene, princezi-nje Viktorije, sestre bivšega nemškega cesarja Viljema, naselil v Luksemburgu, kot natakar v neki gostilni tamkajšnjega vzorčnega sejma.
v
Sahouski ueleturnir u Karlouih uarih
Spielmann v stiski.	)
Enajsto kolo, ki se je igralo včeraj, je zanimivo v dvojnem pogledu. Svetovna prvakinja Menšikova je izvojevala včeraj svojo drugo zmago. Porazila je prvaka Nemčije Saemischa in sicer v lepi pozicijski igri. Druga senzacija je velika stiska, v katero je spravil stari poljski velemojster Rubinstein dunajskega velemojstra Spielmanna, ki je dosedaj na turnirju še neporažen in je bil sploh ves čas v najboljši formi. Rubinstein si je z mojstrsko igro ustvaril močno pozicijo in ima v končnici dva kmeta več. Igra je bila prekinjena, vendar pa je Rubinste^ nova zmaga gotova, ako ne napravi kake napake. Spielmann bi doživel s tem svoj prvi poraz. Že včeraj smo omenili, da Spielmann v drugi polovici turnirja običajno popusti in ni izključeno, da se bd to uresničilo tudi na turnirju v Karlovih varih.
Veliko zanimanje je vladalo tudi za partiji velemojstrov Niemcovič - Capablanca ter Bogoljubov - dr. Vidmar. Na obeh deskah se je razvila previdna pozicijska igra, ki je končala remis in sicer, z večnim šahiranjem. Tudi nizozemski velemojster dr. Euwe je mogel doseči proti Dunajčanu Griinfeldu samo remls. Remis so končale dalje še sledeče partije: dr. Tartakover - Johner, Yates - .Gtlg in Thomas - Maroczy.
Stari ameriški velemojster Marcbal ima na sedanjem turnirju nenavadni smolo. Očividno je v zelo slabi formi ii je doživel že več nepričakovanih porazov. Včeraj je izgubil jttoti dr. Beckerju, Colle je premagal Canala, dr. Treybal pa Mattisona.
Viseča partija Menšikova - Grilnfeld iz 9. kola je bila po 111 potezah vnovič prekinjena.
Stanje po 1. kolu: Spielmann 9 (1), dr. Vidmar in Capablanca 7 in pol, Bogoljubov in Niemcovič 7, dr. Euwe 6 in pob Rubinstein 6 (1) itd.
VI. mednarodni kongres Ženske lige za mir in svobodo
bo od 23. do 29. avg. v Pragi pod pre'd sedstvom znane ameriške delavke ,oa socialnem polju Jane Addams. Referentke bodo poročale o Kelloggovem paktu, o mednarodni kontroli zrako-plovbc, o razorožitvenem problemu, o notranjepolitičnih mirovnih metodah itd.
Zopet ponesrečenec na Felberjeverc otoku.
V barakah na Felberjevem otoku stanujoči 22-letni delavec Ivan Crvik se je sinoči okrog 10, vračal v svojo barako k počitku. Na nekem tramu se je spodtaknil in tako nesrečno padel, da je dobil poškodbe na rebrah in še notranje poškodbe. Rešilna postaja je ponesrečenca od premila z avtom v bolnico.
Pristopajte k stavbni zadrugi »Ribniška koča« kot zadružni člani! Deleži I Din 101), pristopnina Din 20. pp|»*n!lfl daie zadruga »Ribniške koče« r. z. z o, z. v Maribora.
Bol za izpraznitev Porenla
BELGIJSKI DELEGAT HYMANS SE JE PRIDRUŽIL ANGLEŠKEMU STALIŠČU, DA JE TREBA PORENJE TAKOJ IZPRAZNITI.
LONDON, 14. avgusta. Agencija Reuter poroča iz Haaga, da so se pojavila na včerajšnji konferenci med dr. Stresemannom in dr. Wirthom na eni ter Briandom, Hendersonom in Hymansom na drugi strani nepremostljiva nasprotstva med nemškim in francoskim stališčem glede na vpra šanje izpraznitve Porenja in mednarodne kontrolne komisije. Veliko vprašanje je še, ali bi francosko javno mnenje odobrilo eventualno Briando-vo privolitev v nemške predloge, ker zahtevajo Nemci takojšnjo izpraznitev Porenja.
Na tej konferenci se je pokazala
lufri ob 4. popoldne start k poletu okrog sueta
FRIEDRICHSHAFEN, 14. avgusta.
Zrakoplov »Grof Zeppelin« je že pripravljen za star tanje. Tehnično osobje Zeppelinovih tvornic je natančno preiskalo vse motorje in sploh ves zrakoplov in pri tem ugotovilo, da je vse v najboljšem redu. Zrakoplov bo odplul na polet okrog sveta jutri ob 4. popoldne.
Včeraj popoldne je imel dr. Ecke-ner razgovor s švedskim kraljem, kateremu je sporočil, do bo zračni kolos najprej letel v smeri proti Šved ski, nato pa krenil naravnost proti vzhodu. Definitivna linija poleta pa bo določena šele danes popoldne na razgovoru med dr. Eckenerjem, posadko in potniki. Na spodnjem delu zrakoplova bo montirana mala kamera, v kateri bo poseben fotograf s pomočjo najmodernejših aparatov delal pokrajinske posnetke. Dr. Eckener upa, da bo na ta način mogoče dobiti dragocene raziskovalne rezulta-
tudi popolna izolacija Francije v Haagu. Angleškemu stališču, da je treba Porenje takoj izprazniti, se je včeraj pridružil tudi belgijski delegat Hy-mans, ki je podal izjavo, da bodo belgijske^ čete umaknjene istočasno z angleškimi iz Porenja in to ne oziraje se na stališče ostalih zaveznikov. Zdi pa se, da je končno le prišlo do sporazuma v tem smislu, da bo Briand vprašal vojaške izvedence, kedaj bi bila mogoča izpraznitev zasedenega Porenja. Splošno se domneva, da bo padla odločitev o tem vprašanju še tekom tega tedna.
te o topografiji Centralne Azije in obrežnih pokrajin Tihega morja.
Rusi odklonili kitajski predlog za pogajanja
MOSKVA, 14. avgusta. Brzojavna agentura sovjetske vlade sporoča: Dne 7. avgusta, se je pooblaščenec kitajske vlade Ču-Šau-Yang obrnil brzojavno na sovjetskega zastopnika Karahana s prošnjo, da določi delegate za pogajanja. Ka-rahan je že naslednjega dne odgovoril, da je že osebni stik bivšega sovjetskega konzula v Harbinu, Melnikova, s kitajskim zunanjim ministrom dokazal, da kitajske oblasti rade pozabljajo svoje lastne predloge. Ču-Šau-Yang je nato sporočil, da je pripravljen priti osebno v Moskvo, da nadaljuje pogajanja direktno s Karahanom, kar pa je sovjetska vlada odklonila.
ZubkoJ - natakar
BERLIN, 13. avgusta. Kakor poroča »Lokalanzeiger« iz Luksemburga, je za-
Cena l Din
«*8MWCWSTirjffii	.	rMa?r67yg3n?w.'vnt"iSia
Slran S.
Židje v Prekmurju in Medmurju
MOČ IN POLOŽAJ ŽIDOV DO PREVRATA. — POSLEDICE PREVRATA. —
NOVA ORIJENTACIJA.
Prva ženska bolnica v Jugoslaviji.
Na višini Dedinje blizu Beograda, bil« zu kraljevega letnega dvorca, grade dvo je velikih dvonadstropnih poslopij: prvo žensko bolnico v Jugoslaviji, v spomin na veliko dobrotnico naše zemlje, angleško zdravnico dr. Elizo Inglis, ki je za naš narod žrtvovala svoje življenje. Bolnico &adi društvo beogradskih zdravnic, ki je pod protektoratom Nj. V. kraljice Marije, s pomočjo dobrovoljnih prispevkov iz naše in drugih držav. Največ so prispevale škotske žene iz Edinburga in pa žene iz ameriške države Virginije. Znaten znesek je prispeval tudi fond dr. Eli ze Inglis v Londonu. Zemljišče je podaril Gjorgje Vajfert. Bo to prva bolnica v Jugoslaviji, namenjena izključno ženam In z izključno ženskimi zdravniki in o-sobjem. Urejena bo popolnoma po zahtevah moderne tehnike in higijene, z izrednim komforom. Vsaka postelja bo imela svojo luč in svoj telefon. Bolnica bo obsegala dva velika paviljona: centralni in ginekološko-porodniški. Vsak paviljon bo imel dvoje nadstropij. Otvoritev bo začet kom oktobra. Prisostvovala bodo odposlanstva iz Anglije, Francije in Amerike Nezgode pri delu.
15-letni ključavničarski vajenec Ivsu Gajzer si je pri delu zmečkal palec desne roke. — V vagonu na koroškem ko* lodvoru stanujoči 261etni železničar Ant Wagner je bil zaposlen pri popravilu že« lezniškega voza. Po nesrečnem naključju mu je padel težak krajnik na prsa. Wag-ner se je takoj onesvestil. Prinesli so ga na železniško rešilno postajo, odkoder ga je mestni avto odpremil v bolnico, kjer so ugotovili težke notranje poškodbe in poškodbo prsnega koša. Njegovo stanje je zelo resno. —
Iz bivših avstrijskih slovenskih dežel so bili Židje izgnani že pred stoletji in jim je bilo s posebnimi zakoni tudi še pozneje, do osvobojenja, onemogočeno večje naseljevanje. Ohranili so se tedaj v naših mestih le v neznatnem številu, in sicer v Oorici, Ljubljani, Celovcu, Celju, Ptuju in Mariboru, na deželi jih pa razen par izjem na severnem vzhodnem delu slovenske Štajerske sploh ni bilo. V večjem številu so se naselili samo v Trstu, ki je bil svobodno mesto in tudi samo tam so na vsem slovenskem avstrijskem ozemlju imeli svoj tempelj, svojo sinagogo. Vse drugače pa so bile razmere za žide na bivšem Ogrskem, kjer se niso udomačili samo v večjih mestih, tem več so se polagoma naselili tudi po manj • ših mestih ter naposled tudi po vaseh. V nekaterih pokrajinah bivše Ogrske so si Židje polagoma osvojili skoraj brez izjeme vso trgovino in obrt ter dosegli veliko gospodarsko in politično moč.
Ker je Prekmurje in Medmurje spadalo do osvobojenja v isto ogrsko politično, pravno in gospodarsko območje, je razumljivo, da so se židje naselili in udomačili tudi tam in tako je Slovenija po prevratu dobila področja z močno židovsko kolonijo. Vendar pa je interesantno, da se židje v slovenskem Prekmurju zdaleka niso mogli tako uveljaviti, posebno v južnejšem delu ne, kakor so se v Medmurju in med Madžari. Kaj je bilo temu vzrok, je težko reči, med drugim bo pa gotovo tudi to, da se niso med Slovenci znali tako asimilirati kakor med Madžari in Hrvati in so zato ostali vedno tujci. Med Madžari so se židje smatrali politično nacijonalno vedno za Madžare in so se tudi aktivno udeleževali madžarskega nacijonalnega življenja, med Hrvati pa so postali Hrvati, zato jim je bilo lahko priti do močnejšega in tu in tam celo dominirajočega položaja.
Prevrat je našim Židom v Prekmurju in Medmurju precej zamešal orijentaci-jo; trdna linija, na kateri so poprej stali, je bila pretrgana in treba je bilo iskati novih smernic. In zopet so bili židje v Medmurju prvi, ki se jim je posrečilo preiti na novo linijo. Prešli so skoraj brez izjeme na hrvatsko stran in postali močna opora hrvatskih strank, »Hrvat-skega Sokola« in bivše »Hanao«. V Čakovcu n. pr. so tvorili naravnost središče teh organizacij, čeprav so ostali zvesti tudi cionizmu, ki ima med njimi močno oporo. Ker so se ob prevratu nase -
lili v Čakovcu tudi oni židje, ki so bili dotlej raztreseni po medmurskih vaseh, je postal Čakovec eno najbolj židovskih mest v Jugoslaviji. Danes obvladujejo židje v Čakovcu, in s tem seveda tudi posredno v vsem Medmurju, vso trgovino, obrt in industrijo. Tam imajo tudi svojo sinagogo, svojega rabina in več društev.
Židje v Prekmurju se pa niso znali tako preorijentiratl kakor oni v Medmurju; zato so po prevratu izgubili mnogo po-zicij in se le silno počasi vživljajo v nove razmere. Morebiti pa je ravno njihova podrejena vloga, odnosno politična pasiv nost pred vojno doprinesla do tega, da so po prevratu ostali tudi na deželi, v vaseh in so v tem oziru nekako na boljšem kakor v Medmurju, kjer so neposredno možnost po vaseh izgubili in bili pri* siljeni koncentrirati se v mestu. Tako naj demo danes židovske trgovce in gostilničarje raztresne po mnogih prekmurskih vaseh, posebno pa v severnem delu, kjer so ponekod edini trgovci in gostilničarji. Mnogi pa so se po zasedbi Prekmurja po naši vojski tudi izselili preko nove meje na Madžarsko.
Središče prekmurskih židov je Murska Sobota, kjer imajo tudi svojo sinagogo i;i rabina, ki opravlja verske posle tudi v Ljutomeru, Ptuju, Mariboru in sploh v vsej Sloveniji, Sedanji murskosoboški rabin je dr. Roth. Vendar pa Murska Sobota za žide niti izdaleka ne pomeni to. kar pomeni v Medmurju Čakovec, kajti trgovina in obrt je le deloma v njihovih rokah, ker je domač in priseljen slovenski element posebno v zadnjih letih močno utrdil svoj vpliv v lokalnem gospodarskem življenju. Nekoliko na boljšem so židje v Dolnji Lendavi, kjer so se tudi že poprej zaradi madžarskega obiležja bolje počutili. Zastopani so zelo močno v trgovini in obrti, pa tudi v svobodnih poklicih.
Razen nekaterih v Dolnji Lendavi, govorijo vsi prekmurski židje tudi slovensko prekmursko narečje, dočim se v občevanju med seboj poslužujejo izključno madžarščine ali pa namščine, V političnem oziru se pa tudi pri njih že čuti tendenca, približati se novim razmeram m stopiti v aktivno delo na naši strani, vendar pa je do njihove popolne orijentaciie v to smer še zelo daleč, ker jih pri tem ovira tudi neorijentiranost našega prekmurskega ljudstva, ki se še ni izkrista'i-zirala v politično odrejenem pravcu, kakor se je več ali manj ono v Medmurju.
Tam pod mostom...
Tam pod prvim obokom državnega mostu domujeta dve družini brezstanova!-cev: 561etni čevljar Rudolf Šmirmaul s svojo 56 letno ženo Katro ter petčlanska delavska družina: 411etni Jožef Gaube, 341etna Julijana Gaube, 81etna Štefanija, 41etni Stanko in poldrugo leto stara Genovefa... Vsa družina spi na eni sami, napol prepereli slamnjači, ostalo »pohištvo« pa obsega en sam — nahrbtnik... Do prisilne deložacije je ta rodbina stanovala v Pobrežju pri posestniku Partcn-schlagerju v Gozdni ulici. Mož zatrjuje, da leži njegova prošnja za stanovanje že dolge mesece na mestni občini nerešena... Ob priliki včerajšnjega naliva se je vsula v to borno »domovje« dveh družin voda kakor hudournik ter pokvarila oz. zmočila še to neverjetno revščino, katero imata. Ali je potrebno, da se Maribor producira s takimi sramotami?!
Zabeležbe vreden rekord!
Josip Visočnik, jetniškl paznik, znan Mariborčan se je spravil na zidavo lastne stanovanjske hiše. Kljub raznim težko-čam in neprilikam se mu je s vztrajnim delom od zore do mraka posrečilo, da je v roku 12 dni spravil pod streho 7sobnc. stanovanjsko hišo v Primorski ulici. Visočnikov vzgled je vreden posnemanja, njegovo delo pa — čestitke vseh, ki bi radi imeli svoj domek!
Poziv Javnosti!
Ob priliki vsedržavnega strelskega tekmovanja, ki se bo vršilo letošnje leto v času od 6. do 13. septembra v Mariboru, bo radi velikega navala občinstva iz vseh krajev naše države brezdvomno nastalo veliko pomanjkanje tujskih sob. Radi tega se naproša celokupna javnost, da odstopi v to svrho vse razpoložljive in primerne sobe. Naslove stanovanj, kakor njih cene naj se blagovolijo javiti najkasneje do 20. t. m. upravi »Večerni-ka«, Aleksandrova cesta 13, »Slovenca«. Koroška cesta 1 ali »Mariborer Zeitung« Jurčičeva ulica 4.
Kmetijska podružnica za Maribor in okoliš
ima v nedeljo dne 25. avgusta v dvorani Vinarske in sadjarske šole svoj letošnji občni zbor, na kar se vse člane že danes opozarja. Začetek ob 9. dopoldne. 1940 Ljudska knjižnica na praznik.
V četrtek, dne 15. avgusta, bo otvor-jena »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu, radi praznika, le dopoldne od 9.30 do 10.30. med tem ko zvečer ne bo poslovala. Obenem obvešča vodstvo knjižnice izposojevalce, da so bile ta teden zopet nabavljene razne aktualne literarne novosti, med drugim hrvatski prevod znanega senzacionalnega vojnega romana »Na zapadu nič novega«, potem romani Sinclairja, Walaceja, slovenske novosti iz Trsta, razni drugi svetovni romani v nemških prevodih itd. Novi člani se sprejemajo vsako izposojevalno uro ob četrtkih, sobotah in nedeljah. Vstopnina 5 Din. Knjižnica tudi kupuje že rabljene, a dobro ohranjene knjige. —
Koncert v mestnem parku bo v četrtek dopoldne. Svirala bo železničarska godba pod taktirko kapelnika Schonnherrja.
Sv. Trojica v Slov. goricah.
Opozarjamo ponovno na veselico Či talnice v Sv. Trojici, ki se bo vršila dne 18. tm. ob 15. z jako lepim sporedom. Mariborčani, pridite v polnem številu na to lepo razgledno točko naših Slov. goric, ker Vam ne bo žal. Čitalnica vzdržuje danes že 3 knjižnice z t>krog 300 knjigami ter je zaradi svojega kulturnega pomena vsake podpore vredna. —
Naše gorice.
Pravkar je izšla avgustova številka »Naših goric«, tega izborno urejevanega glasila vinarskega društva za Slovenijo. Vsebina je sledeča: Samorodnice — neposredno rodeče ali samorodne križanke. — Počrnenje (Andrej Žmavc). — Pozeba naših goric In letina 1930 (Josip Mur-sa). — Mikro-organizml (inž. F. Lukman). — Društvene vesti, drobiž, kmetijsko šolstvo in književnost. —
Veselica Olepševalnega društva v Studencih.
V nedeljo, 18. t m. priredi Olepševalno društvo v Studencih poletno veselico na vrtu (v slabem vremenu v dvorani) gostilne Senica. Program zelo obširen, z različnimi zabavami. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. Ker je društvo še mlado, se naprošajo bratska in druga društva kakor sploh občinstvo za čim številnejši obisk*
Pri zapeki,
motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »FRANZ JOSEFOVE« grenčice. Po izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Franz Josefova« voda izvan-redno dobrodejno odvajalno sredstvo.— Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	št.	I.
Razstava društva Zoo.
Razstava živali društva »Zoo« na ljubljanskem velesejmu od 31. avg. do 9 sept. je mišljena kot velikopotezna propaganda ideje ustanovitve zoološkega vrta v Ljubljani. Z razstavo hoče društvo Zoo najširši slovenski javnosti doka-zati, da je njegova temeljna ideja dobra in izvedljiva. V to svrho se društvo Zoo ni ustrašilo ogromnega truda in dela in je napelo vse sile, da poda obiskovalcem jesenske velesejmske prireditve koliko) mogoče obširen vpogled v živalstvo Slovenije. Z dohodki lanske jesenske razstave in s članarino ter darovi svojih dobrotnikov, sl je nabavilo društvo Zoo številne akvarije, v katerih bo izstavilo vse v slovenskih vodah živeče ribe, v 150 kletkah naše ptice pevke, v 30 velikih kletkah ptice ujede, v 6 terarijih domače plazilce (kače, kuščarje), v poseb' nih akvaterarijih dvoživke (žabe, sala-mandre), v 25 pločevinastih kletkah manj še sesavce (glodavce, kune), v 5 železnih zverinjakih večje sesavce (lisice, jazbece, volkove, vidre). Razen tega bo na razstavi društvo ogradilo potrebne prostore za srne, gamze in če mu bo sreča mila tudi za mlade medvede. Razstava živali društva Zoo bo radi svoje obšir« nosti in izčrpnosti razstavljenega živega materijala ne le v zabavo posetnikom vej lesejma v jeseni, marveč tudi živa šola naši mladini, ki bo imela na razstavi priliko seznaniti se osebno z domačim živalstvom. Da bo moglo društvo Zoo Kriti velike stroške te propagandne razstave in se približalo realizaciji ustanovitve trajnega zoološkega vrta v Ljubljani, bo pobiralo od posetnikov velesejma posebno majhno vstopnino, ki jo bo plačal pač lahko vsak, ki mu je količkaj kulturni napredek Slovenije ln njene prestolice pri srcu. —
Znani vojvodinski pslhografolog A. WInterry
je zopet v Mariboru ter sprejema obiske občinstva v hotelu Zamorec dne 15., 16. in 17. avgusta. Razlaga preteklost, se-i dajnost in bodočnost po sistemu prof. E. Kretschmer-ja. —	1945
Mariborski in dnevni drobiž
Ukinjenje uradniške stalnosti
Kralj je na predlog ministra pravde podpisal zakon, s katerim se ukinja čl. 234 zakopa o državnih uradniških in o ostalih državnih uslužbencih civilnega reda od 31. julija 1923 z vsemi njegovimi izpremembami. Zakon stopi v veljavo, čim bo objavljen v »Službenih Novinah«.
člen 234 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih se glasi: »Državni uslužbenci v vsej kraljevini, razen onih, ki so označeni v čl. 224 tega zakona, uživajo stalnost po preteku treh let od dne, ko stopi ta zakon v veljave, brez ozira na dosedanje predpise. (Čl. 224 da je od vsega začetka stalnost članom državnega sveta, glavne kontrole, sodnikom rednih sodišč in učiteljem, ki po dosedanjih zakonih niso smeli biti ne premeščeni ne odpuščeni iz službe).
Do ukinitve stalnosti državnega usluž-benstva je prišlo vsled tega, ker je bila z novimi zakoni odvzeta stalnost tudi sodnikom, članom glavne kontrole jn državnega sveta.
UPRAVA »JUTRA« IN »VEČERNIKA«
bo Jutri na praznik odprta. Vhod Iz Cankarjeve ulice št. 1 skozi dvorišče. Opozarjamo na to zlasti Inserente »Jutra« In »Večernlka«.
c, T« 5*1 Promet v Mariboru.
‘ -Č i3. iskefra Prometa v poletnih mesecih dokazuje, da v Mariboru tuiski promet stalno narašča. V prvi polovici
tekočega leta je prispelo v Maribor iz Avstrije mnogo več tujecv, kakor iz Jugoslavije. Zanimivo je, da zavzemajo med obiskovalci našega mesta prvo mesto Dunajčani, za njimi pridejo Gradčani, a tretje mesto zavzemajo gosti iz Nemčije. Gradčani prihajajo najrajše ob nedeljah s kolesi, motocikli in avtomobili. Maribor ima poleg drugih prednosti izredno dobro in ugodno železniško zvezo na vse strani; ima divno romantično okolico, krasne sprehode in kar je glavno, posta-ja od leta do leta vabljivejši. In okolica Maribora! Tisoči in tisoči romajo na naše »Gorjance« radi oddiha, razgleda in svežega zraka. SPD je preskrbelo že ce ■ lo vrsto planinskih okrepčevalnic, ki se lahko ponašajo z najbolj moderno uredbo. Celo pršno kopelj smo dobili pred kratkim pri mariborski koči. Areh, Smol-nik, Ribnica... vse to so imena, ki samo kličejo k sebi Tudi falska elektrarna je postala velika privlačna točka za tujce. Kraj se je neverjetno lepo razvil in sc ponaša danes z zelo velikim dotokom tujcev. Saj je falska elektrarna tudi posebnost, ki nima v vsej državi primere. — Ne smemo pozabiti povdariti, da je gosto omrežje sedaj že kolikortoliko precizno delujočega mestnega avtobusnega prometa zelo privlačna točka za tujce. Kakor čujemo, se bo to omrežje v doglednem času še razširilo, ker se je pokazala nujna potreba za nove proge.
Godba v »Grajski kleti«.
Danes, v sredo zvečer, svira v »Grajski kleti* godba »Drave«.	1946
Spominjajte se CMD
Mmsrvzrv ge g mrnurpir
h
Iz dnevnika Sofije Andrejevne Tolstojeve
RAZKRITJA1* O ^VZROKIH ZAKONSKE TRAGEDIJE V JASNI POLJANI V Moskvi je nedavno izšel 'drugi
'delfcdnevnika Sofije Andrejevne, soproge Xeva Tolstoja, ki natančno popisuje‘vse vzroke velike zakonske ža-loigre “nesmrtnega pisca in filozofa iz Jasne Poljane. Že v prvem delu dnevnika je bilo mnogo govora o nesporazumih v zakonu Leva Tolstoja s Sofijo Andrejevno, a šele v drugem delu postajajo nesporazumi konkretnejši in globlji, dokler tragična epizoda ne konča s Tolstojevim begom od doma In z njegovo smrtjo na mali železniški postaji Astapovo. Dnevnik Sofije Andrejevne rešuje tudi - domnevno! — končno vprašanje krivde, o katerem se je toliko razpravljalo. S psihološkega vidika sploh ni govora o krivdi, temveč samo o fatalnih prilikah in neizogibnih posledicah, ki morajo priti, ako živita skupaj dve osebi, ki nista druga za drugo ustvarjeni.
Drugi del zapiskov obsega dobo od 1891 do 1897. Temeljni ton sta obup ln rezignacija. Daši nas Sofija Andrejevna od časa do časa živo prepričuje, da ljubi svojega velikega moža, vendar je v celoti tako nezadovoljna, da misli celo na samomor. Silno je razočarana, ne ve pa zdravila za svojo nesrečo. »Moj mož ni več niti mo: prijatelj« — pravi na nekem mestu — ♦nekoč pa je bil strastni ljubimec in nič več. A jaz sem bila vedno pri njem. On hoče biti sam s svojimi spisi. Nikdar se ni zanimal za mojo deco, to mu je bilo preveč dolgočasno, komplicirano. Nikdar ni z menoj nikamor potoval in tako nikdar nisva skupaj doživela kakih novih utisov. On je Že poprej, nego ie spoznal mene. vse prepotoval in doživel. Vse svoje izkušnje si je nabral že prej...«
Iz tega jasno izhaja, da se soproga nista odtujila šele v zadnjih letih življenja Tolstoja, ko se je začel intenzivno baviti z nravnimi in versko-refor-mnind problemi. Glavni in temeljni vzroki so bili: razlika v starosti in vzgoji, različni doživljaji pred zakonom in končno dejstvo, da se je pesnik popolnoma posvetil svojemu delu. Ta prepad se je pozneje neravno avtomatično širil.
Sofija Andrejevna ni bila ravnodušna naoram književnemu delovanju Leva Tolstoja. Prepisala je ves rokopis »Ane Karenine« in tudi pozneje je bila glavni njegov tajnik. Ko je prepisovala zadnja dela svojega moža, je seveda naletela na čudne stvari, ki so Ji bile povsem tuje. Sofija Andrejevna k bila enostavna in naravna žena, ki »i mogla razumeti, da se njen mož l^llko briga za dobrob;*- človeštva. ca on se niti najmanj ne briga za dobro onih, kJ so mu bili najbližji. »Kako div razume on dušo naroda In : avad-»ega kmeta« — piše ob neki priliki — niti najmanj ne razume svojih naj-bližjlh«. »On me enostavno ne pozna. /’ n,dJ ne svojih otrok in prijateljev«,
? se kakor refren ponavlja skoro sko-v’Ves dnevnik. In ko je. posebno ogorji, 'f/ celo dvomi o Tolstojevi dobroti .	’•)	0vi	Uubezni do človeštva. »Ne
'Iobrr>CrMida ljuhi ,J'udi in da 3im ,lo2e lili Mm« Ra vodi v vseh njegovih de-
•ifin ^H?eomeJena. mrzlična In nena-
Jitna_želJapo slavi«.
Na vsaki strani se množijo novi po datki o rodbinskih nesporazumih in o prelomu v Tolstojevi rodbini. Vedno bolj občutimo, kako Sofija Andrejevna deli usodo ostalih žen, ki so bile poročene z genijalnimi ljudmi. To priznava tudi sama, ko piše. da je pri čitanju neke biografije Beethovena bolje razumela postopanje svojeea moža. »Da« — pravi — »Lev Nikolajevič je genij, ki od sveta jemlje sa mo ono. kar ugaja njegov''—»t r^t-niškemu ustvarjanju. Od mene sprejema samo usluge, da mu prepisujem manuskripte, da se brigam za njegov telesni dobrobit, on jemlje moje telo, a za dušo ne vpraša. To mu je odveč in ravnodušno...«
Kako logično sodi ta Žena o Tolstojevi nedoslednosti, ko skuša v praksi uporabiti svoje nazore, o tem pričajo tudi našteti zapiski:
»Dejal je, da je verski čut popolnoma preobrazil njegovo življenje. A' 'jaz sem dejala: morda na znotraj, ne pa na zunaj. On je nato besnel in pričel kričati, češ, da se je poprej brigal za gospodarstvo, je poučeval deco, je vodil račun o denarju, sedaj pa tega noče. Rekla sem, da je to žalostno, ker je poprej s svojim delom koristil vsej rodbini, meni in deci. Sedaj živi v isti hiši in živi enako, izjaše, vozi se v koleslju, je dobre jedi, ki mu jih pripravljam, a ne briga se za nič, najmanj pa za deco, ker je menda sploh pozabil, da so na svetu. Kar sem rekla, ga je silno razburilo, In ne smem o tem več govoriti.«
In kako je živela Tolstojeva rodbina na Jasni poljani? Čujmo:
»27. oktobra 1897. Nesnažno dvorišče, zapuščena hiša, štiri mišolovke vedno na poslu. Miši, miši — brez konca in kraja. Hiša hladna in prazna. Tih dež, tema. Od jutra do noči pišem, samovar se kadi. brez prijatelja — v gluhi tišini. O, kako je težko vsakdanje^ življenje v Jasni Poljani.«
Ali je bil Tolstoj žrtev svoi<» žene in svoje rodbine, ali je bilo narobe, kdo more to z gotovostjo trditi?!
Ulom v kaznilnici
Vlomi v zapore se ne dogajajo vsak dan. Slučaj, o katerem se te dni mnogo govori, se je pripetil v angleškem mestecu Brixtonu. Vlomilci, najbrže prej odpuščeni kaznencl, so vlomili v kantino za jetniške paznike in jo temeljito oplenili. Odnesli so velike količine vina, žganja, mesa, cigaret itd. Preiskava ni mogla najti nobenih odtisov prstov ali kakega drugega sledu, po katerem bi se moglo sklepati, kdo so bili drzni vlomilci.
Napadeni ulak
Trije banditi so v Čikagu ustavili predmestni vlak, ustrelili pred očmi potnikov vlakovodjo, ki se je hotel braniti in odnesli potem iz poštnega voza vrečo z dolarskimi bankovci. Policija domneva, da je vodja banditov neki Doody, ki je radi mladosti znan pod imenom »mlečnozobež«, a jna na vesti že okrog 15 človeških žrtev.
NajveČji auetour.i puatolouec ZO. stoletja
STI5P3?;
Ime svetovnega pustolovca Trebi-tscha Lincolna je v svetovni javnosti že dobro znano. Te dni ga pričakujejo v Nemčiji. Mož ima danes krog 50 let. Rodom je Zid. a je pozneje prestopil v krščanstvo ter je bil celo pastor v Kanadi. Iz Kanade je prišel v Anglijo, kjer je napravil veliko karijero. Pri-djal si je ime Lincoln ter se je odlikoval kot odličen pridigar in tolmač Sv. pisma. To ga pa ni motilo, da ne bi tuintam priznal, da je pravzaprav ateist. V Londonu se je Trebitsch spoznal z nekim bogatašem, ki mu je dal na razpolago veliko vsoto denarja za proučevanje razmer kmetijskega delavstva. Toda Lincoln tega ni vzel resno, ampak se je pričel baviti z raznimi temnimi špekulacijami ter je pri tem zlorabljal ime bogataša. Zato je 1. 1915 moral bežati v Ameriko, kjer je nastopal kot največji nasprotnik An glije v korist Nemčije. Anglija je zahtevala njegovo izročitev, češ, da je navadni slepar. V Londonu je bil radi potvorbe meničnih podpisov obsojen na tri leta težke ječe. Ko je kazen odsedel, je bil iz Anglije izgnan. Odšel je na Madžarsko, kjer je zopet igral tajinstveno ulogo. V Nemčiji se je sukal v krogih monarhistov. Odšel je tudi v Doorn, vendar ga ekscesar Viljem ni hotel sprejeti. V Berlinu je nastopil kot monarhistični agent in se je geriral kot Človek z mnogobrojnimi .zvezami. Ob priliki Kappovega puča je igral veliko ulogo. Šel je od mesta do mesta In povsod izvajal razne finančne in politične operacije. Ko so mu v Evropi zopet postala tla prevroča, je odšel na Kitajsko, kjer je postal svetovalec maršala Vu-Pej-Fuja. Njegovo takratno delovanje Je Javnosti dobro znano. Iz Kitajske je odšel na Ceylon, s Ceylona pa je naglo odpo-toval v Anglijo, kjer je bil njegov sin radi kriminalnega dejanja na smrt obsojen. Angleži pa ga niso pustili v 'državo, ln smrtna obsodba nad sinom je bila izvršena. Trebitsch je nato spet odpotoval v Ameriko, kjer Je razSiril vest, da je umrl. Nadel si je ime /doktor Tandler in se je podal v neki budistični samostan na Ceylonu. Kmalu je postal budistični duhovnik in misijonar. Kot takšen prihaja sedaj v Ev* ropo. Nemške oblasti ga nameravajo takoj Izgnati.
WFw
MaMofltaal, M »Hrtu____
eo*«ln. In 8o.[[(iSr:?y* •fcOnstva: mk«
mMk Dl«
Rekord v avtomobilski produkciji
je zopet letos dosegla Amerika. V prvi polovici leta je producirala 3 milijone 200.000 avtomobilov (osebnih In tovornih) napram 2.2 milijona v istem času v letu 1928. To Je gotovo ogromen skok in je pri prilično enakem tempu produkcije v drugi polovici le-a pričakovati, da bo Amerika letos producirala 6.5 milijonov avtomobilov. Časopisi se ubijajo z vprašanjem, alt bo mogoče vso to količino proda«. Izračunali so. da bi morali, če hočejo držati sedanji nivo produkcije, prodati v Ameriki 5.5 milijonov avtomobilov.
Zgradba prekopa med Volgo In Donom.
Te dni je prišla v Moskvo skupina nemških inženirjev strokovnjakov, ki bodo gradili prekop med Volgo in Do-nam in na ta način ustvarili sistem vodnega prometa med njim in jugom Rusije.
Startna lista k »Jubilejni Medklubski ko« lesarski dirki« na km 170, dne 18. avg.
1929.
1. Lah Ivan, 2. Štrucelj Franc, 3. Germovšek Štefan, 4. Jurič Ivan, 5. Rozman Štefan, 6. Nikolič Milorad, 7. Vesenjak Ivan, 8. Šibenik Valentin, 9. Uršič Konrad, 10. Krainer Leopold, 11. Cotič Drago in 12. Fritz Rajko, vsi člani kole« sarskega kluba »Perun« v Mariboru; 13. Nass Fritz, kol. klub »Edehveiss 1900« Maribor; 14. Zupanc Albin, 15. Lampret Slavko, 16. Vanovšek Albin,; člani kol. kluba »Celje«; 17. Cihlar 'Josip,; A. S. K. Primorje; 18. Krušič Lavoslav« kol. klub »Sava«; 19. Abulnar Franc, 20. 2gur Aleks, 21. Prodan Edi, 22. Kastelic Alojz, 23. Valant Ivan, 24. Mulej Franc, člani motokol. kluba »Ilirija«; 25. Zano-škar Srečko in 26. Kosmina Alojz A. S. K, Primorje; 27. Gjorgjevič Franc, kol. klub »Sava« Ljubljana; 28. Oblak 'Janko, S.K. Vrhnika; 29. Smrekar Pavel, kol. klubi »Ljubljanca« Dobrunje; 30. Sodja Peter, S. K. Tržič; 31. Deneš Erdely, motokol. klub »Ilirija«; 32. Veretlk 'Jernej, kol klub »Zarja«, Zg. Kašelj.
Gradjanskl v Nemčiji je imel več sreče kakor Ilirija na Dunaju. V nedeljo je Igral v Mancheimu proti V. F. R. Mancheim in zmagal 3:2. Nemci so Gradjanskega sprejeli zelo lepo in i-grače odvedli v staroznani Heidelberga Nad 5000 ljudi je prisostvovalo tekmL Gradjanskl je predvedel dober nogomet' in zadivil publiko s svojo fairnesso. Najboljši so bili Mihelčič, Kovačič, Pikld i» Cindrič.
SK Maribor : Kombinirani feam..
MO se je vendar odločil, da prlredf izbirno tekmo za sestavo reprezentance^ Za reprezentanco prihajajo v poštev skoro izključno Igrači SK Maribora. Od drugih klubov prihajajo v poštev kvečjemu trije igralci: Flak in Seifert od Rapldiin Heller od Železničarja.	j
SK Maribor nogometni odsek, J Igralci prvega moštva se pozivajo-8a pridejo točno ob 16.30 uri na igrišče. — Načelnik.
Službeno Iz sodniške sekcije,
V Četrtek sodi g. dr. Planinšek jak). — Načelnik.
Desetletnica SK Ptuja.
. 'Jutri na praznik otvori SK Ptuj Z laEko atletskim meetingom svojo desetletnico. Protektorat je prevzel 'JLAS. Klubi se opozarjajo, da lahko prijavijo svoje atlete do 14. t. m. zvečer pr! tajniku g. Pihlerju. Zvečer se bo vršil v 'društvenem domu zabaven večer, na Katerem bodi?' razdeljene nagrade zmagovalcem.
 —rim n m mu i
: Mali oglasi
Pozor!
Vzamem v mojo trgovino, ki ima koncesijo za točenje dalmatiuca, ki bi točil. Naslov v upravi »Večernika«. 1899
•i UflMttoia «M--
aMfciat «Mht ktMdt 60 pj mm* Dia K>w
mmmmmmmmmmmd
Učenko za šivanje belega perila,
ki dobi vzdrževalnino se takoj sprejme. Naslov pove uprava »Večernika«
 _______________________________     1934	*
^roiesor F. Gasparin,
Maribor, Vrbanova 57, vzame dijaka v popolno oskrbo.	1937
sak dan
in ob vsakem vremenu koncert v kavarni »Park«,	1933
Učenca
sprejme manufaktuma trgovina, Sreč-ko Pihlar, Maribor.	1904
Kompletna spalna soba,
jedilnica in kuhinja radi selitve na pro-• daj. Vpraša se: Pobrežje, Cankarjeva ulica 7, pritličje, dnevno od 10.—12. urc-	1926	’
Oddani tako] opremljeno sobo.
Aleksandrova cesta 57, pritličje, do-sno.	i9.jj
Vzamem pošteno starejšo moško osebo
na stanovanje. Voraša se Koroška cesta 74.
Radi selitve
na prodaj: železna postelja, kuhinjska omara, miza itd. Vprašati v brivnici St. Toman, Maribor, Aleksandrova c. 30.
1938
Nenavadna cerkev
V 'Čikagu se nedvomno nahaia naj* bolj nenavadna cerkev na svetu. To 16 namrefi oerkev, v kateri se zbirajo gluhonemi k molitvi. Med moHtvantf *t*da v, cerkvi grobna tUIoa, katere! ne moti noben človeški glas. Tudi pridiga se vri! samo s pomočjo prstov; ln ostalih' mbnlfinffi znakov. Cerkev sama pripada neki anglikanski sekti, ki se bavl samo z verskimi potrebami gluhonemih v Čikagu. Ta sekta obstoja že nad pol stoletja In ker ni dovolj* duhovnikov, ki bi razumeli Jezik glu* honemih, se često dogaja, da se vrši služba božja tudi brez svečenika^ Gluhonemi se sestajajo vsako nedeljo v cerkvi in tedaj se vrše molitve in ostali cerkveni obredi vse s pomp^ čjo mlmičnlh znakov.
Sandale vseh velikosti,
• šivane kakor tudi damske, moderne sandale najboljše kupite ali naročite po meri v Mehanični delavnici čevljev *n sandalov. Vrtna ul. 8, Maribor.
Žimo
staro
(obnošene posteljne blazine) kupi sedlarska delavnica na Slomškovem trgu št. 6. —	1923
Cltaj ln povei sosedu!
Pri »Brzopodplati«, Maribor. Tatten-bachovi ulici 14, se kemično čisti 'n strojno barva čevlje ln vse usnjate predmete. Barve na Izbiro * raznimi kombinacijami.
V Park-kavarni
pri vsakem vremenu od 17. do 23. ure prvovrsten koncert. Od 16. t m. naprej
bo Igrala ruska balalajka.	1944!
Skladišče — klet,
veliko v sredini mesta oddam v najem. Ponudbe pod »klet 1. sept.« na upravo »Večemlka«.	1889
Psa volčlaka
dobrega varuha, leto dni starega prodam. Kleiderman, Danjkove barake 8, Maribor.	1927
Sobo-in črkosHkanJe
izvršuje po ceni, hitro ln okusno Pra-
njo Ambrožič, Grajska ul. 2.	228f
Najvišje cene plača za staro zlato, srebro ie novce kakor tudi za zobovje M. OgerHta sla, 'arlbor.	ulica	18.	HMI
Stran 'C
MiHHSFUfl VFITE RU T K MfS
'V*M a r Ifi or u, 'dne'l4.'Viiiri929,
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgodovinski roman iz starih Benetk
148
Bila je proskribcijska lista! j. Dož je razumel.	_ "	%,
»To je cela revolucija!« je dejal.
»Vem to, visokost. Zato pa je treba, 'da se obdate s potrebno opreznostjo. Ali se lahko zanašate na svoje vojake?« •	_	-,,■■■
»Altieri mi je globoko vdan.«
»Da, on je neomajen v svoji zvestobi; zato ker je tudi on navezal svoj blagor na vaš obstanek. Altieri bo počel z vojaki, kar bo hotel. Fanatiziral jih je. To pomeni veliko silo. In vidite, zdaj je potrebno predvsem, da še danes pokličete Altierija k sebi ter ^krenete z njim vse, česar je treba za aretacijo 'sumljivih. Dobro bo, da je tudi Dandolo obveščen o tem, kar se pripravlja; lahko bo v tem smislu opazoval Svet Desetorice. Če bi se kdo v Svetu Dese-torice obotavljal, je pač jasno, da treba začeti z njim.«
Dož je sedel k mizi in napisal dvoje pisem.
Eno za Altierija, drugo pa za Dandola.
Prvo je vabilo generalnega kapitana, drugo velikega inkvizitorja, da naj nemudoma pride k dožu. Obedve je Foskari nemudoma odposlal.
Bembo se je priporočil. V trenotku, ko je hotel oditi, ga je dož prijel za roko.
»Pa Kandiano?« je vprašal.
V »Vzamem ga nase!« je odgovoril Bembo.
XLIV.
Preganjanje.
*' S tem, da je govoril z dožem, kakor smo ga slišali, je Bembo doprinesel velik napor. Izvrstno je poznal Foskarija, in potrudil se je, da ga pripravi ,v tisto duševno stanje, ki se mu je videlo potrebno za njegov namen.
Odšel je v zamišljenosti, odgovarjaje spoštljivim pozdravom srečavajočih ga ljudi z raztresenimi mahljaji desnice.
Na trgu pa je pristopila k njemu ženska, obdana s kopico otrok ter pokleknila, sklonila roke in sklonila čelo.
Tudi otroci so pokleknili.
* »Česa želiš, žena?« je vprašal kardinal.
»Prevzvišeni gospod škof, moj mož, oče mojih otrok je bil nocoj aretiran. Umreti nam je od bede, ako se ne vrne nazaj.«
»Kaj je storil tvoj mož?« je vprašal škof s trdim glasom.
»To ve sam večni Bog, prevzvišeni! Gotovo ni storil ničesar, prisegam vam, da ne! Saj je mislil samo na svoje delo, in edina njegova sreča je bila ta, da je zvečer prihitel v našo sredo. Prevzvišeni gospod škof, ena sama vaša beseda nas lahko reši. Na kolenih vas prosim milosti.«
Že večkrat se je zgodilo, da je moral Bembo poslušati prošnje žene, sestre ali neveste kakega nesrečneža, ki so ga bili vsled beričeve ovadbe pahnili v globoko temnico.
In kakor vselej, je hotel tudi danes skomizgniti z rameni ter odkloniti vsako posredovanje. To je bila že njegova navada.
Ali ko je pogledal okrog sebe, je videl kakih dvajset ljudi, moških in ženskih iz preprostega naroda, ki so stali v spoštljivi razdalji v krogu okoli prizora in čakali, kaj bo.
Nenadna misel mu je prekinila um.
Zena je plakaje razložila svojo nesrečo; nato ni vedela reči ničesar več razen besede, ki jo je ponavljala med ihtenjem:
»Milost, prevzvišeni gospod škof!«
»Uboga žena! Ubogi otroci!« je izpregovoril Bembo s povzdignjenim glasom.
In izraz njegovega obličja je bil mahoma poln usmiljenja.
»Ali mi prisežež,« je nadaljeval, »da je tvoj mo/ resnično nedolžen?«
»Prisežem, prevzvišeni, prisežem: kakor go* tovo upam priti v paradiž!«
»Vstani, žena,« je velel Bembo, »Bog je uslišal tvojo ponižno prošnjo. Saj živimo pod dožem, ki je prijatelj prizanesljivosti in sočutja. Ime Fos-karijevo pomeni toliko kakor Pravičnost sama. Vstani in pojdi v miru. Tvoj mož se vrne k tebi še današnji dan!«
»Prevzvišeni! Prevzvišeni!« je jecljala nesreč-nica, pijana svoje radosti.
»Vivat! Vivat!« je kričala množica, ki se je bi* la nabrala. »Živel Foskari! Živel škof!...«
Bembo je iztegnil roko in blagoslovil ljudstvo, ki se je vrglo na kolena.
Ob splošnem ganjenjem mrmranju je nadaljeval svojo pot; že daleč je bil, ko ga je še vedno do* hajalo klicanje:
»Živel škof!«
»Foskari,« je menil sam pri sebi, »zopet sem storil nekaj zate! .. . Ah, kako lahko se dado ljudstva voditi! Sto aretacij je pozabljenih, če jim obljubiš eno samo pomiloščenje! ... Bedasti narod! ., Kako zelo zaslužiš verige, v katere te zaklepamo!«
Smehljaj zaničevanja mu je skrivil ustnice.
Nato se je spet zatopil v svoje premišljevanj*
»Foskari je slaboten človek, kadar si zabije i glavo, da je njegov padec blizu. Toda močan, ne« zmagljiv in strašen postane, kadar je prepričan o uspehu svojega podjetja. V takšnem stanju duha si je upal aretirati škofa pred oltarjem in je zapečatil padec rodbine Kandianov. Glavno vprašanje je torej. kako ohraniti Foskariju trdno voljo in odločnost.«
Razmišljaje o teh rečeh se je vrnil v svojo palačo, napisal nekaj pisem ter proti večeru odšel od doma, oblečen v kavalirsko obleko.
Hotel je iti k Imperiji.
(Nadaljevanje sledi).
Tovorni auto
s prikolico
na proda].
Pojasnila daje: CIOLARNA LUDBREG
»JO
Dober nakup
zviša VaS promet, zato obiščite
UPSKI JESENSKI VELESEJM 1929
•plošnl, tehnični, »tavbeni veiesejm 25.—31. Vlil.
tekstilni veiesejm.....25.»23. Vlil.
vel* jej m športnih predmetov . . 25,-29. Vlil.
o
Vsa pojasnila se dobe pri častnih zastopnikih
ta Mariborsko oblast: Dr. Leo Schelchenbauer, kem.
laboratorij, Maribor, Trg Svobode 3. Tel. 103
ta Ljubljansko oblast: Stegu, Ljubljana, Gledališka ulica 8, telefon 2925	ms
Zahvala.
Podpisana izrekam tem potoni podpornemu društvu
»Ljudska samopomoč*4 v Mariboru
najlepšo zahvalo za takoj izplačano pod • poro po smrti moje matere Marije Bezjak in priporočam to prekoristno društvo vsakomur v takojšni pristop.
Marlbor-Leitersberg, 14. avg. 1929.
ELIZABETA WEINGERL.
1935
MEDNARODNI
VELESEJM V PRAGI
od 1.-8. sept, 1929
Svetovni veiesejm, na katerem so zastopani narodi in države
ZNIZANA VOŽNJA
za btzovlake in navadne vlake: Jugoslavija 25%. čehoslovaSka 33% Avstrija 25% popusta
Pojasnila in legitimacije d*je: Čthoslovaški konzulat, Ljubljana — Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 2 — Mariborska tiskarna d. d., Maribor — Goričar & Leskovšek, Celje
(Dunajski veiesejm)
od 1. do 7. septembra 1920 (Rotunda de 8. septembra)
Posebne prireditve:
Mednarodni semeni za radie I Razstava za hranila in živila. Razstava potrebščin za hotelske obrate. Italijanska posebna razstava. Razstava U. d. S. S. R. Razstava Jtižno-afrlške Unije. Tehnične novosti in iznajdbe. Semenj za zgradbe in gradbo cest. (Avstrijsko tudirstvo. Razstava francoske umetne obrti in luksuznega blaga. Salon dunajske kožuhovlnske mode. Pisarniška razstava.) Reklamni semenj! Kmetijskaia vzorčna razstava.
IV. avstrijska razstava ječmena. Razstava vrtnar-.stva. Reja malih Živili. Zvezna po>zkuinja vina.
II* avstrijski llvalskl semenj. (Od 5. do 8. sept.)
Plemenska živina. (Pitana živina). Konji. Brez vizuma I S sejmsko izkaznico in potnim listom svoboden prestop meje v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se s predložitvijo sejm-ske Izkaznice dobi na meji. Precejšnje vozne udobnosti na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju in v zračsem prometu.
Pojasnila vseh vrst in sejmske izkaznice (po 65 Din) pri Wjenermesse A. G. Wien Vil. ter za časa lipskega jesenskega sejma pri poslovalnici v Leipzigu, 6ster. Mess-haut ter pil častnih zastopnikih v Maiiboiu: Podružnica Ljubljanske kreditne banke, Pivi jugosl. Transport A. G., Schenker & Co. Meljska c. 16 is Tujsko-prometna zveza za mariborsko oblast.	18	2
VREČE ZA HMELJ
dobavi takoj in najceneje
„IMPEX JUTA" d. d. ZAGREB
po svojem zastopniku JANKO UHLER Agentura in komisija
MARIBOR, STOLNA 6
Zahtevajte ponudbe!
1936
Švicarski in domači sir v škatljah
Gorgonzola — Holandski — Eidamski sir — karpatski primzen — garnirani liptavski sir — domači polementalec — alpski trapistovski sir (a la »Marija Zvezda") — laški parmezan kakor tudi velika zaloga raznovrstnih vedno svežih delikates.
Posebnost: Strossmajerjeva slivovka.
Specijalna trgovina s sirom in delikatesami
LniEUilJLillSEli
Zahvala!
Vsem, ki ste počastili na zadnji poti našo prerano preminulo
EBzahetii Polande
izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Osobito pa smo dolžni hvaležnost vsem darovateljem krasnih vencev in šopkov, pevskemu društvu »Drava« za v srce segajoči žalostinki, ter rodbini g. Gustava Scherbauma za njeno požrtvovalnost.
V Studencih In Mariboru, 14. avg. 1929. 1949	ŽALUJOČI	OSTALI.
izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:	predstavnik
izdajatelja in urednik: Fran Br o i o v i f Stanko Detela v Mariboru
Ma
I 'vka
iriborska tiskarna d. d* predstavni