ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. \Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Iz Ji aj a z acln j i leden v me s e c u .< L. 1938. Št. 7. Posamezna štev. 1 Din. (mAmmniimmmi nw'».^-,vu».v,inji».Rmi«;-*ui,.'wjnw J' V.: Katoliške mladinske organizacije V zadnjih dneh smo imeli veličastne dneve, prazne naših katoliških mladinskih organizacij v Ljtib-Ji,|)i. Prav je, da ob tej priliki povdarimo velikanski P°nien naših mladinskih katoliških organizacij. Svet Slovencem mora priznati, da smo v [»ogledu r£anizacij morda prvi narod v Evropi, čeprav najhujši. Organizacijsko življenje ni nikjer tako razvi- 0 kakor ravno pri nas. Če so vse organizacije ravno a višku, tega ne moremo trditi, a gotovo je, da imamo rekord, kajti organizacije so pri nas svobodne in j, ne moremo primerjati s kako Hitlerjevo ali Musso-"'jevo mladino. 1 Prav naše katoliške mladinske organizacije so po tv'i'» prisiljenega spanja spet v zadnjih letih močno j?1 Vele. Ne toliko) radi sproščenosti na političnem po- marveč iz žive potrebe in katoliške zavesti in pa ^tridesetletne tradicije, ki jo imamo za seboj. •Bog je temelj našim mladinskim organizacijam. a' je on luč izobrazbe, steber nravne moči, vir duš-"Sa in telesnega zdravja. Njemu edinemu mora biti 'l0s;večena vsa in nerazdeljena naša mladost. Kot sino-, ln hčere slovenskega katoliškega naroda zahtevamo ^ strogo katoliških organizacij, pred katerimi bo ,8°ko plapola zastava vere v Boga. Duh materiali-, a> pomeščanjenja in pomehkuženja se oprijema na-e8'a naroda in prav po katoliških organizacijah se ino-y' *a duh zatirati, mora spet zrasti zdrav, neizkvarjen, ^ Peu človek. Če bo mladina brez Boga rasla, potem C\llX'' V naroc'u samem sam °& sebe počasi zamrl ,Sel za najvišji cilj in ideal. Morda pri svojih or-? l2acijah versko plat le premalo povdarjamo, prav ^ f>rav se damo zapeljati le po zunanjem videzu. A sj ki danes veje po naših organizacijah, nam je jam-j °> da bo narod ostal veren, da bo tudi organizacija ^>segla SVQj smoter, če ji bo vsak čas na razpolago, da Poslužuje vseh sredstev, ki jih ima za svoje cilje. * zvestobo Bogu je nerazdruženo zvezana tudi S, zvestoba Kristusovi cerkvi. Cerkev je naši mladini varna voditeljica v vseh verskih in nravnih stvareh, pa tudi v prosvetnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih nam je njeno mnenje odločilno. Tu velja za naše organizacije načelo brezpogojne pokorščine. 'I o nas ne utesnjuje, marveč nam pomaga do naših ciljev in nam daje zagotovilo, da bomo toliko časa na pravi poti, dokler se bomo držali cerkve in njenega nauka. Nikakor ni telesna izobrazba v naših organizacijah prvo in glavno. Prvo in glavno je notranje močan, versko krepak človek, otrok božji, zunanje je samo drugotnega pomena in služi največkrat le kot sredstvo, po načelu: Zdrav duh v zdravem telesu. Zato odklanjamo sodobno oboževanje telesa in telesne lepote, zato tudi ne gojimo telovadbe radi nje same, marveč radi naših duhovnih ciljev. Tudi na polju kulture in znanosti vodi naše katoliške organizacije božje načelo. Današnji svet izriva Boga, nikjer več mu ne prizna mesta, a naše načelo je, da se vsa kulturna, socialna, prosvetna in gospodarska vprašanja morajo reševati y skladu z božjimi zapovedmi, v skladu večnih načel. To so v glavnem načela, ki vodijo katoliške mladinske organizacije, to je ideal, ki se mu po svojih močeh in po danih prilikah skušamo približati. Seveda se razume, da nobeno človeško delo ni stoprocentno in ne trdimo, da smo svoje cilje že dosegli. Če jih nismo, tega največkrat niso krivi tisti, ki organizacije vodijo, marveč splošne razmere in duh časa. Pa tudi s tem moramo računati, da so naše zahteve v primeri z drugimi organizacijami neprimerno večje in težje in da uspeha ne smemo vselej soditi samo po videzu, ki tako rad vara. Tudi nam ni za število, marveč za kakovost, v čemer je menda tudi precejšnja razlika. Te misli sem hotel povedati ob prazniku naše mladine, njej v vzpodbudo, staršem pa v opomin, da bodo vedeli, kakšni cilji nas vodijo in komu naj zaupajo svoje otroke, če hočejo, da bodo ostali dobri, da bodo ostali to, kar so postali pri krstu. Zdi se mi, da je na prelomu časa, kakor je naš, zelo potrebno povdariti, kajti pot naroda bo tista, ki jo bo šla naša mladina, šla bo pa tisto pot, ki jo bomo sami pokazali. KRANJSKI ZVON Plača župnega cerkovnika Kakor je bilo že lani objavljeno1, se je plača župnijskega cerkovnika uredila potom konkurenčnega postopanja. Pobiranje bere in cerkovnikove plače po hišah je bilo zelo nerodno. Vsa župnija je bila s tem zadovoljna, da se urede prejemki cerkovnika pri župni cerkvi potom konkurenčne obravnave in da se njegova plača razdeli po davkih. Ko se je urejevala plača župnijskega cerkovnika, se je od strani faranov izrazila tudi želja, naj bi se obenem uredila tudi plača roženvenskega cerkovniku in grobarja po davkih, da odpadejo razne neprijetne nabirke in bere po hišah. Tako Se je pri konkurenčni obravnavi, ki se je vršila dne 10. februarja 1937, soglasno določila višina letne plače župnemu cerkovniku, ter malenkost grobarju in rožen venskemu cerkovniku. Plača imenovanim cerkvenim uslužbencem teče po odloku okrajnega glavarstva v Kranju od 1. julija 1937. dalje. Denar, ki so ga dolžni v ta namen prispevati župljani, pobira kranjska občina. Občina je v smislu zakona le neke vrste posredovalni organ, ki ima dolžnost, da pobere določene prispevke, ki se razdele po višini davkov. Nima pa občina nobene pravice spreminjati odloke okrajnega glavarstva. Če kdo z izpeljavo konkurenčnega postopanja in s pobiranjem prispevkov ne bi bil zadovoljen, ima pravico, da se pritoži na okrajno glavarstvo. Meseca majnika oziroma junija je občina po župniji razdelila položnice, s katerimi naj bi plačali farani dolžne prispevke za dobo od 1. julija 1937. pa do 1. julija 1938. Ker pa soseska Primskovo in Gorenje ne potrebujeta farnega grobarja, ter ga tudi nista dolžni plačevati, je občina razdelitev prispevkov tako uredila, da so letos dobili davkoplačevalci teh sosesk položnice za dve leti skupno, tako da prihodnje leto ne bo treba nič več plačati. Ker je s 1. julijem pričelo teči že drugo leto plačila cerkovnikom po konkurenčni obravnavi, bi itak občina s 1. julijem 1938. mogla pobrati tudi prispevek za dobo od t. julija 1938. do 1. julija 1939. Ker bi bilo pa neprilično, če bi morali občinski uradniki preračunavali za Primskovo in Gorenje posebno kvoto, so bremena tako razdelili, da so drugi farani plačali isii procent od davčne podlage za eno leto, kakor Priniskovljani za dve leti. Prispevek je pri veliki davčni podlagi naravnost malenkosten. Nikjer drugod ni bilo slišati kake pritožbe, slišal sem pa iz mesta od več strani začudenje, da je tako malo treba plačati za cerkovnika po novi ureditvi. Posebno kmetom je prišlo zelo malo bremena za cerkovnika, saj so dobili n. pr. nekateri kmetje na Primskovem za dve leti le 5 din dajatve. Vendar pa je to povzročilo na Primskovem in v (iorenjah precej razburjenja, ko so dobili davkoplačevalci položnice za prispevek cerkovnikom. Par oseb je celo izjavilo, da bodo izstopile v drugo vero (!!!). če bo treba plačati ta prispevek. Komur je več 5 din ali morda kovač na dve leti, kakor njegov vera, ta ima pač presneto malo vere in ne bo katolik'1 cerkev nič z njim izgubila, druga vera s takim verfll kom pa tudi ne bo nič pridobila. Tako čvekanje o 'z stopu iz cerkve radi kakih 3 din, je pa res že sram01"0 in ponižujoče za onega, ki tako govoriči. Sliši se namreč, da se utemeljuje odpor proti plft čevanju prispevkov za cerkovnika od nekaterih prcb> valcev na Primskovem in v (iorenjah s tem, da ii»aJ0 na Primskovem svojega cerkovnika, ki ga morajo san1 plačevati. Na to bi pojasnil sledeče: Dokler nimajo «. Primskovem svoje župnije, so dolžni plačevati ulv župnijskega cerkovnika. !">aj imajo tudi druge po"1'"* niče svoje cerkovnike,a s tem radi vzdrževanja P"('1'"! ničnega cerkovnika, niso davkoplačevalci pri pod'J^ niči oproščeni prispevkov za župnijskega cerkovni*8' Da imajo na Primskovem redno službo božjo, tO stvari nič ne spremeni. Lahko tudi pride do tega,_ tam ne bo nedeljske službe božje. Kadar bo na l'''"" skovem samostojna župnija, takrat bodo pa seve prosti tega bremena, da bi prispevali tudi k vzdrži" nju kranjskega cerkovnika. Davkoplačevalci drugod brez ugovora plačuj^l po položnicah, ki so jih prejeli, predpisane prispe^~, Pri tistih pa, ki bi morda ne hoteli plačati tega P1', spevka, more sresko načelstvo takoj potom rubeZ izterjati dolžni prispevek. Kdor bi se temu upiral; ! le sam sebi škodoval. Sicer pa ima Vsakdo pravico P1\ tožili se, če misli, da se mu godi krivica, ali da »e kaj pravilno postopalo. Nihče ne more nikomur (, riti, če se bori za svojo pravico. Mislim pa, da skoi'0 " gre, da bi se vlagala kaka pri tožba proti prispevku Pe . dinarjev na dve leti, ker bo treba ha pritožbo pi'ih'1'1.^ kolek za 10 din, s čimer bi se mogel plačati dolžm I' spevek kar za cela štiri lcia. Če pa bi tak pritok,, zahteval še pismeno rešitev od sreskega aaČelsv** moral pritožbi priložiti še kolek din 20. Skupno 1" j, torej pritožba stala din 25, kar bi zadostovalo da davkoplačevalec plača cerkovnika za c elih deset ' Hišni posestniki in obrtniki morajo plačati neko več, vendar pa mislim, da se radi enega kovaču < leto, ki ga bo treba morda plačati za cerkovnika- ' ne splača, izdali svoje vere! Juda Iškarjot je. do''1 _ i o, da. je izdal Jezusa, vsaj celili trideset, srebi'J" v moderni »Judeži" bi ga pa prodali kar za en g ros- Ko se predoči, kako malenkostni prispevki 3 ^ pa ugovarjajo, da ne gre za lo svoto, ampak radi R la in pa radi tega, ker bi se moglo zgoditi, da kdaj kaj več zahtevalo.. Na to bi le to pripomnil, da. nima župnik in drugi pravice zviševati plače in obremenjevati nov. Če bi se kdaj hotela zvišali cerkovnikom I' H, ,pfl bi bila potrebna, ponovna konkurenčna ob ravna v'j- ^, kateri imajo pa odločilno besedo farani po svoj1 stopnikih. Saj župnik itak ne more sam določat šine plače. Štev. 7. KRANJSKI ZVON Stran 31. Upam, tla bo to pojasnilo zadostovalo. Ponovno Pa povdarjam, da ima vsakdo pravico do pritožbe, če Se mii zdi. da je kaj oškodovan, žal mi je le, da ni mogoča pritožba brez kolkov... Procesije Sv. R. Telesa V KRANJU. Kakor vsako leto, tako se je tudi letos vse mesto ^ganilo ob lepem prazniku Sv. Reš. Telesa, ko smo 'Kleli običajno evliarist. procesijo. Vse mesto je bilo v ljenju, spremenjeno je bilo v cvetoč vrt. Tudi, nebo °am je bilo naklonjeno, da se je procesija ob najlepšem vremenu mogla, razviti po mestu. Lepa je bila in dolga. Polivale vredno pa je, da je velika večina ljudi v procesiji sodelovala in da je bilo „gledalcev" razmetnu malo. Pa tudi ti so se lepo obnašali s par izjemami seveda. Zastopani so bili z izjemo enega samega vsi Javni uradi in oblasti, tudi naša mladina je bila s svo- i kroji zastopana. Slovesnost .H in praporom m novimi Pa posebno povzdignila kranjski pevski zbor in kranjska godba. Ves praznik je bila prav dostojna in lepa Veiska manifestacija. NA PRIMSKOVEM. Tudi na Primskovem, kjer je bila procesija v netijo v osmini Sv. Reš. Telesa, je bila procesija nad Vse pričakovanje lepa. Ob lepem sončnem julru je Procesija krenila po novi poti skozi vas na šenčursko Cesto. Zlasti krasen je bil pogled, ko je procesija pri-s'a na polje. Pomikala se je med zoreči m žitom, po P°ljski poti. Ihindern so plapolala in pesem se je zli-Vj,'a čez polje. Tudi na Primskovem je igrala pri pro-Ce*iji. Kranjska godba evharisi ične pesmi. Oltarji so JjHi deloma postavljeni na novih mestih in so bili rfav okusilo narejeni. Za Primskovo je bil to pač izreku praznik in vsa vas se je prav skrbno pripravila Za Najsvetejšim, ki ga je nosil v procesiji g. de-f$n, je šel tudi kranjski župan g. K. Češenj, kar nas je e prav posebno veselilo. Procesija ha Primskovem je res vsako leto lepša in tudi ljudi pride veliko in vsi Kredo v procesijo, lako, da kordoni gledalcev kar odpadejo. Prvo sv. obhajilo Ena najbolj prisrčnih slovesnosti je gotovo vsako-e'no prvo sveto obhajilo, ko stopajo naši najmlajši vik ral k obhajilni mizi. Leto« je bila ta slovesnost " 'oliko lepša, kajti že davno ni bilo tako velikega stepa prvoobhajancev kakor letos. 149 malčkov je bilo v ,ePi procesiji, ki se je ob devetih na praznik Sv. TrO-J,°e razvila iz župnišČa čez trg v cerkev. Belo oblečene f ek'ice so jim na vsej poti držale krasen špalir, svojci, °vetje in mamice so jih ginjeni opazovali. Skoraj po- lovico klopi v cerkvi so zasedli, ostalo je bilo za njihove starše. Ganljiv je bil pogled na lepe vrste teh nedolžnih otrok, ko so se počasi pomikale proti obliajilni mizi in se spet vračali na svoja mesta s svojim božjim Prijateljem. Z njimi vred so pristopili k obhajilni mizi tudi mnogi starši. Po slovesnosti v cerkvi so bili otroci pogoščeni v Ljudskem domu. kjer so jim dekleta pripravila okusen zajtrk. Nekoliko je sicer poskušal nagajati dež, a ni mogel pokvariti toplega razpoloženja. Taka slovesnost pač ostane človeku v trajnem spominu. Župnija Kranj OZNANILA ZA JULIJ: 1. Prvi petek v mescu, ob 6. sv. maša /, blagoslovom. 3. IV. med, po bink., piva nedelja v mesecu, ob 6. sv. maša z 'blagoslovom, mesečno sv. obhajilo za moške, pop. ura molitve in pete litanije Piesv. Srca Jezusovega. 5. Sv. Ciril in Metod 10. V. ned. po bink., slovesno praznovanje slovanskih apostolov sv. Cirila in Metodu, ob 10.30 peia sv. maša. In dan naj bo posvečen posebno molitvi za zedinjenje vseh vzhodnih kristjanov. 18. VI. ned. po bink., služba božja po navadi. 19. Sv. Vineeneij, Pavi., patron Vincencijeve družbe, ob 8. sv. mašu za vse člane Vincencijeve družbe, za vse žive in mrtve dobrotnike M a rijaniščd, 22, Sv. Morija Magdalena ob 6. soseski na sv. maša na Ropi. 24. VII. ned. po bink., služba božja v župni cerkvi po navadi, ob 10. tudi na Rupi. 20. Sv. Ana, patrona ženske Mar. družbe, ob 5.45 skupno sv. obhajilo za žensko Mar. družbo, ob 6. sv. maša za žensko Mor. družbo. V Šninrfinu pri Kranj ti je ob 5.30 sv. maša za sosesko Huje, ob 9. je v roženvenski cerkvi sv. maša s petjem pri oltarju sv. Ane. 27. Ob 6. sosesk i na sv. maša v Čirčičali. 31. VIII. ned. po bink., služba božja po navadi. Meseca julija odpade sv. maša ob 7. uri, kadar ni dovolj duhovnikov doma. POROČENI PARI: Horwitz Leo, uradnik pri Jugočeški in Fnkin Marij«, priv. uradnica, Stara cesta 9, poročena 3. juniju. Toplak Stanislav, tov. delavec, Primskovo 135 iu Kavčič Pavla, kuharica, Primskovo 114. poročena 5. juniju, Feldin Franc, trg. sotrndnik. Sejmišče 1 in Zorko Marija, Tvrševa 17, poročena 5. junija. Jenko Franc, kolar. Codešiči-Koteče in Štrukelj Marija, lov. delavka Siružcvo 42, poročena 5. junija. Vencelj Peter, tov. delavec, Primskovo jn Goričnn Marija, del., Čirčiče, porqčena 6. junija. Kozina Jamez, zemljak, Čirčiče lh in Brešar Marijin, posestnika hči, Čirčiče 11, poročena 6. junija. Pctiič Franjo, narednik vodnik, Niš in Mihelič Ivnna, trg. sotrudnica Delnice, poročena 6. junija. Kveder Jožef, zid. delavec. Srednja vas 23 in Rogelj Pavla lov. delavka, Voklo 12, poročena 19. junija. MRLIŠKA KRONIKA: Podgoršek Marica, zak. hči brzojavnega nadzornika. Ivana, Zlato polje 2,:' roj. 21. marca 1937 Žnn Anton, posestnik, Klani 4. junija 1938. . umrla 2. junija 1938. 5, rojen 2. junijn 1860.. umrl Stran 32. Štev. 7. Tesaf'i'k Viktorija, žena vodovodnega mojstra. Stara cesta 14, roj (Umi 22, decembra 1873. umrla 12. junija 1938. Likozar Marija, trg. žena, l.ujerjeva 2. rojena 27. novembra 1864., umrla 14. junija 1938. Cof Ivan, kontrolor mer, Jenkova 16, rojen 5. juniju 1856., umrl 19. junija 1938. Župnija Šmartin pri Kranju OZNANILA ZA JULIJ: I. Prvi petek. Sv. maša pri oltarju Srca Jez. niagosiovom. . Sv. Ciril in Metod. 10. V. ned. po bink. Božja službja po navadi. 12. Sv. Mohor in Fortunat ter «v. Marjeta. Obljubljen,! pro. cesija k sv. Joštu, ki odide po sv. maši, ki bo v Slražišču ob 4. uri. 17. VI. ned. po bink. Služba božja po navadi. 24. VII. ned. po bink. Služba božja po navadi. 25. Sv. Jakob. 26. Sv. Ana. Pri Sv. Joštu božja službu ob 6. in ob 9. 31. VIII. ned. po bink. Služba božja po navadi. Ker se je na Bregu naselil upokojeni župnik Kr. Erjavec, bo v podružnici Matere Božje služba božja vsako nedeljo in praznik ob 7. uri. POROČENI PARI: Kermelj Frane, čevljarski pomočnik iz Javorja nad Šk. l.oko in Antonija Tušek, tov. delavka iz Št. Lenarta nad Šk. loko. poročena 5. juniju. Gorjanc Franc, tov. delavec iz Zg. Bitnja in Ana Omaiieiu, tov. delavku iz Št. Vidu pri Stični, poročena. 5. junija. Rolar Kari, tov. delavec, roj. v CarbanO, Istra in Antonija Rakovec iz Zg. Bitnja. poročena 5. junija. Povh Ivan, tov. delavec roj. v Trebnjem in Pintur Jožefa, tovarniška delavka iz Višnje Gore, poročena 12. junija. Uršič Valentin, kleparski pomočnik iz Komna na Krasu in Angela Trilar, posestnica v Stražišču, poročena 16. juniju. Eržen Franc, tov. delavec v Zg. Bitnju in Pavla Zavrl, tovarniška delavka v Zg. Bitnju, poročena 26. juniju. Borštnar Albin, tov. delavec iz Kolovratu in Frančiška Lipov-šek, tovarniška delavka iz Sv. Gore pri Litiji, poročena 26. ji MRLIŠKA KRONIKA: Kalan Jožef, za k. sin posestnika, umrl na Bregu 16. junija star 14 dni, Ilobič Marijan, zak. sin tovarniškega delavcu, star 6 mesecev, umrl v Oreh k u 20. junijuj. Hurtman Marija, žena železniškega kurjača, stara 29 let, umrla v bolnici v Ljubljani, pokopana v Šmurtnem pri Kranju, 26. juniju. i Kons. svet. POKORN: Kaplani v Kranju Janez Andrej Pirker 94 stopi v dušno pastirstvo tukaj na prošnjo župnikovo 23. aprila 1. 1683. za nekaj mesecev. Bil je Kranjec, v mašnika posvečen na titel kranjskega mesta v soboto „Sitientes"" 18. marca L 1679.. star 26 let v Ljubljani. L. 1681. je bil „capellanno aulicus" in je meseca okt. v Radovljici krščeval. Sacelan na Turjaku 1. 1679. poleti. Jakob Pavlin 95, coop. od j u I. 1. I6S3. do s v. Jurija 1. 1685.. ko se preseli župnikovat v Podbrezje do !• 1695. Tudi njemu se je zazibala zibelka v Kranju t 1643. Dovršil je modroslovje v Gradcu, in študiral je kazuistiko 1 leto v Ljubljani, 2 1. pa v Zagrebu, kjer je bil tudi posvečen I. 1667. na titel kostanjeviškega samostana. Služboval je nekaj časa v Zagrebu. 1. 1°^ - 70) v Preserjih. nato 4 leta v Ribnici, 4 leta v Šentjerneju, 3 leta kot kaplan ..in Lucizzvjua", v Reičhe** burgil 3 1.. od koder pride v Kranj. V Podbrezjah je kranjskemu žujmiku plačeval 7 R namiznine. Mgr. Gregorij Vehovec kaplan od sv. Jurija I. 1685. do junija 1. 1690. Matija Skuk, 97 coop. od sv. Jurija !. 1687. do me?.? ca junija 1. 1688. V mašnika je bil posvečen 26 let star dne 30. maja 1. 1676. v Ljubljani, kjer je bil navzoč dne 29. jan. 1677. 1. pri konzutoriju kot „praecepto* pri Kushlanovih. Kaplanoval pa je v Naklem 1. 1681—8* Bil je učenik modroslovja. Pozneje je bil vikar pr^' dvorski (1689—1702.), kjer je pa resigniral na župnijo dne 2. maja 1702 in ondi zaspal v Gospodu k® ud mengeške bratovščine sv. Mihaela dne 7. julija 17"* Tudi na Bledu je bil vikar v 1. 1688—89. prišedsi $ Kranja, potem pa je kot kurat služboval nekaj na '! rsieniku, zajedno kot vikar preddvorski. Jakob Košir 98 drugič kaplan od junija 1688. do sV> Jurija L 1691. Andrej Klemenčič 99 je kaplanoval tu od me$eC* aprila I. 1690. do meseca septembra I. 1691. V duŠ»° pastirstvo stopi 28. jan. 1864. v Šentjerneju, kjer k»' plauuje do sv. Jurija 1. 1686. Takrat se preseli v ^a klo. od koder pride v Kranj. Od tam pa je odšel žup'11' kovat v Križe pri Tržiču do 1. 1703., ko je 9. marcil daroval 5(K)0 gld. za ljubljanski kanonikat, h katere»lU je tudi Lovro pl. WoIwiz doložil 5000 gld. Bil je K,e' menčič poleni kanonik pri ljubljanski stolnici. Mgr. Matija Gruss 100 (Zrjan). župnik dolski (1^ —91.), beneficiat M. B. rožnivenske v Kranju l. do smrti L 1618. Od 28. 4. 1692. pa tudi beneficiat Lenarta in sv. Katarine. Bil je tudi župni upravi^ > kranjski od 12. 10. 1614. dalje. " Ordinucijski zapisnik. •5 Vizitacijski zapisnik 1. 1685. str. 522. 90 Išči ga med šmartinskimi kaplani. 'L 97 Ordinac. zapisnik. — Zgodovina naklanske župnij'* 89. — Zgodov. zbornik št. 25 str. 395. — Glej vikarje v Pred«**'0! * Glej zgoraj! k„ * Knezoškol'. arhiv, protokol št. 36. — Zgodovina B**w župnije str. 89. I0" Zgodovina naklanske župnije str. 76. Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Škerbec, župnik v Kranju. - Tiskarna Tiskovnega društva Kranj