FRAN KOŠIR:
O rojenicah v Balunječi na Boču.
Narodna pripovedka \z Dravinjske doline.
^-=-^jŽfTX     z Priiazne Dravinjske doline prideš lahko od dveh f         m\         \    strani na Boč. Prva pot drži od Studenic, druga pa
(           rl         \   °d Pol]čan- No' mi ]'° krenera« od poljčanske strani    '
1            ^ '          ]   PO precej zložni,    belo peščeni pešpoti ter jo pri-
\       $L           }   maham0 v tričetrt ure do cerkvice   sv. Miklavža,
^fc^ar           /    podružnice kostrivniške župnije. Par korakov jugo-
J   7K        '      vzhodno od cerkvice je velika votlina — Balunječa, ^)    l^          ki o njej pripovedujejo, da so bivale v njej v starih
časih rojenice ali sojenice.
V Balunječi — prebivališču dobrotnih belih žen — se še baje vidijo sledovi bivanja rojenic. Poznajo se neki stopnice, ki so po njih stopicale sojenice v votlino k počitku. Ljudska domišljija vidi v Balunječi v kamen vpodobljene tudi druge reči, kakcr na primer posteljo, mizo, stol in tako dalje.
Iz Balunječe so hodile rojenice bližnjim kmetom plest razno žito, zlasti pa pšenico. Pri pletju so baje tako jako poteptale žito, da bi si mislil človek, da je zaradi tega uničen večji del pridelka. A temu ni bilo tako, zakaj baš od rojenic pomandrano žito je bilo kasneje bujno lepo ter je obrodilo stoteren sad.
Jedle so rojenice mleko, ki so ga dobivale pri dobrih ljudeh. Njih go-stoljubje so jim seveda poplačaJe bogato.
Res škoda dobrotljivih žen - rojenic, ki so zapustile naše kraje ter se preselile zaradi pokanja z bičem tod naokrog bogvekam drugam. Bega rojenic so pa baje tudi krive dekle, ki so ropotale po svinjskih koritih, če-sar rojenice niso mogle več prenašati.
Čemu neki so pokali z biči ter ropotali po koritih ? Morda bi bile si-cer rojenice še dandanašnji v Balunječi na Boču? Pravim: morda!