GOSPODARSKI VESTNIK
000000CX:00000000DČO0<XXXXXX>000O00000C)00®00000C>000C)0000000Q0000CXXXXX500000000000000000000000000000000C>000000000000C)0000O00000000CXXX)J
Št. 9.	V Gorici, dne 1. septembra 1927.	Leto
Izhaja enkrat na mesec. Stane letno lO lir. — Posamezna številka 1 Uro.
Uredništvo In uprava v Gorici, Via S. Gtovannl štev. 6., I. nadstr.
Ponatis je dovoljen ie s popolno navedbo vira.--------------------------------------------------
UOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO xxxxxxx}00000000000000000000000000000000cxx300000l
F. C.
UPANJE IN VARČEVANJE.
Ako stopiš na deželo, ne slišiš nič drugega kakor tožbe o pomanjkanju denarja. Malo kdaj oziroma nikdar pa ne čuješ o razvadi, ki slabše deluje na kmetsko gospodarstvo kakor denarne težave. Ukoreninjeno in pogubno razvado našega ljudstva na^ivljemo kuoo-vanje na upanje.
2e pred vojno smo imeli s kupovanjem na upanje naravnost porazne izkušnje. Stotero kmetij je šlo pod težo tega bremena na boben. Vojna je vplivala na naše ljudstvo vsaj toliko, da se ie z malimi izjemami odvadiilo kupovanja na upanje. Toda pri nas je že dolgo ukoreninjeno prepričanje, da se Dod nobenim pogojem ne smemo odpovedati starim običajem. Zato se ne sme-ttio čuditi, ako se je naše ljudstvo po končani vojni povrnilo k stari razvadi.
Naše gospodarstvo se od končane Vojne sem nahaja v še ne popolnoma urejenem stanju. Radi tega si naš kmet ni mogel nikdar napra-viti jasnega pregleda čez svoje dohodke, ki so vsakega leta manjši. Letni obračuni s trgovcem so porazno vplivih na duševnost malega gospodarja. Posledica tega: kmetija me ne more več preživljati in zato je najbolje, ako lo prodam in se izselim. Kaka zmota!
Stalno naraščanje vrednosti lire nam je vsililo prepričanje, da je treba resno misliti na to, kako bi se na najboljši način prilagodili današnjemu položaju. Prva odpomoč bi bilo varčevanje.
Varčevanje je ona dobrina, ki vodi do blagostanja: Kdor varčuje, spravlja na stran gotovi del svojega današnjega zaslužka za jutršnje potrebe. Vsako dobro upravljano trgovsko ali industrijsko podjetje postavlja koncem vsakega poslovnega leta del dobitka v rezervni zalog, ki mu je potreben v različne svrhe, kakor n. pr. v pokritje letnih primanjkljajev za časa slabih let.
Tudi kmetija našega poljedelca in vinogradnika je podjetje, katero je mogoče dobro upravljati, ako gospodar varčuje, ako gospodar od prodaje svojega pridelka odtrga vsaj neznaten del za bodoče potrebe, bolezni, nepredvidljive nesreče itd.	1
Skrajni čas je že, da se odpovemo kupovanju na upanje, skrajni čas je tudi, da odpravimo vse one nepotrebne izdatke, ki so nam ostali kot posledica vojne. Današnji težki časi nam dokazujejo, da je pod varčevanjem treba razumeti zdravo, delavno, družinsko, tedaj moralno življenje na sploh. Prihranki nam dajejo moč do življenja, nam dajejo upanje v bodočnost. Varčujmo torej!
OOOOOOOOO 000000000000cxxx30000000000cxxx30f00000cxx)cxxxx5000cxx)00000cxxx)00000000 000000000000000000000000(x)00000000000000 >
■ rr| VINOGRADNIŠTVO, tri
00U0000000CXX»500000000o00 3OOOOOOO0OOOOOOOCXXX)CXX)OOOOOOUOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXX)CXXXX)OOOOOOOOOOOOO8OOOOOCXX»2OOOOOOOOOC^O JOOOOOC»w
GLAVNA PRAVILA ZA TRGATEV.
Vsako leto je naš list pisal o trgaivi. To hočemo storiti tudi letos, pa bolj na kratko in v jedrnatih pravilih, ki so sledeča:
L Grozdje trgaj kolikor mogoče kasno, da bo dobro dozorelo in močno sladko. Kdaj je grozdje godno za trgatev, določi z večkratnim poizkušanjem z mostno tehtnico. Če opaziš, da grozdje pridobiva dan za dnem na sladkosti, ne da bi gnilo, ali kako drugače preveč ne izginjalo, puščaj ga na trii kolikor več časa mogoče. Grozdje smatramo, da je tedaj dozorelo, ko gotovo število jagod, recimo tisoč, doseže največjo težo. To se zgodi takrat, ko preneha orumenelo trtno listje delovati, in ko radi tega preneha dotok sladkorja v grozdje. Grozdie sicer tudi od tega časa naprej postaja slajše in slajše, ali to ne radi prirastka sladkorja, ampak radi vode, ki izhlape-va iz sušečega se grozdja. Vinogradniki, ubogajte ta nasvet, ker le s kasno trgatvijo bomo lahko dosegli kdaj izvoz naših vin!
2.	Trgaj samo zrelo grozdje. To pa je mogoče samo, če tržeš v presledkih. Potrži najpoprej zgodaj zoreče grozdje, potem ono, ki dozori ob glavni trgatvi. Pri tem pa puščaj ono kasno zoreče grozdje za zadnje dni trgatve. Če tu pa tam naletiš na močno nedozorel grozd, pusti ga na trti, ker si s takim grozdjem pokvariš vino. Pozneje ga bodo našli otroci, ki bodo »repkali« po vinogradih, pa ga bodo veselii.
3.	Pri trgatvi loči gnilo grozdje od zdravega. Zato moraš imeti dve posodi s seboj; eno za zdravo, in eno za gnilo grozdje. Najlaže ločiš gnile dele na grozdju od zdravih s posebnimi škarjami za trgatev, ki so v renski dolini splošno v rabi. S temi škarjami je mogoče tudi odrezati grozd brez stresljajev, pri katerih popadajo močno zrele jagode po
tleh. Že radi tega se nabava takih Škarij zelo izplača.
4.	Če pri trgatvi nimaš sile, ne začenjaj trgati, preden se ni jutranja rosa posušila na grozdju. Istotako ne trgaj takoj po dežju, ko je grozdje od dežja še mokro. Ob dežju pa trgaj samo v skrajni sili.
5.	Nekaj dni pred trgatvijo počisti, operi, osnaži in oripravi vso posodo in orodje, ki ga boš rabil pri trgatvi. Ne zanašaj se na zadnji dan; zlasti pa, če boš moral klicati sodarja ali kovača, ki imata navadno te dni dela čez glavo. Če si boš moral nabaviti mastillnico ali stiskalnico, ne glej toliko na ceno, kakor na kakovost orodja. Zlasti stiskalnico moraš kupiti tako, da bo trajna in tropine dobro iztisnila, ker tropine imajo dandanes le zelo majhno vrednost. Ne kupuj onih visokih in ozkih stiskalnic, s katerimi ni mogoče tropin dobro iztisniti, ampak le one, ki imajo koš le toliko visok, kakor je širok. Seveda mora biti tudi viijak v redu, a matica naj bo opremljena z diferencijalnim zvodom, ki omogoča močan pritisk.
6.	Večletna izkušnja nas uči, da je na splošno vpeljano žveptanje mošta, alt še. bolje neizmaščenega grozdja, za vino, bodisi belo, ali črno zelo koristno in v mnogih slučajih tudi neobhodno potrebno opravilo.
Ono ima namen uničiti v moštu vse škodljive bakterije, ki bi pozneje utegnile vino pokvariti. Ono prepreči tudi poznejše porjavenje vina, kateri napaki so močno podvržena skoraj vsa naša vina. Iz mošta', ki je bil pravilno in pravočasno zažveplan, nastane vino lepe stalne barve, ki se ne izpremeni na zraku. Za žveptanje mošta rabimo lahko žveplene trakce ali koleščka na azbestu-katium metabisulfit ali pa žvepleni amonijev fosfat. Trakci so v toliko nepri-kladni, ker z uporabo teh trakcev ni mO" goče mošta zažveplati v odprtih bednjih
in niii ni mogoče dodati moštu natančno ono količino žveplenega plina, kakor bi hoteli. Torej z njimi se Idhko premalo zažvepla mošt ali vino, ali pa tudi preveč. Z uporabo kalium metabisulfita, ali pa amonijum fosfata je pa to lahko mogoče, če računamo, da 10 g metabisulfita razvije pri raztoplenju v vinu in moštu približno 5 g žveplenega plina. Zato bomo navadno rabili za vsakih 100 kg grozdja 15 g kalijum metabisulfita, ali pa 30 g žveplenega amonijevega fosfata. Sicer se pa večja, ali manjša mera teh snovi pri močno bolnem grozdju poveča in pri popolnoma zdravem pa nekoliko zmanjša. Metabisulfit ali pa žvepleni amonijev fosfat je dodati že grozdju, čim smo ga prinesli v bedenj torej še Pred maščenjem. To morajo zlasti upoštevati vipavski vinogradniki, ki so navajeni mošt nekoliko povreti na tropinah. 5ric.i pa, ki mošt takoj po zmašče-nju in prešanju odtočijo, pa lahko dodajo te snovi med maščenjem, ali pa tudi k rnoštu v sodu, seveda takoj, ko mošt nalijejo. Nekateri vinogradniki, ki se niso držali natančno naših predpisov lansko in predlansko leto pri dodavanju metabisulfita in žveplenega amonijevega fosfata, so se pozneje pritoževali, da jim je vino dišalo po žveplu, dočim so bili drugi, ki so se držali natančno naših pravil, z uporabo teh snovi zelo zadovoljni. Njihova vina so bila popolnoma brez vsakega slabega duha in bila so stanovitna čez celo leto. Uporaba amonijevega žveplenega fosfata ima pred ^Porabo metabisulfita to le prednost, pa pospešuje amonijev fosfat radi svo-!e spsfavme, kipenje in povečuje s tem količino alkohola v vinu.
V štiriindvajsetih urah po dodatku ene izmed teh snovi je pa neobhodno botrebno mošt dvakrat prezračiti. To se napravi tako-le: V bedenj, ali v sod se zabije velika pipa in pod njo se pojavi rešeto, ali kaj takega, da se bo Jhošt, ki bo iz pipe tekel močno razpršil. Ta mošt potem zlijemo skozi veho bodisi v isti, ali pa drugi sod. Pri pre-
livanju moramo gledati na to, da pride mošt, kolikor mogoče dobro z zrakom v doliko. S tem zračenjem dosežemo, da izgine iz mošta ves žvepleni plin, ki je že opravil svoje delo in uničil škodljive glivice. Če nimamo potrpljenja in volje izvršiti to zračenje temeljito in popolnoma po predpisu, je bolje, da opustimo dodatek teh snovi, ker v tem slučaju je neizbežen slab duh vina po žveplu. Žvepleni plini ovirajo v začetku tudi nekoliko ki-pelne glivice v razvitku, in zato začne zažveplan mošt nekaj kasneje kipeti, ali kipenje nastane potem burno in ne neha prej, dokler ni mošt povrel sladkorja do zadnjega ostanka. Vino, ki je bilo pravilno napravljeno iz zažveplanega mošta, bodisi da se je žveplalo z metabisulfitom ali žveplom, ni nikakor škodljivo pivčevemu zdravju.
7.	Zelo napačno je naliti sode z moštom do vrha, da bljuje potem kipeči mošt pene skozi veho ven. Te pene niso noben »strup«, kar je naravnost smešno trditi, ampak sestoje po večini iz glivio. Te kipelne glivice so pa moštu za pre-vrenje neobhodno potrebne, in zato je nespametno metati jih ven iz kipečega mošta. Ob enem pa nudi izbljuvana pena ugodno pribežališče kisovim bakterijam, ki na'ta način pridejo lahko v mošt in ga okužijo. Z moštom nalijte sode le do 3/| vsebine in na veho nataknite kipelno veho.
8.	Najboljša toplota ob pričetku ki- • penja je 14 — 18 stop. C. Pozneje se pri kipenju toplota sama zviša. Toplota od 24 stop. C. se smatra za najbolj ugodno za kipenje.
9.	Iz nabranega gnilega grozdja napravimo posebej vino, a mošt močno za-žveplamo in pozneje močno prezračimo.
10.	Črno vino je pustiti delj časa na tropinah in skrbeti je za to, da ostanejo tropine vedno pod moštom. To dosežemo s preljuknjenim dnesom ali pa z večkratnim potapljanjem tropin pod mošt s pomočjo grebljice na drogu.
]us? Ušaj'
)0O(^0fHy>00Or,000000cH-00O00<X>0O0000»»»OOOOOOO0OCXXXXXX>O00OO00000O0C>OCK OCXXXXJWOOOOOWJW^W --X-J
ežeBi®|®| KLETARSTVO. ®
iooooooo<xxxxxjoooocLxxxxx:Mxxx^oooooo«:cxxKX»oooooc>ooooooooocjocoooooooo®ooooooc.oooo<xx)<;oc)&ooooxxxxx>ootxxxxxxxjoo<xv-io5
oooooooooooooooncoo oooooooooooooooo xxxxxxx>oooooooo
>000000000000000000cxxxx300000cxxxxxx
SKOZI. CELO LETO SLADEK MOŠT!
Izdelovanje brezalkoholnih pijač iz sadja in grozdja, ki bi se drugače uporabilo za napravo vina in žganja, je brez-dvomno uspešno sredstvo za pobijanje alkoholizma, ki ruši ljudsko zdravje, moralo in blagostanje. Dočim so alkoholne pijače zdravju škodljive, so sladke brezalkoholne pijače zdravju koristne in hranjive. Zlasti ima veliko redilno vrednost sladkor in vitamini, katerih take pijače obilo vsebujejo. Teh redilnih snovi pa ne vsebuje vino, ker iz sladkorja je pri kipenju mošta nastal alkohol a vitamine so porabile kipelne glivice. Zato bi bilo jako umestno, da bi tudi pri nas začeli pripravljati v vsaki hiši vsaj manjše količine takega mošta bodisi iz grozdja ali sadija. To bi bila potem odlična in zdrava pijača za otroke, mladež, bolnike in tudi za ostale odrastle člane družine, ki naj bi jih vsaj včasih pili mesto vina. O-trokom in nedorasli mladeži pa bi morala biti ta poleg vode edina pijača, ker alkohol je za nje strup.
Izdelbvanje in hranjenje sladkega mošta čez c.elo leto v sodih je postalo lahko izvedljivo opravilo, odkar so napredni Švicarji, kjer je protialkoholna borba na višku, znašli posebno pipo in veho, s pomočjo katere je mogoče skozi celo leto točiti iz sodov sladek mošt, ne da bi se ta pri tem okužil s kipelnimi glivicami in potem začel vreti, ter s tem postati vino.
Skozi celo leto sladek mošt se napravi pa tako-le:
Najpoprej moramo uničiti vse kipelne glivice, ki se nahajajo v večji ali manjši množini v vsakem moštu. To storimo s tem, da segrejemo mošt čim prej, ko je mogoče po izmaščenju, v čistem bakrenem kotlu, ali v kaki drugi omasti ali aluminijevi posodi do 85 stopenj C. Nad to toploto ni priporočljivo seorevati mošt, ker drugače zadobi mošt neki poseben duh p© kuhi. Da bo mošt lepo čist,
ga pred segrevanjem prefiltriramo skozi gosto vrečo, ki jo napravimo najbolje iz posebne, za filtre napravljene.tkanine. Mesto filtriranja, očistimo lahko tudi mošt na sledeči način: čim napravimo mošt, mu dodamo na vsak hi 30—35 gr meiabisulftta. Ta množina metabisulfita zadostuje, da izostane vrenje kakih 12 — 18 ur. Med tem časom se mošt učisfi, in ko se je učtstil, se odtoči od drožij, ki so se ulegle na dno soda. Preden ga potem segrejemo, ga moramo dobro prezračilL To storimo s tem, da ga večkrat prelijemo iz posode v posodo, da se mošt dobro ubije m speni. Če mošt čistimo s filtriranjem, ne smemo s segrevanjem dalje časa odlašati, kakor največ 8 — 10 ur. Drugače bi med tem časom prešel mošt v vrenje, in pijača bi ne bila več brezalkoholna. Ko je pri segrevanju mošt dosegel predpisanih 85 stopenj C toplote, ga zlijemo v sod, ki pa ga moremo prej tako-le pripravili: Sod, ki pa ne sme biti iz kostanjevega lesa in ki ne sme puščati, se mora najpoprej večkrat o-prati z vročo vodo im sodo. Ko je sod popolnoma čist, zamašimo njegov čep (kokunj) s posebno kolvinasto matico, opremljeno z vijakom in luknjo na vijak, v katero se potem, ko se sod nastavi ah pa tudi takoj, privije posebna kovinasta pipa. Luknja v tej malici) ostane, dokler se pipa v njo ne privije, zaprta s zamaŠ' kom iz pl ulovim e in z vijakom. Tako 0-premljen sod, se dobro namaže od zunaj pred napolnjenjem z vročim laneniu1 oljem. Nato se v sod zlije še enkrat večja količina vode ter se začasno zatakne veha im se sod malo povalja. S tem se doseže poleg razkuženja sodove notranjščine, tudi segretje soda, da se ne bo v njem mošt tako hitro ohladil. V tako pri' pravljen sod zlijemo gorek mošt. Če sod še ni pčln, segrejemo do predpisane toplote še eden ali več kotlov mošta ter ta mošt dolijemo v sod, dokler ga ne napolnimo. Ko je sod poln, merimo toplo' to mošta v njem, in če smo spoznali, da
ni hladnejši od 72 stopinj C, zataknemo veho z zamaškom iz plutovine, katerega smo prej 10 minut kuhali v vodi. Nato zvrtamo, najbolje s posebnim svedrom za vrtanje plutovine, luknjo v zamašek. V to luknjo zataknemo stekleno piliko, katero prej razkužimoi v alkoholu im v katero smo prej nalili čistega alkohola, ali še bolje nekoliko glicerina. Ko smo to storili, zalijemo zamašek s parafino, ali smolo. Pipa se pa nastavi tako-Te: Naj-poprej odvijemo vijak v matici na čepu. Nato zlijemo na zamašek iz plutovine, ki se nahaja v matici, par kapljic alkohola, kat je potrebno za razkuženje zamaška, ki ga pri nastavljanju pahnemo v sod Nato lazkužimo tudi pipo z alkoholi m, ali vročo vodo. Tako razkuženo (•• po vtaknemo v matico in z njo pahne-
mo zamašek v sod. Čim smo to storili, moramo spretno in naglo priviti pipo v matico. S tem je sod nastavljen, in s pomočjo te, na poseben in jako duhovT način napravljene pipe, je mogoče točiti časovno neomejeno mošt iz soda, ne da bi se ta pri točenju okužil. Seveda ne smemo nikdar sneti piiike, v kateri tudi ne sme nikdar zmanjkati glicerina ali alkohola.
j. U.
Op. ured. Vse omenjene potrebne sprave in pripomočke je dobili pri tvrdki »Vinoagrariji« v Gorici, ki je prevzela zastopstvo neke švicarske tvrdke, ki izdeluje te sprave jako lično in ceneno. Istotam se dobi tudi natančno navodilo v nemkem jeziku.
oc>o<xxxXir*rK)ooooocxxxxxxx3orwxx>xxjcxvx)o<xxjoooooooooooooooooooocxxx>ooooooooooooooooooooooooocxx3oooooo''ooooooonoocx)ooooooonoc>cxy>ooooooc“
POLJEDELSTVO.
T)o6ckx>ooxkxxxxx>'>oooooooooooooooocxxxxxx)ooooc>ooo3ooooooooooooooooocx3ooooooooocxx>300ooooooooooooocxxx>ooooooooooooooooc>oooooo( oooooooo
SINDAKALNl PRISPEVKI.
Glasom zakona od 3. aprila 1926, št. 563, morajo vsi denarni zavodi plačati sindikalne prispevke in sicer zase in za svoje uslužbence, katerim iste odbijajo od plač.
Glasom § 5, odst. 2. istega zakona :e določen za letos prispevek v višini ene dnevnice za vsakega uslužbenca v breme delodajalca in istotako v breme delojemalcu.
Komisija, ki je bila pooblaščena od vlade po § 46. kr. odloka od 24. februarja 1927. št. 241, da določi višino prispevkov delodajalcev in delojemalcev, ie dovršila že maja meseca svoje delo, tičoče se določitve prispevka posojilničnih Zadrug.
Na podlagi §§ 48.. in 50. omenjenega odloka je poverjeno izterjanje teh prispevkov zvezi «Confederazione Generale Bancaria Eascista«, ki mora pripraviti dotični seznam.
Ta zveza že izterjuje potom priporočenega pisma prvi obrok prispevka,
ki odgovarja prvemu polletju 1927, in določuje rok 15 dneh za nakazilo, ki se ima izvršiti potom vsakemu pismu priložene poštne položnice.
Po preteku tega roka bo imenovana zveza pripravila sezname zaostalih prispevkov za posamezne občine. Ti seznami bodo izleženi skoz 8 dni v občinskem uradu in prispevki se bodo morali plačati najkasneje v petih dneh po zadnjem dnevu izložbe občinskemu izterjevalcu, ki se bo lahko posluževal pravic zakona o izterjanju davkov. Za materi-ialne pogreške je dovoljen utok na prefekta pokrajme.
Iz tega je torej razvidno, da so onf, ki prejmejo od imenovane zveze plačilni nalog, po zakonu primorani plačali prispevek.
Pri tem naj se vsak prepriča, če je prispevek pravilno določen na podlagi vsakemu nalogu priložene lestvice.
Zadružna Zveza v Trstu.
KAKO SE LUŽIJO PŠENICA, JEČMEN IN DRUGA SEMENA Z »USPULUNOM«.
»Uspulun« se imenuje najboljše in po učinku neprekosljivo sredstvo za lu-ženje semen pred setvijo. To sredstvo izdeluje širom sveta znana kemična tovarna Bayer na Nemškem. To sredstvo je za luženje od modre galice v toliko boljše, da poleg svoje velike razkuževa-ne moči, s katero preprečuje mnioge in razne rastlinske bolezni, pospešuje ka~ lenje semena, kar se od modre galice ne more trditi, ker — kakor je splošno znano — škodi kaljivosti semena. Ako lužimo semena pred setvijo z »Uspulu-nom«, preprečimo sledeče bolezni: smrdečo snetljivost pšenice, plesnivost (Fusarium) rži in drugih usevov, rjo na ječmenu, ovsu in rži, snetljivost na tur-ščici, ožig na fižolu, grahu in na listih od kumar ter bule na korenikah kapusa, verzof in karfijola. Vse te bolezni na gori označenih rastlinah prizadevajo vsako leto veliko škodo in zato je dolžnost vsakega kmetovalca, da luži semena pred setvijo. Z »Uspulunom« se lužijo semena na sledeče načine:
a) s potapljanjem.
V to svrho se napravi !4 odstotna raztopina tega sredstva v vodi. Za sto litrov vode se torej vzame kg, za 10 litrov pa 25 g »Uspuluna«. To sredstvo se topi v mrzli in topli vodi; seveda se v topli hitreje in laže raztopi, kakor v mrzli. V to raztopino se vsuje med neprestanim mešanjem seme, ki ga hočemo lužiti. Raztopine moramo toliko pripraviti, da bo ista segala štiri prste visoko nad semenom. Navadno zadostuje tekočine za 1 kg semena. Vsa semena, ki priplavajo na vrh, odstranimo, ker so slaba. Lužiti je treba pšenico, rž in tur-ščico eno uro, ječmen 14—1 ure, oves dve uri, zelenjadma semena V2 ure. Ko je luženje dokončano, se odlije tekočina v drugo posodo, ker je še uporabljiva za nadafjna luženja. Lužena semena se morajo potem razpostreti v tenki plasti, da se posuše.
bi s poškropljenjem.
Seme, ki ga hočemo na ta način lužiti, moramo najpoprej vsuti v orno ali
škaf, ki smo ga napolnili prej z vodo. V tej vodi se seme dobro opere, in vsa ona zrna, ki priplavajo na vrh, se odstranijo. Nato se seme dobro očedi in vsuje na tlak ali gladek pod. Tu se seme poškropi s pomočjo zalivače z V2 odstotno raztopino »Uspuluna« v vodi.
(Za 5 litrov se torej vzame 25 g »Uspuluna«.) Med škropljenjem in po škropljenju se semena večkrat z lopato pre-vržejo. Potem ostane luženo seme, pogrnjeno s čisto vrečo, 8—12 ur na kupu. Končno se seme, kakor pri prvem načinu, dobro posuši.
Prvi način luženja je bolji od zadnjega. Zato priporočam, da se luži rajši s potaplanjem. Opomniti pa moram, da ne smemo potem luženega žita deti več v ono vrečo, v kateri se je pred luže-njem nahajalo, ker bi se z vrečo ponovno lahko okužilo. Luženo žito ni več rabiti za človeško hrano, ker je »Uspulun« strupen. Če kaj žita od setve ostane, ga moramo prihraniti do druge setve, fsto-tako moramo vso posodo, ki smo jo pri j luženju rabili, po luženju takoj oprati z i vročo vodo. Ker pa »Uspulun« močno diši, je priporočljivo rabili za luženje samo tako posodo, ki je ne bomo rabili več za vino ali kaj drugega takega, kar je za jed ali pijačo.
OSUŠEVANJE PREMOKRIH TRAVNIKOV.
Vlažne lege so pripravne za travnike. Kakor hitro pa raste po travnikih kisla ali ostra trava, na primer raznovrstni šaši, srpice ali loček, munec (mavček) itd., tedaj je travnik jaremoker ali močviren. Taki travniki dajejo slabo in trdo krmo. Izmed sladkih trav se dobijo po takih travnikih večjidel masnioa, pisan-ka, sladika in kraslika, detelj je pa prav malo ali pa celo nič. Najraje rastejo po mokrih mestih malovredna zelišča, kakor preslica, Vodenika, kalužnica in druge rastline, ki so sam plevel in nič drugega.
Po takih travnikih tudi gnojenje nič ne 'zda, dokler ne odpeljemo preobilne vode. Ako je travnik premoker, se moramo vprašati najprej, odkod prihaja voda na travnik in zakaj. Ravno tako važno je pa
t
hidi vprašanje, kam naj se voda odteka, da se travnik zadosti osuši.
Marsikje imamo lege, iz katerih bi se dala voda prav izlahka odpeljati, potreben bi bil morda le en sam jark, pa bi bilo dobro. Imamo pa tudi take lege, kjer je treba poklicati inženirja, da napravi natančen načrt za jarke. To velja posebno za travniške lege, kjer je prizedetih mnogo gospodarjev.. V takih slučajih je najbolje, da se lotimo potrebnega osuševanja z združenimi močmi in da pokličemo na pomoč tudi javne uprave, če je trebav
Večkrat bi se travnik popravil, če bi se izravnala struga malega potočiča ali studenca, ki teče po njem ali mimo njega, ko bi se iztrebilo blato, ki leži na debelo po takih strugah. S takim trebljenjem bi se struga poglobila, voda pa znižala.
Včasih bi kazalo nasuti travnike na takih mestih, kjer nam ob povodnjih prihaja deroča voda na travnik, ki prinaša pesek, prod, dračje itd., in zastaje potem na najnižjih mestih.
Za odvračanje škodljive povodnji se delajo tudi nasipi.
^xxxxxxiooooooooooooooococxxvDooccxxxxxxxooooooooooooo<xxxxxx?oocxx)ooooooooooooooooooooooocxxx'gooo^oooooooooooooocKxxxjO£xx)C)oooi
|	| ŽIVINOREJA j
OOOOCXXK.OOOOOOOOOOOOtXXXJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXX)OOOOOOOOCXXXXXX>COOOOOOO« oooooooooooooooc ooooooooooooooo oooooooooooc oooooooo
SUBVENCIJE ZA ŽITOREJCE.
Radi posebnega zanimanja načelnika vlade in da se prebrodi sedanji kritični trenutek, povzročen po špekulaciji, ki je potisnila e.eno žita pod cene inozemskega žita pri sedanjem stanju valut, je sklenil oddelek agrarnega kredita • tSezione di Credito Agrario-1 dogovorno s Kmetsko Fašistovsko Zvezo (Confe-derazione Fascista degli Agricoltori) Priskočiti v mejah možnosti na pomoč žilorejcem s podporami.
V svrho dosege teh podpor se bo treba ravnati po naslednjih določilih:
1.	Prošnjo je treba spisati na v zato določeni tiskovini, ki je interesentom na razpolago pri Zadružni zvezi, v Trstu Imodulo d’esercizio). Vsaki prošnji je treba priložiti spodaj ponatisnjeno izjavo prosilca, vidirano od potujoče kmetijske šole (Cattedra Ambulante di Agri-cottura) ali od pokrajinske kmetske zveze (Federazione Provinciale degli Agricoltori), ki mora potrditi resničnost podatkov.
2.	Podpore se bodo dajale v višini L. 50.— za kvinta! in v začetku kvečjemu Za 500 kvintalov za vsakega prosilca.
3.	Obresti v breme prosilca so po 6.25%. Rok podpore: 4 meseci. Prosilec mora sporočiti vsako prodajo zavodu, od katerega bo prejel podporo in vrniti
temu podporo radi prodaje, na zahtevo, pred dospelostjo.
Istituto Federale di Credito per il Risor-gimento delle Venezie (Sezione di Credito Agrario) Zavezni kred. zavod za prebujo Benečij (Oddelek agrarnega kredita)
DICH1ARAZIONE - (IZJAVA)
„	,.	I cognome (priimek) . .
II sottosci itto J nome (ime)......
(Podpisani) ) pafernjtg (očetovstvo)
domiciliato in (bivajoč v).........
nelta sua gualita di (cancellare le indica* /ioni non corrispond.)
v lastnosti kot
(kar se ne zlaga, pre* črtaj)
f
j proprietario (lastnik) J affittuale (najemnik) i mezzadro (kolon)
1
dei terreni di proprieta (zemljišč, ki so last) delta superficie di ettari (obsega v ha)
di eui a colture avv:e,endate ettari (od teh ha za kclobarenje) dichiara di aver collivato a grano ettari (izjavlja, da je posejal z žitom ha) e di presumere un raccdlto di Q.li
(in pričakuje žetev v stotih) • • • In fede
firma (podpis) . ................
domicilio (bivališče) .......
Visto detla Cattedra Ambulante
di Agricoltura di •	.......
Pregledal kmetijski urad v)
per attestazione di verita. (dne in izpričuje resničnost navedb) Osserv. eventuali (Morebitne priipombe) Visto e certificato corrispondente al vero, con parere favorevole contrario Pregledano in potrjeno, da se zlaga z dejstvi, z mnenjem ugodnim, neugodnim. Feder. Prov. deti Sindacaii Agr. Fascisli (Kmečka fašistovska Zveza).
Data (dan)
Firma (podpis)
Timbco (pečat)
NEKAJ O GOJENIU PERUTNINE.
(Konec.)
Izreja piščancev.
Najboljši in najprimernejši čas za izrejo so spomladanski meseoi, zlasti mesec marec. Takrat podložimo pod kločo po njeni velikosti od 13—16 jajc. Za kločo izberemo pohlevno kokoš, ki bo rada ležala na jajcih. Zelo dobra valilka je tudi pura, pod katero lahko podložimo več jajc. Gnezdo za valenje postavimo na mirno in bolj temno mesto. Prve dni pokrijemo kločo z jerbasom, ali s čim drugim. Če je kokoš mirna in pridna valilka, je najbolje prepustiti jo samo
sebi. Hrano in vodo ji položimo kod v bližini, da se po potrebi sama nahrani in napije. Ob enem se kloča reši blata, ki ga pa moremo takoj na to radi snage in smrada pomesti. Da bi se jajca prehladila, se ni potreba bati; če kokoš ostane tudi celo uro na nogah, jajcam tb nič ne škodi. Dobro pa je poškropiti kdaj iajca z mlačno vodo. Obrne pa jih sama kloča, ker ji to nagon veh. V treh tednih se začnejo valiti pitke. Te ne potrebujejo prvih 24 ur nobene hrane. Potem jim pa začnemo polagati proso in moko. Čim dopušča lepo vreme, jih pustimo s kločo na prosto. Ko jih kloča zapusti, moramo skrbeti, da jim polagoma hrano na tako mesto, kamor ne morejo druge kokoši zraven, ker znano je, da starejše kokoši ne puščajo mladim piščancem jesti, marveč jih lepejo in pode proč od korita. Najbolje naredimo, če ogradimo mali prostor s tako gosto ogrado, da morejo skoz njo le piščanci. V to ogrado postavimo potem korito s hrano, ki smo jo določili za piščance. Odbiranje kokoši za klanje, ali prodajo.
Pod nož naj pridejo vse slabe jai~ čarice in vse one kokoši, ki so nad tri leta stare, ker večina kokoši začne po tej dobi le slabo nesti tudi meso od starejših kokoši je manj vredno.
OOOOOCKX3 30000000OOOOOOOC00000<XX) 000CX>200 OOOOOOOO OOOOOOOO-HDOOOOOO OOOOOOOO CXXXXDOOO OOOO OOOOOOOO oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo ooooooo? OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOroOOOOOOCOCOOOOOrg	"]\/f T ~W~ ^	rflTT ^ ^	§ y"*JOOOOCOOOO "VOOOOOOopi »OOOOOOOOOOOOO j|
poooooooooooooooolAJuouooooooooooooooog	-1.. J--i-Li LV	J. V	A ▼	§ xx>«3oooooooooooooooo<K>oooooooooooooojj
oooo 30000000oooooooooooooooooonoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooo
O NAPRAVLJANJU TRPEŽNEGA SIRA IZ. POSNETEGA KISLEGA MLEKA.
Kislo mleko segrejemo počasi na 33 do 40 stopenj Celzija pri strani na štedilniku ali v primerno gorki vodi. Med vretjem naj se mleko včasih rahlo premeša, da se toplota v vseh plasteh zenači. Nad 50 stopenj Celzija se mleko ne sme segreti, da ne dobi zvara (mohant, žmitek, skuta, kisli sir) neprijetnega duha in nekako lojnatega okusa im da ni presuha, zrnata in pa drobljiva. Tako segreto mleko pustimo nekaj ur, da se zopet shladi in da vsled visoke toplote strmina bolj zakrkne. Sedaj stresemo vse skupaj v
platneno vrečo (iz rjave tkanine, močno sešito in tako veliko, da gre vanjo 50 do 60 litrov mleka) tako, da se sirnima preveč ne razbije. Vrečo pustimo na mizi, ali pa na kamenitem tlaku, da odieče sirotka, in nato obesimo, da odda širnina pod pritiskom svoje teže še več sirotke. Če je > bila sirnima mehko strnjena, jo pustimo manj časa viseti in potem stiskamo le 12	1
do 24 ur. Stiska se v vreči v najrazno- 3 vrstnejših stiskalnicah, ali, če položimo nanjo, lesen pokrov, kamenje ali uteži- c Stiskati se mora izkraja rahlo m pritisk polagoma zviševati. Dobljeno zvaro ^ osolimo z 2 do 3% soli. Navadno vzamemo na 10 kilogramov zvare četrt kilo-
grama soH, z rokami dobro pregnetemo, da se sol enakomerno razdeli, in nato stlačimo v leseno kad, sod ali slično posodo tako, da ni najti nikjer praznega prostorčka. Neposredno na stlačeno zvaro denemo snažno platneno cumo, ki smo jo namočili v vodi, nanio on lesen pokrov in nekaj uteži. Poleti je tudi dobro naliti nanjo nekoliko slane vode, da ne pridejo muhe do zvare in z muhami ogrci; istotako odrgnimo les posode s soljo. Na ta način ostane zvara sveža in užitna vse teto. Ni potreba, da posodo naenkrat napolnimo, ampak lahko dodamo sveže zvare k starejši, kadar hočemo. Iz kisleoa mleka tudi lahko napravimo zvarovčke (kvarglje), če tako osoljeno,
svežo in staro zvaro oblikujemo v hlebčke po tri do pet dekagramov, posušimo in potem vložimo v primerne zaboje, kjer jih zmivamo dvakrat, kasneje enkrat na teden, s slano vodo, s.rotko ali pivom, dokler pod rdečkasfo mažo ne dozorijo, to je, se zmehčajo v 9 do 12 tednih. Posušeni zvarovčki, ki smo jih napolnili v vreče in obesili pod streho na žeto zračnem, suhem kraju, ostanejo suhi in nezreli vse leto. Kadar jih potrebujemo, jih vzamemo iz vreče, vložimo v zaboj, zmivamo in pustimo, da dozore. Popolnoma zreli so mehki in se pogosto razlezejo, če se ne zaužijejo pravočasno. (MetoHa g. Antona Pevca, mlekarskega inštruktorja).
g0O^OOO00000CXX)0 ^2^0000cxxxxxxx'20°^00c£)0000000000cxxx>000000000cxxxxxxx3ri0000000000000cx-txxxxxxx''v3fvvxxx)00000000'w>0000c OOOOOOOP^OOO
O	ooooooocg
XOOOOOOOOOOOCo
5	ooooooo< 3
£>00000000 nooooooooooooj Soooooooo
II Čebelarstvo.
o	ooooooocOOOO ooooooo«
5 OOOOOOOCOOOOogogOOOOOOOOOOO« 3	OOOOOOOo333g VTOOOOOO
°000000000000000 joooOO-oOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO DOOOOOOOOOOOOOOO'
PRAVILNIK ZA IZVRŠEVANJE ZAKONA V ZAŠČITO ČEBELOREJE.
(Nadaljevanje.)
Člen 17. — Vsaka zadruga si preskrbi po obsežnosti svojega okrožja in Po številu panjev svojih članov enega ali Več izvedencev za poste, ki jih jim je postava poverila.
Izvedenci dobe lahko plačilo v iznosu, ki ga določi zadružna komisija.
Izvedenci dobe povrnjene tudi potne stroške za navadne poti kakor tudi za Vožnje po železnici, ki jih morejo napraviti v izvrševanju svoje službe, pa }udi vse druge stroške, ki so jih napravili 'n za katere so bili pooblaščeni bodisi °d zadružne komisije bodisi od predsednika.
Člen 18. — Izvedenci se sprejmejo n a podlagi razpisanega natečaja.
Kdor je dovršil visokošolski študij v Naravoslovnih, poljedetekih in žiivino-*dravniških vedah, ima prednost.
Sprejmejo se z delavno pogodbo na °niejeno dobo.
Imenovanje postane pravomočno z °dobrilvijo ministrstva za državno gospodarstvo.
Člen 19. — Stroški za plače, povračila kakor tudi vsi drugi stroški, potrebni za delovanje zadruge, se krijejo iz fonda, ustanovljenega iz. zadružnih prispevkov.
Člen 20. — Blagajniške posle zadrug opravlja kak kreditni zavod, ki ima sedež ali filijalko v mestu, kjer se nahaja zadruga.
Tak zavod določi zadružna komisija.
Pravila za blagajniške posle sestavlja zadružna komisija, toda odobrili jih mora prefekt.
Kredilnii zavod, ki opravlja blagajniške posle, se odškoduje z odstotki, ki se določijo od slučaja do slučaja, a odobrili jih mora vsekakor prej prefekt.
Člen 21. — Stroške na breme zadruge napravlja predsednik oziroma njegov namestnik in izplačilna naročila morala podpisali predsednik in računski tajnik.
Člen 22. — Zadružna komisija sestavlja vsako leto izkaz prispevajočih oseb, proračun in sklepni račun.
Te izkaze in račune pregleda občni zbor zadružnikov in jih odobri pokrajinski gospodarski odbor, ki poskrbi, da

dobi ministrstvo za narodno gospodarstvo prepise izkazov in računov.
Komisija sestavi poleg tega še pravilnik za notranje delovanje zadruge in mora skrbeti, da je ta pravilnik v popolnem skladu z določbami zakona.
Proračun se mora predložiti pred 31. oktobrom onega leta, ki se nanj proračun nanaša, in sklepni račun najkasneje do 31. marca prihodnjega leta.
Člen 23. — V slučaju združitve (fuzije) dveh ali več zadrug, se združijo tudi posamezna zadružna imetja vstevši denarne fonde v eno samo imetje.
Blagajniški posli ostanejo poverjeni enemu samemu zavodu izmed onih, ki so prej opravljali te posle, in ta zavod izbere ministrstvo za narodno gospodarstvo.
Zadružne komisije posameznih zadrug, ki so se združile, prenehajo s svojim delovanjem in izvoli se nato nova in edina komisija.
Prenehajo tudi predsedniki, njihovi namestniki, tajniki, izvedenci, itd.
Ministerjalni odlok, ki določa združitev dveh ali več zadrug, določi tudi sedež novi, iz združenih zadrug sestoje-či zadrugi.
Vse nadzorstvo nad zadrugami, ki je na podlagi postave ali prestoječega pravilnika poverjeno pokrajinskemu prefektu v slučaju pokrajinskih zadrug, ima v slučaju medppkrajinskih zadrug (pri združitvi zadrug iz raznih pokrajin v eno) prefekt one pokrajine, v kateri ima sedež združena zadruga.
Člen 24. — Ministrstvo za narodno gospodarstvo sme razpustiti zadrugo.
Razpust zadruge lahko zahteva tudi občni zbor zadružnikov.
Za tako zahtevo mora glasovati absolutna večina glaaov, ki mora zastopati tudi večino panjev s premičnimi satov-nicami.
V	slučaju, da preneha zadruga delovati ali da se razpusti, imenuje minister (glej člen 16.1) izrednega delegata za likvidacijo zadruge.
Člen 25.	— V kolikor so določbe
tega pravilnika v upravnem oziru in glede zadružnih računov nepopolne, sme ministrstvo za narodno gospodarstvo izdati posebne tozadevne odloke.
Člen 26. — Čebelar, čigar panj se je priznal kot okužen (glej člen 9. tega odloka zakona!) lahko zahteva ponovno ugotovitev, toda zahtevati jo mora v priporočenem pismu z obratnim potrdilom v teku treh dni, ko mu ie bilo naznanjeno uradno od strani zadruge, da je njegov panj okužen. Temu pismu mora priložiti potrdilo od pošte ali od take banke, da je položil za drugo ugotovitev potrebno vsoto. To vsoto sestavljajo potni stroški za drugi razred po železnici, dejanski stroški po navadni poti za prihod in za vračanje izvedenca ali izvedencev, ki mu je poverjena ponovna ugotovitev, poleg tega še dnevnina v iznosu, ki ga določa pravilnik za notranje poslovanje zadruge, za vsakega izvedenca in za ves čas, ki se bo uporabil za vožnjo in ugotavljanje.
Ko je dobila zadruga čebelarjevo zahtevo po drugi ugotovitvi, mu mora naznaniti v štirih dneh po sprejema pisma, da se odpošljejo na lice mesta izvedenci. Če bi zadruga v omenjenem roku tega ne naznanila, pomenja toliko, kakor da se zahtevi ugodi.
V	tem času pa ne sme lastnik okuženih panjev ne premakniti, ne prodati in ne oddati.
Ta prepoved preneha zanj z osmim dnem po odpošiiljatvi priporočeneg3 pisma z zahtevo po ponovni ugotovitvi-ako bi se ugotovitev ne bila izvršila.
(Konec prihodnjič.) '
JOOOOOOOO XXXXXXX OOObOOOCOOCXXXX>OOOOOOOOOOOOOOOOc- OOOOOOOOOOOOOOOO XXXXX>00000CKXXX3000000000O0OOO'X: OOOOOOOCOOOOOOCKJOOOOOOOOOOOO
♦ VRTNARSTVO P\ *
»OOOOOOOOOOOOOOOOOOnoc>OOOCXJ<XXXX>OOC>OOOOC)COOOOOOOOOOOOOOCX30000C>OOCOOC)OOOOOOOOOOOOOOOC)OOOOOOCKXXXXK OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
O SPRAVLJANJU' IN SHRAMBI POVRTNIN ZA' ZIMO.
Največja napaka je pobrati v jeseni prehitro povrtnine in spraviti jih v klet, ker se prezgodaj in še ne dozorela ze-lenjad v kleti dolgo ne drži, ampak se hitro pokvari. Tako n. pr. ne smemo' go-moljastih povrtnin kakor so šelin, korenček, pesa, por itd. prej pospraviti, kakor ob koncu oktobra, ali v začetku novembra.
Najboljši shrambi za povrtnino sta jama na prostem in ne preveč topla klet. V pretopli kleti začne zelenjad poganjati, trpi na okusu in se rada pokvari. Po mogočnosti naj klet ne bo toplejša od 4 stopenj R. Kdor ima toplejšoi klet in ima v nji vino, naj zeilenjav radi toplote in vina rajši spravi v jamo na prostem. Jamo je napraviti kakega V2 ni globoko na suhem mestu na vrtu. Široka naj ne bo več, kakor 1 m. V to jamo se spravi povrtnina, ki se pokrije s suho slamo ali s suhim peludom. Potem se polože čez jamo lesene late im na nje se položi plast slame od koruze ali peluda. Vrh te slame se potem nasuje kup zemlje, katero treba za časa velikih dežjev pokriti z deskami. Ob lepem vremenu se jama odkrije in zelenjad pregleda in prebere.
Šelin se najboljše drži v jami. Listi se mu prerežejo, a pustijo se le 4—5 srčnih lističev na njem. Korenika se skrajša na 5 cm dolžine.
Rdečo peso spravljamo v klet im sicer porežemo liste in jo zakopamo v pesek. Raniti je ne smemo.
Koleraba prezimuje najboljše v nepokritih kupih v kleti.
Por ni treba spravljati, ker ga lahko pustimo na prostem. Istotakla v toplejših krajih vrzote. V mrzlejših in veternih krajih jih pa spravljamo v klet ali jamo Iz zemlje se vrzote potegnejo s kore-n kami vred, ker se tako bolje držijo..
Kapus se tako-le spravljen ohrani najdalje, t. j. do spomladi: v vrtu se skoplje na suhem mestu 30—40 cm globoka jama, katere dno se. posuje s peskom. Na dno se postavijo potem tesno druga k drugi kapusne glave, s štorom navzgor. Tudi pri kapusu ne smemo štora odrezati, ampak spravljamo kapus s korenikami vred. Ko smo napolnili jamo, osujemo kapusne glave s suho zemljo. Cc se potem pojavijo mrazovi, se pokri-:e jama s slamo. V kleti se najdalje drži kapus na stojalih iz lat.
Rožnato zelje (špros) ostane čez zimo na prostem.
Čebulo moramo pobrati popolnoma dozorelo in jo moramo, preden jo shranimo, dobro posušiti. V to svrho jo pustimo ležati par dni na solncu. Sprav-liati jo smemo samo ob lepem vremenu. Čebulo moramo hraniti v suhem, hladnem in zračnem prostoru. Najbolje obešeno v podstrešju. Dobro se da hraniti samo popolnoma zrela čebula. Zato odberemo takoj na njivi ali vrtu vse nezrele čebule., Spoznamo jih po debelem vratu. Ko se je čebula v podstrešju dobro osušila, se vsaka čebula nekolikokrat zavije. S tem se ji zategne vrat in čebula bolj kasno začne kaliti, kakor bi sicer kalila.
Endivijo je spraviti šele ko nastopi prvi močni mraz. Tedaj jo poriiemo s kepo zemlje vred in jo zasadimo v suhi kleti v pesek. Ker endivija rada v kleteh gnije, jo moramo večkrat pregledati in gnilo odbrati. Endivija prezimuje v praznih in s koruzno slamo pokritih toplih gredah še bolje kakor v kleti.
O ZIMSKI SOLATI.
Zimsko solato, ki se razlikuje od poletne le po svoji neobčutljivosti do zimskega mraza, sejemo v jeseni. Ko nekoliko dorasle, jo presadimo na stalno
mesto, kjer prezimi in ostane do spomladi. Prav zgodaj spomladi začne ponovno rasti in napravi glave veliko prej, kakor ona solata, ki jo sejemo spomladi.
Najboljši čas za setev je mesec september.
Najbolj priporočljiva vrsta je »Nan-sen« ali »Severni tečaj«.
3000000000000000OCJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOPOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOO OOOOOOO0^000000OOOOOOOOOOOOOOOC OOCK OOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOO
I I^IbH 1 SADJARSTVO	| f
oooo<Joooooooooocx)šoodoooooocioo .aoc oooooooooooocxx)goooooooooo<x oooooooooooooooo joooooooooooooooooc*. oooooooooooooooooooooooooexxx)ooo
ZIMSKO ŠKROPLJENJE SADNEGA DREVJA.
Za uspešno zatiranje sadnih škodljivcev je zimsko škropljenje sadnega drevja zelo priporočljivo. Uspešno škropljenje izvršimo lahko z raznimi sredstvi. Najbolj uspešen je drevesni karbolinej, bodisi takozvani Antipara-sit, Ibernol ali pa Dendrin. Te sredstva imajo le to slabo stran, da so precej draga. Rabijo se pomešana z vodo v razmerju 7 do 15 kg na 100 litrov vode. Prvi odstotek velja za sadno drevje koščičastega plemena, kakor so breskve, črešnje, češplje, drugo število pa za sadno drevje pečkastega plemena, kakor so hruške in jablane. Veje se poškropijo z navadno škropilnico, kakor jo rabimo v vinogradih, deblo in debelejše veje pa namažemo s čopičem, ki ga navadno rabimo za belenje hiš.
Drevesni karbolinej je zelo dobro’ sredstvo ne le proti vsem mrčesom, ampak tudi proti drugam glivicam, mahu. in lišaju. Po dokončanem škropljenju pa moramo škropilnico dobro oprati z mlačno vodo, ker karboline) škoduje vsem delom iz gumija, ki so v škropilnici. Drugi dve dobri sredstvi za škropljenje sti modra galica in »caffaro«. Prvo se rabi tako, kakor je v rabi za trte, samo nekoliko močnejši, to je 3 kg modre galice in 5 kg ugašenega apna na 100 litrov vode. Uporaba »caffara« je enaka, le apna ni potreba dodati. Obe ti sredstvi nista tako dobri za hruške in jablane, odlični pa sta za škropljenje breskev in marelic.	_	j
Kmetje, sadjarji ne opustite torej škropljenje po zimi. Predep pa drevje poškropite, osnažite ga od mahu in lišaja, Za to delo rabite ščetke iz jeklene žice.	/»o.
OOOOOOOOOCTVXXXX Cyv> OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCK OOOOOOOO JOOOOOOOOOOOOOrtOOOOOOOOOOOOOOOOO
lemaf GOSPODARSKI KOLEDAR f @®§J|
OOOOOOOOOOCXXX3OO0OOCXX>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCK OOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
OKTOBER.
Poljedelslvo: Nadaljuj in tudi končaj s setvijo ozimin, ki jih sej v dobro pripravljeno in dovolj pognojeno zemljo. Imej pred očmi pregovor, ki pravi: »Kakršna setev, takšna žetev«. Da zamoriš snet in druge škodljive glivice, je zelo priporočljivo namakati žitno seme v uspulun-ovi raztopini. (Glej članek v tej številki 11 — Iz. njiv se spravlja zadnji krompir, dalje turšica, ajda, repa, pesa, korenje, njivska koleraba in kapus. Pazi, da krompir dobro ohraniš. — Ob priliki spravljanja pridelkov ne žabi na semen-
sko odbiranje. Odberi za seme najlepše in najbolj polne turšične klase, jih poveži in posuši skrbno na posebnem mestu. Za pridelovanje pesnega, repnega, korenjevega in kolerabnega semena odberi najbolje že na njivi, srednje debele in pravilno vzrastle rastline ali korenine ki jim obreži listje tako, da ne raniš srca. Vse, za pridelovanje semena odbrane korenine ohrani črez zimo na suhenrt mestu v kleti, kjer jih pot akni v pesek. Tudi za pridelovanje kapusovega semena odberi pravilno raz.vite rastline s
srednje debelimi glavami. Vse odbrane kapusove rastline izruj s koreninami vred, jiih shrani v kleti na suhem in zrač nem kraju, da ne začnejo gniti. Da se kapusovim rastlinam ne posušijo v kleti korenine črez zimo, je najbolje, da jih posadiš v zemljo, ki si jo v ta namen nanesel v klet. — Prazna turšičma stebla poreži v suhem vremenu, spravi jih v snope, ki jih razstavi in posuši izven njive. — Ob letošnjem zelo neugodnem pomladanskem obdelovanju je lahko vsakdo uvidel, kako pride prav za pomladansko selev, če je bila njiva že jeseni zorana. Vsakdo naj preorje že zdaj v jeseni vse njive, četudi jih poseje šele spomladi. Kjer je le mogoče, je orati globoko. Kmeiovalci! Uporabljajte za oranje le železne pluge. Tehnično dovršeni in najbolj trpežni so Sackovi plugi, kakršne si lahko nabevite pri Kmetijskem društvu v Gorici in pri Kmetijski družbi v Trstu. O priliki jesenskega oranja spraviš lahko v zemljo tudi hlevski gnoj mesto spomladi.
Živinoreja: Ko začne ponoči zmrzovati in se pojavi slana, nehaj goniti živino na pašo, da se izogneš napenjanju in Pri brejih živalih tudi zvrženju. Kakor Paša, tako pojemljejo jeseni tudi zelena krmila za hlevsko krmljenje. Pri prehodu od zelenega na suho krmljenje postopaj z vso previdnostjo. Obvaruješ se s tem marsikatere nevšečnosti v hlevu.
Travniško: S travnikov se spravlja se zadnja otava. Gnoji travnike le z dobro razkrojenim hlevskim gnojem. Mesto s hlevskim gnojem, ki ga lahko bolje izkoristiš za njivsko gnojenje, se priporoča gnojiti travnike bolj z gnojnico. V tej je pred vsem dušik, manj pa je v njej kalija in skoraj nič fosforove kislne. Da pe bo gnojenje z. gnojnico enostransko in pomanjkljivo, popolni to gnojenje tudi z umetnimi gnojili: s Thomasovo žlindro ali s superfosfatom in s kalijevo soljo. 7. hiahom poraščene travnike pobranaj najprej in pognoji jih šele po brananju in ho odstranitvi mahu.
Vinogradništvo: Trgatev se končuje. Vinograd ostane prazen. Dobro je, ako
se trte okopajo po trgatvi, ker se s tem uniči v zemlji mnogo škodljivcev, ki drugače pričnejo spomladi svoje uničevalno delo. Tudi se z okopavanjem razkroji hrana v zemlji, kar pospešuje rast. Koncem oktobra naj se v suho cepljene trte zagrnejo prek cepljenega mesta: tako naj ostanejo do spomladi. Stari vinogradi se pričnejo gnojiti. 7. obrezovanjem počakaj, da listje odpade. Pričneš lahko rigolanje za nove vinograde. Novih trt ne sadi takoj na prostor, kjer si izkopal opešane, slabe trte.
Sadjarstvo: V sadovnjaku zori pozno jesensko sadje. Pustimo ga na drevju, kakor dolgo dopuščajo vremenske prilike, da popolnoma dozori. Obirajmo sadje le v lepem vnemenu in previdno, da ga ne obiolčemo, pazimo pa tudi na drevje, da ga ne poškodujemo. Kdor sadje otresa in klati, ni sadjar. Obrano sadje preberimo in spravimo v hladne in zračne prostore. Že vloženo sadje preberimo vsaj vsak teden in izločimo vse nagnile in nezdrave plodove. Črvivo in bolno sadje pobirajmo sproti po vrtu. žrelo in dobro zrežimo in' posušimo, slabo, zlasti črvivo, pokrmimo prašičem. Naj ne gnije odpadlo sadje po sadovnjakih. V njem se skriva nebroj živalskih in rastlinskih škodljivcev. Od sredi oktobra začnemo zasajaiti mlado sadno drevje. 7_delom nadaljujmo ob ugodnem vremenu še v novembru. Ko odpade listje začnimo sadno drevje obrezovati in snažiti. Debla in veje pobelimo z ap-nenim beležem, kateremu dodamo lahko nekoliko bakrene palice. Deblom opašemo lepljive pasove. Poorabimo in sežgimo vse odpadke in listje, s tem uničimo mnopo različnih škodbivcev. — Po možnosti okopljimo še enkrat drevesnico.
Čebelarstvo: Preglej svoje panje, ali imajo dovolj zaloge, ali so dovolj močni. Če so zaloge pičle, jih izpopolni, najbolje z medom; če so panji slabiči, združi jih, četudi ti pri tem srce poka, ko vidiš, da se število tvojih ljubljene,ev zniža. Ne druži slabičev s slabiči. Boljše 10 zadostno založenih panjev, kakor 30 sla-
bičev Če imaš odvisnega medu, ne prodaj vsega. Kaj bo, ako ti zmanjka spomladi, če bo vreme neugodno? Naj bo ta izkušnja v poduk vsem. Ne žabi na dobro vzimljenje, ki je tudi eden pogojev za uspeh spomladi.
Vrtnarstvo:	Na zelenjadnem vrtu
dozoreva pozna zelenjad. V kleteh in zakopih uzimujemo korenje, peso, kolerabo, ohrovt, endivijo itd. Spravljajmo le ob lepem vremenu in suho zelenjad, sicer nam bo gnila. Ob ugodnem vremenu in toplejših krajih ne hitimo z uzimo-vanjem. Čim deli ostane zelenja 1 zunaj,
tem bolje je in tem manj se je pokvari. Za zimsko uporabo sadimo peteršilj, majaron, drobnjak i. dr. v zabojčke, ki jih pustimo čim delj na prostem. Vse prazne grede pognojimo s kompostom, straniščnim gnojem in pepelom ter jih globoko preštihajmo in pustimo v brazdah. Pospravimo z vrta fižolovke in razne opore ter jih spravimo pod streho. Iz toplih gred izmečimoi prst in gnoj, da ga predela zima. V izpraznjene lople grede uzimimo endivijo, karfijole, ohrovt in drugo zelenjad.
•noooooc. OOOOO^OO OOOOOOOOCX50C>OOOOOOOOOOOOOOOOCXXXDOC)CXXXXX) OOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOCy CXVX)OOOOOOOOOOOOOOCOOOOOO<XX>OOOOOOOOCXyv>OOOOOOOOOOJj£
|><| VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
BOOOOOOC OOOOOOOC OOO OOOOOOOOC 0CKXXX50C OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOCKKJOOOOOOOG OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOCXXXXXXK>< K X >0000'X>0000


oooooooooooooooooooc ooooc>oocoooooocx}ooooooocoo<x>ooooqooooooo<x)oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo<
Št. 57. — A. S. v Z. — Vpraša: Ker vem, koliko vsebujejo redilnih snovi umetna gniojila, bi rad vedel tudi, koliko teh snovi vsebuje navadno dober hlevski gnoj, Ko bom to vedel, si bom znal izračunati, koliko je vreden hlevski gnoj v primeri z cenami umetnih gnojil.
Odgovor: Poprečno vsebuje 100 kg dobrega hlevskega gnoja !4 kg dušika, Va kg fosforne kisline, % kg kalija in y2 kg apna. Poleg teh glavnih snovi, vsebuje gnoj še druge važne snovi, v prvi vrsti humus, ki vpliva zelo dobro na rodovitnost zemlje. Zato si ne boste mogli s pomočjo gorenjih številk izračunati natančne vrednosti hlevskega gnoja v primeri z cenami umetnih gnojil, vendar pa boste spoznali, da je gnoj veliko več vreden, kakor se navadno oem.
Št. 58. — R. V. v T. vpraša: Kdaj je najboljši čas za setev pšenice im v kateri zemlji uspeva pšenica najbolje.
Odgovor: Najprimernejši čas za setev pšenice je mesec oktober. Po starem so rekli o sv. Luki, kateri se praznuje 18. okt. Pšenico je dobro sejati v mokro zemljo in zato so tudi rekli: Vrži me v blato in dala ti bom zlato, kar je tudi res. Najbolj ji pa prija težka ilbvnata zemlja.
Št. 59. F. K. iz Č. vpraša: Skoraj vsako leto imam prešiče šibkih nog in Še paste, tako da težko vstajajo, zlasti ko postanejo bolj težki. Kaj je temu vzrok?
Odgovor: Vaši prešiči imajo zato šibke noge, ker je v krmi, ki jim jo polagate, premalo fosfornega apna. Pognojite zemljišča s thomasevo žlindro ali super fosfatom, ali dajte prešičem vsak dan malo žličko klajnega apna in zlo bo izginilo iz vašega svinjaka. Ob enem pa pazite, da bodo imeli prešiči suh hlev in suho ležišče.
Št. 60. — K. H. iz G. vpraša: Slišal sem, da je neko sredstvo, s katerim se da mladim kozam zabraniti rašča rod* To bi rad vedel, ker — kakor je znano — so koze brez rog bolj cenjene, kakor one z rogmi.
Odgovor: Res je, da so brezirogc koze bolj cenjene, kakor one rogate, ali to samo radi tega, ker je prava brezro-ga švicarska koza ena izmed najboljših mlečnih koz. Če vi vašim navadnim kozam zabranite raščo rog, bi bila to mala goljufija. Če pa ravno hočete imeti koze brez rog, kapnite mladim kozam, čim jim začne poganjati rog, na meso, kjer bodejo rogovi ven, par kapljic solne kisline. To ponovite parkrat in kozam ne bodo zrastli rogovi.
Ši. 61. — T. Z. v D. vpraša: Kdaj je najboljši čas za seiev sadnih pečk?
Odgovor: Najboljši čas za setev sadnih pečk je jesen. Pri spomladanski setvi je treba sadne pečke pred setvijo stratificirati, 1. j. predkatiti. Da ne bodo miši pojedle čez zimo osejanih pečk, pomešajte med zemljo brinjevih suhih iglic.
Št. 62. — P. L. L. — Vi pišete: Kaj naj storim, ko bom cepil sadje v oko, ali naj pustim mladiko nad čepom rasti, ali naj jo odrežem?
Odgovor: Pri cepljenju sadja v speče oko, ki se izvršuje navadno še-le v mesecih avgustu in septembru, se mladika nad čepom nikakor ne sme pred zimo odrezati, ker drugače bi oko pognalo še v tem letu, in ne bi tak« ostalo čez zimo speče. Da hi oko še v istem letu pognalo, ni priporočljivo, ker poganjček, ki bi iz-rastel iz očesa, navadno ne bi dozorel pred zimo, in mraz bi ga pozimi pokončal. Po zimi, alli prav zgodaj spomladi odrežemo potem divjo mladiko nad čepom. Navadno se tudi takrat ne odreže mladika tik nad čepom, ampak ped visoko nad njim. Seveda se morajo v tem slučaju vse oči na divjaki nad čepom oslepiti. Ta ped dolgi košček divjake služi za to, da se nanj priveže cepljeni poganjek, da ravnejše raste, in da ga veter ne odlomi. Ko cepljeni poganjek oleseni, se potem ta košček, divjake tik nad mestom, kjer se je cepilo, odreže.
Št. 63. — M. B. V. — Vi prašale: Mož in žena sva bila in kot taka vknjiže-na vsak na polovico svojega nepremičnega premoženja. Moj mož je vedno' Dravil, da pusti po svoji smrti vse meni, ker otrok nisva imela. Umrl pa je nenadoma in ni pustil poslednje volje. Oglasil se je takoj njegov brat — moij svak —, ki pravi, da bo on dedič po mojem možu •n ne jaz. Povejte, ali ima ta moj svak prav in koliko dobi on in koliko dobim iaz njegova žena od zapuščine?
Odgovor: — Zena podeduje polovico pokojnikovega premoženja, premičnega in nepremičnega, ter vse ono
pohištvo, ki je za njeno rabo neobhodno potrebno.
Vsi ostali zakoniti dediči (sfariši, bratje in morebitni njihovi nasledniki) dobijo drugo polovico zapuščine.
Ako ni oporoke ali nasledstvene pogodbe, vse obljube ne izdajo nič in nastopi zakonito dedno nasledstvo, kakor prej navedeno.
Št. 64. — H. ]. D. — Vi pišete: )az sem poljedelec imam svojo hišo, kjer stanujem z svojo družino, ki se peča izključno z obdelovanjem zemlje in rejo živine. Sedaj pa mi hočejo hišo obremeniti s hišnim davkom. Ker je moja hiša kmečki dom, mislim, da bi morala biti davka prosta. Kako naj se branim pred' davkom na hišo?
Odgovor: V odgovor Vam priobča-mo neko dobro razlago o pojmu kmečke hiše: Ta pravi: »Za kmečke domove se smatrajo take gradbe s pritiklinami, ki so last dotičnega zemljiškega posestnika,, ki jih uporablja in ki služijo razen tega: a) za stanovanje onemu, ki lastnoročno obdeluje polje; b) za bivališče živine, ki je potrebna za obdelovanje zemlje ali ki živi od dotičnega zemljišča; c) za hrambo in prvo pripravljanje zemljiških pridelkov ter za shrambo strojev in drugega orodja, ki so potrebni za obdelovanje dotičnih zemljišč«. Ta opis pojma kmečkega doma je dovolj jasen, tudi za onega, ki noče priznati kmetovega stanovanja.
Št. 65. - J. M. v S. - Vi pišete^ Koliko vpliva krma na množino tolšče v mleku? Kaj storiti, da bo imelo mleko 5 do 6 odstotkov tolšče?
Odgovor: Tolščobnost mleka je odvisna predvsem od pasme. Odbirajte vedno najboljše mlekarice za pleme, ker le pri takih morete s pdkladanjem moč^ nih krmil, zlasti s kokosovimi tropinami nekoliko zvišati tolščobnost, vsaj pa povečati množino mleka, medtem ko pri slabi mlekarici ne dosežete ne enega ne drugega. — Pri poskusnem krmljenju sa na ta način dosegli povišek tolščobnosti v dobi polne mlečnosti skoraj za i%; vendar pa se tolščobnost na tej višini nr
176
dolgo vzdržala. — Vsekakor se večkrat prepričajte, če ste z močnimi krmili kaj dosegli — da ne mečete denarja proč. Vobče izkorišča močna krtnila ona krava bolje, ki je že z mladega nanje navajena. Mleko starejših krav ima navadno itak že nižjo tolščobnost. Pravilna in trikratna namesto dvakratne molže ter gi-banje živali na dobrem pašniku prispevalo k zvišanju tolščobnosti.
Št. 66. — D. 1. G — Vi pišete: Ako je vknjižen v zemljiški knjigi dolg na posestvu. ali je res, da je ta vknjižba neiz-pn^biten dokaz, da dolg v resnici tudi obstoja?
Odgovor: Ne, ni res. Vknjižba sama ni še nikak dokaz, da dolg dejansko obstoja. Večkrat se pripeti, da je dolg, ki je bil v resnici napravljen, že davno plačan, ali vknjižba izbrisa se ni še izvršila. Dalje so slučaji, da se porok zavaruje s vknjižbo za oni znesek, za katerega je porok, dasi on ni nikoli dal posojila. Pri ženitvi si večkrat žena zavaruje svojo doto na ta način, da se vknjiži na posestvo moža, itd. itd. Iz tega Vam bo jasno, da nimate še dokaza v rokah o obstoju dolga, ako se ta doka/ opira le na obremenitev v zemljiški knjigi.
0O0CX30O00O0OO0C>00^0000000000000000CX50000O000000000OOO0O00000O00000000O00.XXDO00000000OO00O000 ••'OOOOOOOoooooooooOOOOO^oOOOOOOOOoOOOOOOJJ
es®0s®oi
PRAKTIČNE DROBTINICE
80 0 0 0 8 8 © © © 08
oooooooocxxxxxxx>dooooooooooooooooocxxxxx)X)Oooooooooooooo >0000000 >0000000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOO >000000000000000 OOOOOOO JOOOOOOOOOOOOOOO
Kako ohranimo dolgo časa sveže češplje, ne da bi se pokvarile?
Najenostavnejši način je ta-le: Ne preveč zrele, zdrave češplje vložimo v lonce in sicer tako, da med vsako plast češpelj denemo po eno plast popolnoma suhega listja od bukve ali pitanega kostanja. Ko je lonec poln, se dobro zamaši s pergamentnim papirjem in kosom plaina, ki se poveže okoli roba na loncu. Tako pripravljen lonec se zako.p-Ije v kleti, ali zunaj pod kako šupo 60 cm globoko pod zemljo. Na ta način spravljene češplje se drže večkrat do spomladi.
Kako pripravimo gnojnico za zalivanje zetenjadi?
Kdor nima naravne gnojnice od hlevskega moja, si lahko pripravi gnojnico za zalivanje zelenjadi na sledeči način: V primerno kad naj dene do V4 na visoko kravjeka. Potem naj ta gnoj zalije z vodo in dobro pcemeša. Ta mešanica bo kmalu začela vreti, kar se pospeši na ia način, da gnojnico večkrat premešamo in postavimo kad na soln-čno mesto. Čez dva tedna je ta gnojnica dobra za zalivanje. Izvrstno gnojnico dobimo tudi, ako razmočimo kokošji gnoj in saje, Istotako nam da ovčji ali
kozji gnoj, ki mu pridenemo nekoliko rožene moke, ki se pridobiva z mlenjem živalskih rogov in parkljev ter se prodaje v trgovini, v dveh lednih zelo močno gnojnico.
Kako se peketičujejo ese?
Ose nam delajo veliko škodo, zlasti na sadju in grozdju. Zato jih moramo pokončevati in izrabiti vsako priliko, da jih zatremo. Najlaže storimo to s tem, da ob mraku, ko so vse ose doma, zlijemo v podzemeljsko luknjo, ki služi osam za vhod in izhod, Vi litra karbolimeja ter luknjo nato zabijemd z zemljo. Duh po karbolineju bo pokončal vse ose v gnezdu.
Koliko semena je Ireba za lopo kvadratnih metrov?
Zimska pšenica od 14—24 kg, jara 1 pšenica od 15—22 kg, zimska rž od 12--22 kg, štiri in šest vrstni ječmen od 12 —
18 kg, oves od 10—16 kg’ ajda od 7—12 kg, lan od 13 — 18 kg, domača črna de-telja od 1.5—2.5 kg, inkarnatna detelja od 3 — 4 kg, lucerna od 2.5 —3.5 kg, neo-luščena e špar zet a ali turška detelja od 18—24 kg, korenje (ribano seme) od 3—5 dkg, jesenska repa % kg. Te šle" vitke veljajo za ročno setev in ne v vr-
stah. Če se pa seje v vrstah, se veliko semena prihrani. Pri pšenici je razlika, če se seje s strojem v vrste okoli 4 kg pri 1000 m2 površine. Ze samo radi tega dejstva se nabava sejalnega stroja izplača, če ne pojedincu pa za skupno uporabo.
j. Ušaj.
Kako se najlaže zatre krvava uš na jablanah.
Najnovejše pa tudi najuspešnejše sredstvo za uničenje krvave uši na jablanah, je umetna naselitev po telesu sicer majhnega, a v borbi proti krvavi uši močnega sovražnika krvave uši t. j. žužka, ki se v znanstvu Aphetinus Mali imenuje. Ta mati žužek polaga svoja jajčka v živa telesa krvave uši. Iz teh jajčk se izvalijo ličinke, ki pojedo in s tem uničijo krvavo uš. Za naselitev tega žužka zadostuje nekaj veje, na katerih se nahajajo ali žužki sami, ali pa njih jajčka. Te vejce se potem izpostavijo v sadovnjak. Kdor bi hotel imeti take vejce, naj se obrne na sledeči naslov: R. Stazione Entomologica in Firenze, ki bo rada ustregla njegovi želji. — U.
Umetna gnojila iz kobilic. — V Ar~ gentmiji (Amerika) delajo kobilice o-gromno škodo. V pričetku lanskega leta je neka angleška tovarna umetnih gnojil obvestila argentinsko vlado, da rabi velike množine kobilic za izdelavo svojih tovarniških izdelkov. Tovarna je do sedaj že dobila več pošiljatev kobilic, ki jih plačuje po 400 lir za tono (10.000 kg). — V Argentiniji pa so se osnovale Posebne družbe za lov kobilic. fMaga je toliko, da se lov izplača.
Bledica na trtah. — Bledico povzročijo lahko razne okolnosti: slaba podlaga, premokra zemlja, preapnena zemlja, bolj so podvržene bledici one trte, ki so cepljene na riparijo sauvage. Mlade trte trpijo od bledice bolj nego stare. Edino sredstvo proti bledici je, da odstranimo Vzroke in skrbimo za gnoj. Posebno pri-Doročam« gnojenje s solitrom. Tudi že-
lezna galica, ki se razdrobi in potrosi po vinogradu, tupatam koristi.
Ali se šibi trta, če se joče? — Na vsak način. Vsaka izguba soka je obenem izguba moči. Trte, ki so se kasno obrezale in ki so izgubile mnogo soka, ostanejo čez celo poletje blede. Zato se priporoča, da obrezujemo trte pred zimo ali rano spomladi, da se rana še pred aprilom zasuši. Majhna izguba trtnega soka seveda ne vpliva tako hudo.
Steklenice, v katerih shranjuješ vino, ne postavljaj v kleti pokoncu, ampak jih polagaj na pesku na stran tako, da je vrat do zamaška napolnjen z vinom. Na ta način bo vino ohranilo vedno dober okus. Seveda mora biti zamašek popolnoma snažen, ne pa plesniv.
Deževnica (glista) kot kurja piča. — Pri lopatenju vrtov najdemo polno deževnic, katere tvorijo za kokoši pravo sladčico. Te nabiramo v napol s prstjo napolnjeno posodo, katero potem izpraznimo v kokošnjaku. Pripomniti pa je, da je pokladanje deževnic kokošim v času od maja do avgusta nevarno, ker se deževnice v teh mesecih plode in so take deževnice za kokoši strupene.
Vkuha lanenega semena koristi čestokrat pri raznih živalskih boleznih, tako-n. pr. pri živini, ki je zabasana ali zaprta, ali pa če ima kakšno vnetje. Ako se krava po porodu ne more otrebiti, zadostuje, ako se ji da vsak dan trikrat po 1 1 vkuhe lanenega semena.
Lesni ogelj za kokoši. Če imajo kokoši grižo, ustavi se najlaže, ako se primeša mehki krmi in sicer če jo je malo, eno, če jo je pa več, dve žlici v prah stolčenega lesenega oglja. Sicer se pa ni treba strogo držati prej navedene mere oglja, kajti če je več alli manj, to ne škoduje.
Zmeša se lahko tudi večja množina ogljenega prahu s stolčeno staro malto in predloži kuram, da to zmes poljubno žro. Tako zmes žro kure prav rade, tudi če niso bolne. Če se poklada zdravim kuram leseni ogelj, prepreči se, da bi sojih griža polotila.
oooooooooooocxxx} ^ooooooo ooooooooooooo<x>oooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooocxxx>oocxxxxx3ooooooc>ooooooooooooooooocxxx>oooooooo
j«niij GOSPODARSKI DROBIŽ bumf
Nadzorstvo nad našimi zadrugami. — Kakor poroča »Federazione lialiana dei Consorzi Agrari« v Pjačenci je imenovan poseben nadzornik v osebi g. Umberta Baldini z nalogo, da nadzoruje poslovanje kmetijskih zadrug v beneškem ozemlju, torej tudi v naših krajih.
Ribolovna komfisija. — V zmislu tozadevnih predpisov je prefekt goriške pokrajine imen val posebno komisijo, ki naj določi, kakšne ribolovne priprave se smejo rabiti pri ribjem lovu v rekah in jezerih v pokrajini. V to komisjjo sta med drugimi imenovana tudi g. dr. Tonizzo Datelmo, ravnatelj Kmetijskega urada v Gorici, in g. Frandolič Josip, vodja ribjega vališča v Kobaridu.
Mak se v Ralliji ne sme sejati brez dovoljenja oblasti.
Marsikdo ne ve, da se v naši državi ne sme sejati in pridelovati mak brez posebnega vladnega dovoljenja. Zato je bolje, da se setev maka opusti, da ne bi imeli sitnosti in stroškov. Kdor bi pa hotel kljub temu sejati mak, bi moral napraviti prošnjo na ministrstvo. Prošnjo1 ie nasloviti na R. Ministero degli Interni, Direzione Generale detla Sanita. V tej prošnji se mora navesti kraj in velikost zemljišča, ki se želi zasejati in v kako svi ho se seje t. j. zakaj se bo pridelek uporabil. Ta naredba je v Italiji zato v veljavi, da se prepreči pridelovanje maka v svrho skritega izdelovanja opija iz njega. Opij je poleg zloglasne kokajine hud narkotični strup, ki ga nekateri uživajo za omamo telesa. Zlasti je ta škodljiva razvada razširjena v Orijentu. Da ne bo nesporazumljenja, je pa setev lepotičneoa t. j. polnega maka, dovoljena. — U. J.
Rak na oleandri h.
Oleander je pri nas zelo cenjena in močno razširjena lepotična rastlina. Na njemu se pa je pojavila v zadnjih letih
ena posebna in zelo nevarna bolezen. Na poganjkih, na listih in tudi na starem lesu se pojavijo rjave in črne krastam podobne rane in bule. Napadeno listje postane popolnoma črno in se v kratkem posuši, a okužene mladike, ki iz-gledajo, kakor da bi jih potolkla močna toča, zadobiijo močno odprte rane in o-teklme ter prenehajo popolnoma rasti.
To bolezen, ki se je tudi pri nas pojavila, je preštudiral uradnik goriškega kemičnega poizkuševališča dr. E. Hap-pacher. On priporoča v listu «Giornale di AgriiGoltura della Domeniea® v članku pod naslovom »Jetika na oleandrih« sledeča sredstva proti tej bolezni:
Čim se je bolezen pojavila, je najmanj 20 cm izpod najnižjega okuženega mesta porezati vse okužene mladike i'i jih sežgati. Nastale rane je zamazali z voskom in pomazati s 100% razstopino železne galice v vodi, ali pa s kakšnim drugim razkuževalnim sredstvom (n. pr. Antiparassit ali kreolina.) — J. U.
Peteršilj in pasji peteršilj. V peteršiljevih setvah se prikaže včasih prav strupena rastlina, ki povzroči pri človeku lahko smrt, ako jo zaužije; ta rastlina se zove pasji peteršilj. Od navadnega peteršilja pa se razlikuje v tem-le: Peteršilj je dvoletna rastlina ter napravi prvo leto samo listje, a šele v drugem letu napravi trivoglato semensko steblo, pasji peteršilj pa napravi že v prvem letu okroglo steblo, katero je z neko višnjev-kasto moko pokrita. Ako zapaziš torej v peteršiljevi setvi rastline, ki gredo že prvo leto v seme, si lahko gotov, da je to pasji peteršilj, zato ga kar izpuli in zavrzi. Peteršiljevo listje je svitlo in široko ter prijetno diši. Listi pasjega peteršilja so bolj temne barve, na spodnji strani so močno svetli in če jih med prsti zmečkaš, dajo od sebe zopern duh. enak česnovemu. Na listih pasjega peteršilja, ki delajo kobulo, zapaziš tri dolge, na eno stran navzdol viseče pokri-
valrve- lističe, katerih ne najdeš pri nobeni drugi kobulnici. Vzlic tem razlikam med enim in drugim se oba peteršilja pogostoma zamenjata. Zato je priporočljivo, posebno onemu, ki ne zna dobro razločevati strupenega peteršilja od pravega, naj seje rajši kravžasti peteršilj, ki ga ni mogoče zamenjati s pasjim peteršiljem.
Mrzla pitna voda škoduje domačim živalim. Konj n. pr., katere napajaš s premrzlo vodo, poloti se rada kolika. Oe hočeš, da bodč živina zdrava, napajaj jo z vodo, katera ima najmanj 7° R. A voda naj ne bo obležena, ker ima zoprn okus in ne okrepča živine, marveč je mnogokrat kriva, da dobi živina drisko. Konjem prija sveža voda.
Lupine za kokoši. Marsikateri kurje-rejec še dandanes ne ve, kako velikega pomena so jajčje lupine v kurjereji. Zdrobljene jajčne lupine, so posebno za mlade kure izvrstna hrana, ker vsebujejo mnogo apna in fosforovih soli. Jajčje lupine so v stanu nadomestiti za kokoši neobhodno potrebno fosforovo-kislino apno. Kuram, ki nesejo jajca z mehko lupino ali celo brez nje, bi se moralo pokladati v glavnem mnogo jajčnih lupin.
Da se listje na breskvah skrtoviči, vzrok je temu neka glivica in sicer tako-zvana »Exoascus deformaiis«. Tudi letos se opazi v nekaterih krajih po breskvah mnogo mehurčastego skrlatovi-čenego in na spodnji strani kakor z belo moko posutega listja. Kdor hoče ozdraviti take bolne breskve, naj vse bolno listje previdno in skrbno odščipne ter sežge, zdravo listje naj pa dobro in večkrat poškropi s Vo do 1% galičrto-apne-tio raztopino, torej s takšno^ kakršna se Uporablja za škropljenje trt.
Kakšna umetna gnojila se imajo uporabiti za krmsko peso? — Na vsak ha površine 60 kg fosforove kisline iz superfosfaitov, 160 kg kalija iz 40% kalijeve soli in 60 kg dušika na leto, za kar je treba 400 kg rudninskega super-fosfata in 400 kg 40% kalijeve soli, ki se naj raztrosita pred oranjem in potem
podorjeta. 200 kg čilskega solitra naj sc pa raztrosi in sicer polovioa o sajenju pese, ostali del pa o pletvi.
Preobrazba čebele:
pri malici pri čebeli	pri trotu
Doba jajčeca 3	3	3 dni
: Sl 2 E
„ bube	5-7	9-10	10
Preobr. traja 1 5 - 17	207a-22	23‘/2 -24 dni
Čebela ostane v panju 8 dni; od jajčeca mine 5—6 tednov. Matica po 25 do 30 dneh leže jajčeca in trot je po 32
dneh goden za plemenitev.
Navaden zrel med ima povprečno sledeče sestaviine:
vode	18.— %
invertiranega sladkorja 75. — % trsnega sladkorja	3.— %
dekstrina	3. — %
mravlične kisline	0.12%
fosforove kisline	0.03%
drugih organskih snovi 0.61 %
rudninskih snovi (pepel) 0.24%
100.00%
Matica lahko zaleže 50 jajc na uro, na dan torej 1.200. Ob izvrstni paši tudi 3000 — 4000. Na leto 100-200.000-	500
jajčec, odtehta matico. Na dan izleže 2—6 krat svoje teže. Skozi poletno dobo pa 400 kratno težo lastnega života.
Trot se izleže iz neoplojenega jajčeca, čebela iiz ■oplojenega. To lastnost imenujemo jalorodnost ali partenoge-nozo.
Saje — dober gnoj. Stroške ja čiščenje dimnikov lahko pokrijemo nekoliko s lem, da rabimo saje za gnoj. V več krajih pa vržejo ljudje saje iz nevednosti v kako zakotje med kamenje ali sipino, da tam prav dobro uspeva plevel, kar je za kmeta še škodljivo, ker se potem plevelovo seme zatroši še drugod. Pametni kmetovalci pa porabijo saje za gnoj. Vsake saje pa niso enake gnoiil-ne vrednosti, ki se ravna po tem, koliko vsebujejo saje amotjakaličnega dušika. Saje pa ne dado precej svoje gnojilne moči iz sebe. Poleti se zgodi to hitreie, pozimi kasneje. Najbolje je, če saje že
jeseni ali pozimi spravimo Pa vrt. Saje so posebno dober gnoj za salato, špinačo, zelje, čebulo in sadno drevje. Če se gnoji s sajami, se tudi manj plodi razen mrčes. Tudi trate si opomorejo, če se pozimi malo potresejo s sajami. Dobro pa je, če se za sajami potrese še malo komposta. Saje so pa tudi dober gnoj za rastline v loncih, ki po sajah jako dobro uspevajo.
Napajanje živine. Živine ne smemo nikdar napajati v vsaki mlaki, če hočemo, da ostane zdrava. Napajal jo vselej le na zdravi in čisti vodi. Najboljše je pač napajati živino ob čisti studenčnic.i, ako pa te ni, potem naj se napaja tudi ob čistih potokih in rekah, nikakor pa ne ob kalnih lužah in mlakah, v katerih voda stoji im smrdi od raznih rastlin in živali, ki v njej gnijejo. Toka voda je jako nezdrava za ljudi kakor za živino in prav lahko se zgodi, da zboli po njej živina in po živimi tudi ljudje.
Rano zelje dobimo, ako ga posejemo že meseca seplemibra ali začetkom oktobra v lehe ter ga še pred zimo presadimo na polje. Za lehe se mora odbrali na vrtu najboljša lega z najboljšo zemljo. Ko so zrastle sadike za pet do deset centimetrov visoko, se presadijo v dobro pripravljeno zemljo ravnotako kakor spomladi ali poleti. Nekaj sadik se mora pustiti na lehi, da se izpopolnijo spomladi z njimi ona mesta, kjer se ni kaka sadika prijela ali pa je vsled zime po-zebla. Na ta način dobimo že koncem maja debele zeljnate glave, lužne lege ali lege v zavetju so za pridelovanje takega zelja seveda najboljše.
Na prodaj imam 35 čebelnih družin in sicer 9 »Žnideršičev«, 21 »Peiernelov-cev« in 5 »Kobariških panjev«. Čebele so zdrave in z zadostno zalego medu.
Smast pri Kobaridu.
Ivančič Albert.
Odlikovano tisk. podjetje L. Lukežič, Gorica. — Odgovorni urednik: Ravnatelj Viljem Dominko.
Zavarovalnici „LE NORD“ in „ ROV AL EXCHANGE“
sta najgotovejši zavarovalnici proti požaru, streli,
■— : - — in vsem drugim nezgodam. =====
Zastopstvo za GORIŠKO in bivšo KRANJSKO ima
HROVATIN K S 1 S T
v GORICI, Viale XXIV IVIacjCjio št. It - prej ul. Treh kraljev.
ZnvarovanJ« proti nezgodam delavcev na delu.
MIRODIiNICfl (drogerija)
Gorica - Via Rastello N. 27
Na droono m debelo!
Zaloga raznovrstnih kemičnih proizvodov - medicinalnih zelišč - suhih in oljnatih barv - firnežev - čopičev - ščeti - toaletnega in navadnega mila - čistil in pripomočkov za vino - sirišča, tekočega in v prahu — bakrene in železne galice -žvepla - čilskega solitra - zamaškov - cevi in drugih izdelkov iz kavčuka itd.
Blago prvovrstno, cene zmerne, postrežba točna in solidna, za kar jamči in se priporoča	Anton Mervič, lastnik.