Okrogla miza
PRIPRA VLJENOST LJUDI,
DA RAZUMEJO TA TRENUTEK, JE IZJEM N Al
Kakšen je gospodarski utrip občine v tem trenutku, kako uresničujemo izvozna prizadevanja, politiko delitve in nagrajevanja ter cilje začrtanih strlikturnih sprememb v našem gospodarstvu? Pripravljenost ljudi, da razumejo ta trenutek, je izjemna! *
Stran 3
Celje - skladišče D-Per
III 5/1982
1119820619.10
SRJINJSKI ■ OBOI N
Leto V Številka 10 Oktober 1982
»Savinjski občan« izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec.
Ureja uredniški odbor: Jože Jan (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Lojze Trstenjak, Elza Golob, Franci Ježovnik, Marjan Vidmar, Zdenko Puncer, Kristian Markovič, Franc Izlakar, Irena Terglav, Cveta Mikuž, Milan Žolnir, Nevenka Žohar.
Naslov uredništva: Žalec, Ulica heroja Staneta 1, telefon 710-671 Grafična priprava: Savinjski občan, Tisk: ĆGP VEČER Maribor
Naklada: 11.000 izvodov
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421-1 /72je časnik »Savinjski občan« oproščen prometnega davka.
Andrej Marinc s sodelavci v Žalcu
Razgovor s političnim aktivom občine
Andreja Marinca, predsednika CK ZKS, so ob njegovem nedavnem obisku s sodelavci, seznanili z razmerami v občini Žalec. Predsednik občinske konference ZKS Žalec Franc Kalšek je goste najprej seznanil z aktivnostjo komunistov v občini v zadnjem obdobju. Poudaril je, da si komunisti predvsem prizadevajo premagovati sedanje težke družbenoekonomske razmere. Pri delu so jim v oporo kongresni sklepi in stališča 3. seje CK ZKJ. Organi ZK v občini terjajo od vseh komunistov dosledno, spoštovanje sklepov in večjo osebno in skupno odgovornost. »Komuniste, ki še niso dojeli resnosti sedanjega trenutka in niso pripravljeni aktivno sodelovati in uresničevati sprejete naloge, bomo
poklicali na odgovornost,« je dejal Franc Kalšek.
Sekretar občinskega komiteja ZK Ludvik Semprimo-žnik je podal oceno politično varnostnih razmer v občini in poudaril:
»Ni nam še uspelo prepričati vse komuniste, da so sedanje družbenoekonomske razmere težke in da jih lahko premagamo le z večjo delavnostjo, s kvalitetnejšim delom in ob kar največjem izkoriščanju notranjih rezerv. Delovni ljudje razumejo stanje in so pripravljeni na napore, da bi premagovali težave, v katerih se nahajamo; za zavore pa so marsikje krivi posamezniki, med njimi tudi komunisti, ki nočejo ali pa ne znajo delati drugače. Tam, kjer smo in bomo ugotovili, da
Odmevi na nove ukrepe ZIS
V	organizacijah ZD in med ljudmi so ukrepi Zveznega izvršnega sveta naleteli na številne odmeve. Odmevi so seveda različni, večina pa meni, da so prišli prepozno in da so preveč omejevalni, ne nakazujejo pa vseh rešitev. Avtomobilisti so pravzaprav že težko čakali na uvedbo bonov, saj je bilo stanje na bencinskih črpalkah že nevzdržno in odkrito je treba povedati, da so si mnogi vozniki tudi doma nakopičili zaloge. Pri celjskem Petrolu so nam povedali, da so v kritičnih dneh prodah le za sedem odstotkov manj bencina kot v normalnih dnevih. Zbrali smo tudi nekaj izjav o ukrepih.
IVAN BOZNIK, direktor Tovarne nogavic Polzela: »Priznati moram, daje naša organizacija v hudih težavah. Za naše izdelke ves material uvažamo in za to potrebujemo devize. Na konvertibilnem trgu pa dosegamo z izdelki tako nizke cene. da/ne pokrivamo niti proizvodnih stroškov. Eno je jasno: izvoz bo treba povečati, četudi bodo potem naši izdelki primanjkovali doma. V teh dneh pa čakamo seveda še dodatne usmeritve, tako da česa dokončnega še ne morem povedati.«
V	Hmezadu pravijo, da so ukrepi bili zares že nujni. Ne glede nanje pa je dejstvo, daje Hmezad že doslej vso pozornost namenjal izvozu. Samo vrednost letošnjega izvoza bo enainpetdeset milijard deviznih dinarjev, prihodnje leto pa se bo seveda še povečal. Spodbujevalni ukrepi za izvoz so torej še kako dobrodošli. Tudi v tekstilni tovarni v Preboldu so izvozu že doslej namenjali precejšno pozornost! saj so ga v letošnjem letu podvojili. Stimuliranje izvoza bo torej dobrodošlo tudi preboldskim tekstilcem, ki pa menijo, da imajo omejevalni ukrepi tudi svojo slabo stran. Dokler se bomo pogovaijali le o varčevanju in omejevanju, bo tudi težko biti konkurenčen na tujem tržišču, zlasti na konvertibilnem.
Obrtniki so zaskrbljeni. Še zlasti velja to za avtoprevoznike, pa tudi avtomehanike in druge, ki so morali večkrat v tujino po različne rezervne dele. ker jih je doma primanjkovalo. Uvedba pologa njim gotovo ni dobrodošla. To velja tudi za kmete, ki tarnajo, da doma še zdaleč ni dovolj rezervnih delov za vso potrebno mehanizacijo.
Andrej Marinc: „Potrebna nam je večja zagnanost in volja!”
gre za nesposobnost vodilnih kadrov, bomo terjali takojšnjo razrešitev le-teh. To smo v primeru Montane in Sigme —TOZD Sanitarne stene že storili. Trenutne gospodarske
razmere v občini so zadovoljive, težave pa so s preskrbo z repromateriali.«
O razvoju delegatskega sistema in prizadevanjih za aktivnejše vključevanje delegatov v razreševanje sedanjih razmer je podal informacijo predsednik občinske skupščine Viljem Petek.
Andrej Marinc, predsednik CK ZKS, je dejal, da so-aktiv-nosti in prizadevanja komunistov v žalski občini usklajena s politiko in stališči CK ZKS in CK ZKJ. Poudaril je, da se morajo komunisti in drugi najodgovornjši dejavniki v občini veliko in nenehno pogovarjati z ljudmi, jih seznanjati in opozarjati, da sedanje zaostrene razmere ne bo mogoče premagati čez noč. V svetu gre za politično in ekonomsko krizo in za vse večje razlike med razvitim in nerazvitim-svetom. Vse to pa
nas ne sme navdajati z malodušjem, nasprotno, potrebna nam je večja zagnanost in volja. Kolo življenja in dela se ne sme ustavljati, z lastnim znanjem moramo posodobiti tehnologijo in se zavzemati za kvalitetnejše proizvode. Zato bomo v bodoče investirali predvsem v posodobitev tehnologije in znanje ter tisto proizvodnjo, ki bo zagotavljala večji izvoz. Ob tem pa nam manjkajo kvalitetni programi. Na področju negospodarstva se bo potrebno za reformo vzgojnoizobraževalne-ga sistema, med drugim razjari tudi celodnevno šolo, skrb za kvalitetne kadre je naša pomembna naloga,« je dejal Andrej Marinc.
Razgovoru s političnim aktivom občine so prisostvovali še Štefan Korošec in Janez Zahrastnik, člana predsedstva CK ZKS, dr. Katja Vadnal, izvršna sekretarka za področje vzgoje in izobraževanja; Josip Košuta, izvršni Sekretar za idejna vprašanja znanosti in kulture; dr. Emil Rojc, sekretar MS ZKS, in član CK ZKS iz Žalca Srečko Kvas.
Iz
uredništva
Najnovejšim stabilizacijskim ukrepom in gospodarskim razmeram v občini namenjamo v tej številki največ prostora.
Tudi v bodoče bomo več in kritičnije pisali o rezultatih in problemih našega gospodarstva. O tem, kako smo obolevali za potrošniško mrzlico, smo pripravili več komentarjev. Z njimi želimo predvsem opozoriti na to, kako se ne bi smeli obnašati, hkrati pa tudi potrkati na zavest tistih, ki jim je beseda solidarnost tuja in nerazumljiva.
Uredniški odbor se je odločil, da vas, spoštovani bralci, povabi k sodelovanju v novi rubriki Vprašajte-odgovarja-mo. Vprašanja lahko postavljate posameznikom, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, izvršnemu svetu, samoupravnim interesnim skupnostim, občinski skupščini in družbeno političnim organizacijam občine Žalec. Vprašanja naj bodo kratka in konkretna, da bodo tudi odgovori nanje lahko tak-
šni.
DNEVU MRTVIH
Smrt je logičen zaključek življenja. Tako so nas učili starši, kasneje učitelji in profesorji v šoli. Pa ne samovnas, ljudi današnje generacije. Stoletja nazaj je bila smrt za človeštvo vsega sveta — vseh celin — misterij. Sprejemali so jo vsak po svoje. Skupna vsem pa je bila pieteta za umrlimi. Smrt je za nekatere človeške skupnosti pomenila nujo, heroizem ali dolžnost. Da. tudi dolžnost. Še ni dolgo tega, ko so naši možje, matere, sinovi in hčere darovali svoja dragocena življenja za svobodo, človeško dostojanstvo in svobodo duha. Na današnji dan je lepo videti njihove skromne gomile sredi host. Na njih gori le svečka ali dve, priložen pa je šopek po-
znojesenskega cvetja, ki so jih prinesli svojci, soborci ali učenci bližnje šole.
Dandanes se jih spomnimo le še ob dnevu mrtvih na komemoracijah ob spomenikih padlim. Takrat običajno pravimo: življenje so darovali »na oltar domovine«. Toda ta oltar nr bil lesen, z obilno pozlato in neštetimi svečniki. Bila je temna, deževna noč. vlaga je prodirala skozi zlizano pelerino. Noč so parali rezki rafali. Brez krika-kri, smrt.
Nocoj na njihovih gomilah dehtijo skromne cvetice v znak hvaležnosti, brlita svečki kot obljuba. da še gori v nas ogenj ljubezni do domovine, za katero so dali oni svoja življenja. Obljuba,
da se njihovi veri ne bomo odrekli ludi v bodoče. Ne mi, njihovi soborci. somišljeniki, ne oni, ki že kot mlada kal poganjajo iz njih, iz
nas.
Dan za dnem odhajajo od nas tudi tisti, ki so pokopavali svoje brate v borbi in neomajni veri v njeno pravičnost. Dobro se še spominjajo jas in temnih globač, kjer so ostajali najboljši in naj-predanejši. Odhajajo skromno, kot so živeli. -V skromnosti so vzgajali svoje otroke. Želeli so, da bi bile tudi njihove gomile podobne tistim, pod katerim ležijo njihovi tovariši, ki kojim izrekli še zadnji »smrt fašizmu«.
Toda glej! Nad njihovo gomilo se kopičijo silne gmote kamenja.
Najdražjega, dragega, le redko skromnega. Veliko dragega kamenja. Preveč. Tega si v življenju niso želeli. Neskladovnic'dragega kamenja, ne dragocenih šopkov, temveč razumevanja, ljubezni, predvsem pa spoštovanja do časa, ki so ga nosili v svojih srcih kot dragocen spomin. Tudi da bi mi, ki ostajamo kot del njih, ne bi niti za trenutek pozabili bistva vsega njihovega boja, našega boja. Boja za lepši jutri nam, njim, ki se rojevajo in ki se bodo še rodili. Za vse nas, če bomo zadovoljni z majcenim šopkom na očetovem, materinem ali prijateljevem grobu ob dnevu, ki je namenjen spominu nanje. Spominu, ki je boleč. Ta bolečina in blag spomin pa je najmogočnejši spomenik vsemu človeštvujn vsakemu posamezniku.
Cveta Mikuž
Prodajnem centru NAME
n
- v diskontu
NOVO SREDIŠČE VAŠIH NAKUPOV
PRODAJNI CENTER LEVEC
nama
j^lesnina

hvala za zaupanje
10. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
maamm
DPI II
mJmrn
Aktualno
SETEV-NAŠA , VELIKA OBVEZA
Letošnja jesen je kmetovalcem bogato poplačala vloženo delo. Podatki kažejo, da smb letos v Jugoslaviji pridelali na 1,559.000 ha 5,230.000 ton pšenice, kar je za 23 odstotkov več kot lani. Poprečni hektarski donos je znašal 3,36 ton pšeničnega zrnja, na družbenih posestvih pa 4,49 ton in da smo do začetka oktobra odkupili že nad 2,6 milijona ton pšenice. Zelo dobro so obrodile tudi ostale poljščine, zlasti še koruza, ki daje ponekod rekordne donose.
Dober pridelek in uspešen odkup pšenice smo zabeležili tudi v Sloveniji. Z odkupljenimi 46.000 temami pšeničnega zrnja bomo pokrili 20 odstotkov potreb, ostalo pšenico pa smo si priskrbeli z dolgoročnimi pogodbami, sporazumi in skupnimi vlaganji v Vojvodini in na drugih žjtorodnih področjih Jugoslavije.
In kakšne obveze nas čakajo pri jesenski setvi? Čeprav pšenica oziroma žita v Sloveniji niso najpomembnejša poljščina, bomo letošnjo jesen še nekoliko povečali setvene površine, da bi ob naslednji žetvi s 30 odstotno tržnostjo odkupili predvidenih 64.000 ton pšeničnega zrnja.
Naloga ne bo lahka in sedaj bo treba kar najbolje opraviti setev. Pri tem kmetovalce spodbujajo in hrabrijo letošnji proizvodni rezultati in lahko pričakujemo, da bo delo pravočasno in temeljito opravljeno.
Nedavno podpisani samoupravni sporazum o medsebojnih obveznostih in dolžnostih pri organizirani tržni pridelavi in predelavi pšenice in sladkorne pese (slednje naj bi pridelali prihodnje leto 260.000 ton), ki so ga podpisali pridelovalci in predelovalci omenjenih poljščin, oskrbovalci v kmetijstvu z reprodukcijskim materialom, strokovne ustanove in banke, kaže, da ne gre zgolj za akcijo za večjo pridelavo pšenice, sladkorne pese in ostalih poljščin, marveč za našo stalno nalogo, da bi pridelali več hrane ne le za lastne potrebe, ampak tudi za izvoz. Ob dobri prireji se nam obetajo večje možnosti izvoza mesa, zato je še kako pomembno pridelati dovolj dobre živinske mrve. Ker je koruza na trgu predraga, računamo tudi na večji pridelek te poljščine, kije letos, kot vse kaže, zelo dobro obrodila.-saj iz nekaterih območij že poročajo o rekordnem pridelki.
Za Savinjsko dolino in njene kmetovalci pomeni hmelj čisto devizo. Saj zelena roža, kot mu pravimo, ni obremenjena z uvozom. Ker bomo povečali površine s hmeljem, bodo kmetovalci zasejali s pšenico enake površine kot minulo jesen. Vendar to ne pomeni da ni možnosti boljše pridelave pšeničnega zrnja. Letosje znašal poprečni donos v naši občini 3.5 do 4 tone pšenice, posamezniki pa so pridelali tudi do 7 ton pšeničnega zrnja, kar pomeni, da imamo še velike rezerve.
Visokoroamn sort semenske pšenice je dovolj, na voljo pa so tudi umetna gnojila in sejalni stroji. Če se bo kmetovalcem naslednje dni nasmehnilo lepo vreme, bo tudi seme pravočasno v zemlji.
Lojze Trstenjak
Za nami je 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Priprave nanj so potekale domala vse letošnje leto v ospovnih organizacijah Zveze sindikatov, - konferencah osnovnih organizacij ZS in v koordinacijskih odborih. Tako je bilo tudi v naši občini. Izoblikovane so bile številne pripombe in predlogi. Ocenimo lahko, da je večina vodstev osnovnih organizacij ZS in konferenc temeljito pristo-. pila k pripravi na kongres oziroma k razpravi o kongresnih dokumentih Odraz tega so bile tudi razprave naših delegatov na kongresu, saj je v njih aktivno sodelovalo kar osem delegatov.
V	uvodnem referatu predsednika ZS Slovenije Marjana Orožna je bilo poudarjeno, da naj kongres opravi dve osrednji nalogi: »Da poskušamo oceniti, kako je Zveza sindikatov v štiriletnem obdobju po IX. kongresu opravila in uresničila svojo družbeno vlogo, in drugič, da ustvarjalno prispevamo k izhodiščem, ki so v razpravi med članstvom v pripravah na kongres že dobila podporo, in da izoblikujemo smernice za naše delo v prihodnje.« .
V	tej smeri je potekal kongres tudi v naslednjih dneh. Težišče razprav je bilo na večji odgovornosti, delu in večjem vplivu delavcev na posamezne odločitve. Izročena je bilo vrsta kritičnih pripomb, izpostavljeni pa so bili tudi pozitivni dosežki. Odločno pa so delegati podprli vsa prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva in za boljše gospodarjenje nasploh.
Ob desetem kongresu Zveze sindikatov Slovenije bomo skušali kratko predstaviti kongrese od leta 1945 dalje.
Prvi kongres Enotnih sindikatov Slovenije je bil od 25. do 27. septembra 1945 v Ljubljani. Kongres je potrdil dotedanja prizadevanja in sprejel pravila organizacije in delovanje. Po kongresu so se organizirali prvi občni zbori sindikalnih podružnic. Delovni kolektivi so organizirali tekmovanje: „Vse sile za obnovo in napredek”.
Leta 1949 sc je uveljavil naziv Zveza sindikatov Jugoslavije. Drugi kongres Zveze sindikatov Slovenije (ZSS) je bil od 27. maja do 29. maja 1949. Kongres se je zavzel za nadaljnjo graditev socializma pod vodstvom KPJ in tov. Tita. Podrobno je obravnaval vsa področja sindikalnega delovanja.
23. XII. 1949 sta centralni odbor ZSJ in gospodarski svet vlade FLRJ izdala navodila o ustanovitvi in delu delavskih svetov državnih gospodarskih podjetij. Po tem navodilu so imeli delavski sveti y glavnem posvetovalni značaj, vendar so imeli tudi nalogo, da aktivno sodelujejo pri reševanju vseh važnih vprašanj podjetja. 5. VIL 1950 je bil objavljen temeljni zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj.
Ob «prejemu tega zakona je tov.
Na volilno programski konferenci občinske konference ZSMS v Žalcu so ocenili delo, ki so ga opravljali v preteklem letu, ter sprejeli programske in akcijske usmeritve OK ZSMS Žalec za prihodnje obdobje. Precej pozornosti so namenili mladim v krajevnih skupnostih ter poudarili, da bo treba še več storiti za vključevanje mladih v vse oblike interesnega udejstvovanja. Mladi v organizacijah združenega dela se bodo morali bolj prizadevati za uveljavljanje družbeno-eko-
Pri vseh teh razpravah pa sindikat ni izjema, nasprotno, odgovoren je, da se dogovorjena politika dosledno izvaja, na nekaterih področjih pa mora biti nosilec akcije. V vsaki organizaciji združenega dela in družbenopolitični skupnosti mora sindikat oceniti, zakaj se za zagotavljanje zakonitosti in odgovornosti ne uporabljajo možnosti, ki jih daje naš samoupravni sistem, oziroma zakaj se posamezne zadeve ne urejajo po samoupravni poti; zakaj ne ukrepamo Odločneje takrat, ko vidimo, da se zadeve ne urejujejo, kot bi se morale. Večkrat je bilo v razpravah delegatov poudarjeno, da vse prevečkrat čakamo na odločitve od zgoraj, hkrati pa pozabljamo, da je to voda na mlin administraciji. Večina delavcev je že sedaj ogorče-
Tito (26. VI. 1950) dejal v ljudski skupščini:
,, . . . izročitev tovarn, rudnikov itd. v upravljanje delovnim kolektivom bo onemogočila, da bi se v našem gospodarstvu vgnezdila nalezljiva bolezen, ki ji je ime birokratizem . . .”
Poglejmo še, kaj je tov. Tito dejal ob obisku v Niški Banji, 6. VIL 1952:
„ . . . Trav dobro veste, da smo dali tovarne v upravljanje delavcem. Zavedati se morate, da imajo delavci dejansko pravico upravljanja. V podjetjih so sami gospodarji, sami odgovarjajo za to, kar delajo zase, prav tako pa tudi za vse, kar delajo za skupnost. Vi kot oblast, zlasti ljudski odbori, ne smete dovoliti, da bi postali zavora pri razvoju našega gospodarstva. Zraven tega morajo delavci razumeti tudi svoje dolžnosti do skupnosti. Vzpostaviti je treba skladen odnos in spodbuditi prizadevanja za kar najširšo demokratizacijo od zgoraj navzdol. ...”	s
Volitve v prve delavske svete 1950 so vplivale na delovanje in vlogo sindikata v paši družbi. To je bil čas hudih naporov za dosego ciljev petletke, uvedena sta bila nov gospodarski in nov plačilni sistem.
16. I. 1952 je pokrajinski svet ZSS ob drugi obletnici volitev prvih delavskih svetov povabil k tek-
nomskih odnosov in samoupravno organiziranost, mladi v kmetijstvu pa morajo biti nosilci akcije za spreminjanje družbeno-eko-nomskih odnosov v kmetijstvu. Pomembne so tudi nalogetnladih v vzgoji in izobraževanju, v organizacijah in društvih ter v splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti.
Za predsednika OK ZSMS Žalec so znova izvolili Danila Basleta iz Šentruperta, za sekretarja pa Milana Vogrinca, ki bo to
nih nad zapletenostjo administrativnih postopkov in večanjem administracije.
Kongres je posebno opredelil naloge sindikata v bodoče in kategorično odklonil mišljenje tistih posameznikov. ki sodijo, da je sindikat vse preveč pod vplivom nekoga tretjega, odklonil pa je tudi tista razmišljanja, ki vodijo v to, da bi moral sindikat biti v opoziciji.
Andrej Marinc, predsednik CK ZKS, je poudaril: »V ustavi in zakonu o združenem delu ter v nekaterih drugih dokumentih je opredeljeno mesto, vloga, pravica in dolžnost sindikatov v graditvi in razvoju naše socialistične skupnosti. Takšne vloge in pravice doslej ni imel še noben sindikat v svetu ...«
Smernice sindikata so jasne in konkretne. Od vseh nas
movanju v delavskem upravljanju vse delovne kolektive Ljudske republike Slovenije.
25. I. 1953 je bil XI. plenum republiškega sveta ZSS, ki je razpravljal o problemih delavskega samoupravljanja. Samoupravljanje je bila tudi glavna tema na III. kongresu — od 24. do 26. maja 1953. Leta 1955 so se sindikati organizacijsko prilagodili novemu komunalnemu sistemu in ustanovili občinske sindikalne svete. Namesto kongresov so delo sindikatov obravnavali občni zbori republiškega sveta ZSS. Ta način dela je ostal v veljavi vse do leta 1974. V tem času je bilo sedem občnih zborov.
Prvi občni zbor je bil 6. II. 1956. Na njem so razpravljali o uveljavljanju novega gospodarskega sistema, o vprašanjih nagrajevanja itd. Na občnem zboru, ki je bil 22. in 23. II. 1957 v Mariboru, je bila glavna tema vprašanje življenjske ravni, produktivnostdela, samoupravljanje ter izobraževanje odraslih. Sindikat se je vključil v priprave za prvi kongres delavskih svetov, ki je bil VI. 1957. Občna zbora, ki sta bila 30. VI. 1958 in 4. in 5. XI. 1959, sta posvetila največjo pozornost razvoju samoupravljanja, storilnosti dela in nagrajevanju. 5. I. 1952 so sindikati na svojem občnem zboru pretresli celotni gospodarski razvoj
funkcijo opravljal profesionalno. Izvolili so tudi nove člane predsedstva OK ZSMS. Ti so Alojz Terglav iz Šempetra. Mojca Turk iz Grajske vasi, Irena Terglav s Polzele. Andrej Šporin iz Žalca, Uroš Ločniškar iz Žalca, Alenka Toman iz Šempetra, Milan Kondič iz Gradnje. Ivica Remic z Vranskega, Srečko Plešnik iz Vinske gore, Matej Valant iz Žalca in Vojko Kolan iz Prebolda. Član predsedstva je tudi predsednik Kluba študentov Orest Jarh.
— članov Zveze sindikatov pa je odvisno, kakšno vlog bo imel in kako se bodo dogovorjena stališča v praksi tudi izvajala. Osrednja naloga sindikata v sedanjem trenutku je povsem na dosledni uresniči-, tvi nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja na socialističnih samoupravnih temeljih,'upoštevajoč gospodarsko stabilizacijo. Doslednje izvajanje stabilizacije danes je porok za boljši jutri, ali kot je dejal Marjan Orožen: »V naši družbi bo toliko svobode in enakopravnosti, kolikor bo odgovornosti.«
Več o konkretnih nalogah sindikata in o predstavitvi izvoljenih članov v organe republiškega sveta ZS Slovenije iz naše občine pa v prihodnji številki.
Slovenije. Šesti občni zbor je bil aprila 1964.
1965 je bila sprejeta gospodarska in družbena reforma, aktivnost sindikatov se je usmerila v to problematiko, temu vprašanju je bil posvečen tudi 7. občni zbor 7. II. 1968.
V tem času (28. V. 1965) je bil (udi Zbor samoupravljalcev Slovenije, ki se ga je udeležilo 6500 samoupravljalcev.
Občni zbor oz. kongres bi se naj sestal tudi leta 1972, vendar je bil zaradi trenutnih družbenopolitičnih razmer preložen. V tem času je bilo nekaj sindikalnih konferenc, konferenca, kije bila 18. 6. 1970, je sprejela statut ZSS.
Osmi kongres je bil 7. in 8. novembra 1974 v Celju. Delo je teklo v štirih komisijah:	za
nadaljnji razvoj samoupravljanja, za dohodek in delitev dohodka, za družbeni standard in socialno varnost ter za organiziranost in razvoj sindikatov. Osrednja tema devetega kongresa, ki je bil 25. in 26. X. 1978 v Mariboru, je bila vloga sindikatov pri uveljavljanju socializ-stičnega samoupravljanja. Več pozornosti, so sklenili delegati, je treba posvetiti življenjskim potrebam delavcev. Poudarili so, da moramo delavcu zagotoviti prevla-dajočo vlogo pri razporejanju dohodka in pri krepitvi samoupravljanja v političnem življenju.
C
NAŠI DELEGATI
Jerica Čretnik, Jožica Eber-linc, Terezija Kos, Leon Pader, Anton Rode_, Vera Salezin, Velimir Stepanov, Ema Savinek, Vili Viđali, Ivan Vodlan.
GOSTJE
Sbnja Jezernik, ■ Vasilija Kranjc, Breda Žagar, Marija Slokar, Branko Povše in Karel Seibert.
_________________________
Delegati
o
kongresu
Zavest o težavnem gospodarskem položaju in pripravljenost dati vse od sebe za premagovanje težav ob nadaljnjem razvijanju in poglabljanju samoupravljanja sta bili ves Čas prisotni v razpravah in zaključkih pravkar minulega 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Delegati najmnožičnejše organizacije, ki zajema kar 99 % vseh zaposlenih pri nas, so ob tem terjali, da te besede vsi, brez izjeme, začnemo tàkoj spreminjati v dejanja, da začnemo bolje in kvalitetneje delati, da izpolnimo dogovorjeno. Svoj delež so na kongresu dali tudi delegati žalske občine, ki so: vsi sodelovali v razpravah in: se zavzeli ža skupno akcijo k boljšemu standardu delavcev, ki ga danes lahko reši le delo. Nekatere izmed njih smo po kongresu povprašali o tem, kaj nam je 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije dal.
JERICA ČRETNIK, delovodja v oddelku loščilnice KIL iz Liboj: Veliko sklepov. smo delegati sprejeli na kon-1 gresu in upam, da se bodo uveljavili v praksi. Poudarjam, da povečujemo diferenciacijo med delovnimi organizacijami oz. delovnimi ljudmi. Ne zdi se mi namreč prav da v tekmi za devizami dodatno stimuliramo samo »nove« izvoznike, »stare« pa pozabljamo; med njimije tudi naš kolektiv. Tudi na področju sredstev in objektov skupne porabe smo prikrajšani, saj smo si v preteklosti prizadevali razširiti predvsem materialno bazo.
VERA ŠALESSIN, tehnolog iz žalskega JUTEKSA: Izrekli smo se za konkretne naloge in upam, da smo jih vsi pripravljeni začeti čimprej uresničevati. Prevsem več in bolje delati. Zavzela sem se predvsem za delavke v tekstilni industriji, ki delajo v težkih delovnih pogojih in so zaradi tega podvržene raznim boleznim. Zato bi jim morali delovno dobo benificirati.
VILI VIĐALI, poslovodja v žalski NAMI: Če bomo dosledno realizirali sklep resolucije, bodo rezultati kmalu drugačni kot so danes. Zavzel sem se za trgovce, ki so vse premalo stim ulirani, vemopa, da se morajo v času pomanjkanja raznovrstnega blaga posebno truditi, da prodajo tisto, kar pač je. V Nami zaslužijo trgovci ok. 10.000 din, med tem ko je trenutno republiško poprečje okrog 14.000 din. Zavzemam se, da bi čimprej ukinili devizno prodajo in dali dinarju tisto vrednost, ki jo mora imeti.
IVAN VODLAN, kmetijski tehnik v HMEZADU: Kongres je priložnost, da spregovorimo o dobrih in slabih straneh, da spregovorimo. kako bi dobre še izboljšali in slabe odpravili. V kmetijstvu, v proizvodnji mesa in mleka npr. so cene pod družbeno kontrolo in se ves čas postavlja vprašanje rentabilnosti in akumulati-vnosti. Medtem pa nekatere favorizirane dejavnosti lažje ustvarjajo dohodek, saj jih nihče ne vpraša, kako je bil pridobljen. Zavzel sem se, da bi se vse cene bolj približale zakonu ponudbe in povpraševanja.
Edi Masnec
B. P.
Žalski delegati zapuščajo 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije
IZ PROGRAMSKO VOLILNE KONFERENCE ZSMS
Stabilizacijska prizadevanja občine v luči sklepov 3. seje CK ZKJ in resolucije za 10. kongres Zveze sindikatov _ Slovenije so v ospredju aktivnosti subjektivnih sil v tem trenutku. O uresničevanju zastavljenih ciljev gospodarske stabilizacije, konkretno v naši občini, je tekla beseda za okroglo mizo, v kateri so sodelovali Ervin Janežič, predsednik izvršnega sveta; Andrej Šepeč, podpredsednik izvršnega sveta in predsednik komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj; Franjo Tilinger, direktor KIL Liboje; Rafko Končina, direktor SIP-a Šempeter, Tone Savorgnani, direktor Ferrali-ta Žalec; Andrej Čulk, direktor Interne banke SOZD-a Hmezad, in Miha Goličnik, pomočnik direktoija Interne banke v SOZD-u Hmezad.
Razgovor smo namenili najpomembnejšim vprašanjem, gospodarskega vsakdanjika: gospodarskemu utripu občine v tem trenutku, uresničevanju smelo zastavljenih izvoznih prizadevanj, delitvi dohodka in nagrajevanju ter načrtovanim ciljem v prestruktuiranju gospodarstva. Beseda pa je tekla tudi o notranjih rezervah in o pričakovanjih za naslednje leto.
ERVIN JANEŽIČ; Stanje v naši občini, vzelo globalno — v prvi polovici leta, ni najbolj rožnato. Ni dosti slabše ali boljše kot v drugih občinah, čeprav smo ugotovili, da smo v osnovnih pokazateljih imeli najnižjo rast v celjski regiji, pa tudi pod republiško ravnijo. To pa še vedno ni kritično, saj imamo še vedno dovolj
povzroča že omenjene nižje stopnje rasti.
ANDREJ ŠEPEC: Pred nedavnim smo skupno s predstavniki delovnih organizacij že ugotovili, da bi rast dohodka, glede na kritičnost trenutka, bila lahko še znatno nižja. Poudariti moram, da smo se dosledno držali dogovorjenih okvirov politike cen, saj cen nismo povečevali v tistem odstotku, kakor je bilo izkazano poprečje v'SR Sloveniji (30 odstotkov), temveč le za 12 do 13 odstotkov. Če bi dogovor o cenah enotno izvajali v celi Jugoslaviji, bi naša rast dohodka (23 do 24 odstotkov) pomenila neko kvaliteto v smislu stabilizacije in bi gotovo zadostovala za dosego naših planiranih ciljev, se pravi tri ali štiri odstotke realne rasti. Dejstvo pa je, daje rast cen na drobno ali inflacija že več kot 30-odstotna, tako da lahko trdimo, da planirana rast ne bo dosežena. To pa postavlja pod vprašaj tudi realnost v začetku leta izračunanih programov skupne porabe.
RAFKO KONČINA, SIP ŠEMPETER: Sedanji trenutek v industriji ni bistveno drugačen, kot ga doživljamo v industriji že celo pomlad in poletje. Stanje je zaskrbljujoče, vendar ga krpamo iz dneva v dan. Razlogi so znani, osnovni pa je pomanjkanje materialov. V SIP-u smo odvisni od uvoza le za dva do tri odstotke proizvodnje, ki jo vgrajujemo, pa vendarle nimamo zadosti deviz, ki bi jih združevali za nabavo repro-materiala. Bojimo se, da bo proizvodnja obstala, pa če-
ERV1N JANEŽIČ, IS: „Stanje v naši občini v letu 1982 je podobno kot v občinah regije in SR Slovenije. Enak obseg proizvodnje stane žal vedno več, ker je proizvodni ciklus ves čas moten, od tod tudi nižje stopnje rasti.
proizvodnje. Kljub temu pa števila zaposlenih v tem času nismo povečali. Tudi pri nas ljudje razumejo težave, tako da načrtujemo izpolnitev letnega plana. Za smelejši plan v letu 1983 pa nam je največja neznanka plin.
ERVIN JANEŽIČ: Zavedamo se, da v danem trenutku ne moremo dvigniti produktivnosti dela brez dodatnih naložb in ob velikih problemih preskrbe s surovinami. Enak obseg proizvodnje stane žal vedno več, ker je proizvodni ciklus ves čas moten.
TONE SAVORGNANI, FERRALIT ŽALEC: Konkretni rezultati v TOZD-u Livarna kažejo, da seje fizični obseg proizvodnje povečal za 12 odstotkov (pri nespremenjenem številu zaposlenih), v Strojnem obratu pa za štiri odstotke. Žal razumevanje za
vanja. Na ravni SOZD-a ugotavljamo, da bomo zastavljeni plan dosegli, kar se tiče osebnih dohodkov pa smo v okviru resolucije. Tudi naše delovne organizacije pestijo neugodne zunanje okoliščine: pomanjkanje energije ter pomanjkanje surovin iz uvoza. Kljub vsemu pa še uspevamo zagotavljati nemoten potek proizvodnje, kar je izredno pomembno, saj zagotavljamo nemoteno preskrbo z mlekom in mesom. Stanje na področju preskrbe z mesom je kritično. Nekaj časa smo stanje reševali z zalogami, sedaj pa smo odvisni le od odkupa živine. Precejšen del odkupa je na Kozjanskem, vendar je zaradi različnih cen precej živine prodane na Hrvaško. Prekupčevalci pa se zadnje čase vse pogosteje pojavljajo tudi v Savinjski dolini. Tudi preški* ba z mlekom in mlečnimi izdelki je zadovoljiva, sicer pa lahko z zadovoljstvom rečem, da je letos dobra tudi letina osnovnih pridelkov.
IZ VOZ.srečanje z realnostjo v svetu!
ERVIN JANEŽIČ: Za letošnje leto zastavljeni izvozni plani so bili ambiciozni, saj smo predvidevali realno rast izvoza za deset odstotkov in nižjo stopnjo uvoza, tako da bi v naslednjih letih dosegli pokrivanje uvoza z izvozom. Vendar pa izvozna gibanja v prvi polovici leta niso bila takšna, kot smo predvidevali. Skupen izvoz smo, povečali le za odstotek, res pa je, da se je bistveno zmanjšaltTvoz. Žal so posledice zmanjšanega uvoza že opazne. Skoraj polovico izvoza smo uresničili na kli-
cije. Za uspešnejši izvoz pa je neposreden stik nujno potreben.
RAFKO KONČINA, SIP ŠEMPETER: Znano je, daje tehnologija na vzhodu slabša od zahodne, cene za le-to pa večje. Mi pa naj bi uvažali ravno iz vzhoda. Tako vzhod na naš račun pokriva razliko nizkih cen. doseženih na zahode.
TONE SAVORGNANI: Naj večja ironija pa je, da moramo tudi domačo tehnologijo kupovati z devizami! V Ferralitu dosegamo sicer 250-odstotno pokrivanje uvoza z izvozom, pa nam kljub temu primanjkuje deviz. zlasti še sedaj, ko smo tudi doma začeli prodajati za devize.
MIHA GOLIČNIK, HMEZAD ŽALEC: V Hmezadu bomo po vsej verjetnosti plan izvoza za letošnje leto uresničili. Diskriminacija na področju cen v izvozu nas je prisilila, da smo pričeli sami selekcionirati, kaj bomo sploh še izvažali. Jasno, da predvsem tisto, kar je tudi dohodkovno zanimivo. Izguba dohodka je tudi posledica nerealnega tečaja tuje valute. Tudi to bi morali sistemsko rešiti. V Hmezadu si prizadevamo za povečanje izvoza, saj smo med drugim sprejeli projekt za izgradnjo mlekarne in spremljajočih objektov v Nigeriji. Gre za izvoz naše tehnologije in znanja. V izvajanje del v Nigeriji pa bomo vključili tudi izvajalce drugih del iz naše občine.
FRANJO TILINGER, KIL LIBOJE: Letošnji izvoz smo povečali za 35 odstotkov.
ERVIN JANEŽIČ: Izvršni svet ugotavlja, da se je število kršiteljev družbenega dogovora v polletju še zmajšalo. Spoštovanje dogovora bomo tako dosledno zahtevali od vseh organizacij združenega dela. Vemo pa tudi, da so osebni dohodki v naši občini nižjikot v ostalih občinah, kar pa vpliva seveda tudi na nižji priliv sredstev v družbene dejavnosti. Tudi tu so prisotni nizki osebni dohodki, še zlasti v šolstvu, kar nam seveda povzroča dodatne probleme. Smeri prestruktuiranja gospodarstva v občini
ERVIN JANEŽIČ: Struktura našega gospodarstva ni najboljša. Mnogo smo že zamudili v smislu prestruktui-ranja oziroma uvedbe dopolnilnih programov v delovnih organizacijah, ki so odvisne od uvoza surovin. Premalo smo storili pri združevanju sredstev za skupna vlaganja, povrhu vsega pa še ustreznih; programov nismo imeli in jih nimamo niti danes. Glede združevanja delovnih organizacij ne moremo govoriti na pamet, jasno pa je, da je združevanje in sodelovanje možno in nujno. Tu mislim na gradbeništvo in proizvodnjo gradbenih elementov. V občini imamo tudi delovne organizacije z več temeljnimi organizacijami z različnimi proizvodnimi programi, ki večkrat zaradi razdrobljenosti zavirajo skupen razvoj. Tu ' mislim na kovinske obrate, ki sicer dosegajo občasno boljše rezultate, ne pa hitrejšega razvoja, ki je možen le v večjih organizacijah z enotnim razvojnim programom. Torej
ANDREJ ŠEPEC, IS:	V
združenem delu ugotavljamo, da bi rast dohodka, glede na kritičnost trenutka, lahko bila še
nižja!	*
RAFKO KONČINA, SIP: V proizvodnjo se vključujejo tudi režijski delavci iz skupnih služb in temeljnih organizacij.
V
FRANJO TILINGER, KIL: V devetih mesecih smo dosegli 11-odstotno povečanje fizičnega obsega proizvodnje. Tudi pri nas ljudje razumejo nastale težave.
TONE SAVORGNANI, FERRALIT: Delavci ne morejo razumeti, da osebni dohodki (kljub ugodnim poslovnim rezultatom) zaradi težkih pogojev dela ne morejo biti večji kot drugod.
ANDREJ ČULK, HMEZAD: Stanje na področju preskrbe z mesom je kritično, preskrba z mlekom in mlečnimi izdelki pa je zadovoljiva.
MIHA GOLIČNIK, HMEZAD:
Naša usmeritev je v izvoz tehnologi je in znanja
ugodne absolutne rezultate (ustvaijeni dohodek na zaposlenega). moti nas le dejstvo, da bomo ob koncu leta lahko govorili ne o realni rasti družbenega proizvoda, ampak celo v primeijavi z lanskim o padcu družbenega proizvoda. To pa lahko ima poleg gospodarske stagnacije tudi zelo negativne posledice v delitveni politiki. Zavedamo se. da v naši občini ne dosegamo planiranih rezultatov, saj ugotavljamo, da dohodek ,in prihodek ne rasteta tako, kot smo predvidevali, z izjemo zaposlitve, kar pa ob doseženi rasi obsega proizvodnje lahko pomeni celo padec rasti fizičnega obsega proizvodnje. Vzrok, da dosegamo nekoliko ijižje rezultate, kot smo jih predvidevali, tiči v strukturi naše industrije, saj imamo v naši občini precej predelovalne industrije, tako kemijske. tekstilne in kovinske ter tudi druge, ki je v precejšnji meri vezana na vedno težji uvoz surovin, kar slabša preskrbljenost z osnovnimi surovinami. trga reproverige ter
prav le zavoljo potrebnega dela (ležaja), vrednega le pet starih tisočakov, ki ga potrebujemo pri izdelavi koruznega kombajna, kije vreden 240 tisočakov. Vojvodina potrebuje še 1400 teh kombajnov, saj je- spravilo koruze na vrhuncu. mi pa teh ležajev ne moremo uvoziti. V SIP-u smo delali zadnje tri tedne triiz-mensko. v proizvodnjo pa so se vključevali tudi režijski delavci iz skupnih služb in TOZD-ov. Za proizvodnjo kombajnov so pripravljeni žrtvovati tudi svoje proste dni, sami se odločajo za solidarnost. Pripravljenost ljudi, da razumejo ta trenutek, je izjemna. Zaradi zaostankov dobave materialov bomo osem do devet odstotkov pod pla-pom, seveda, če se stanje ne bo bistveno poslabšalo.
FRANJO TILINGER. KIL LIBOJE: Tudi v KIL Liboje so težave z materialom, vendar stanje trenutno ni kritično. Plan celo nekaj presegamo. saj smo v devetih mesecih dosegli kar 11-odstotno povečanje fizičnega obsega
probleme pri nas pojenjuje. Delavci ne morejo razumeti, da osebni dohodki v težkih pogojih dela ne morejo biti večji kot drugod. Tarejo nas problemi z izpadi električne energije, kar seveda povzroča* kritično situacijo v proizvodnji. Z ozirom na to, da uporabljamo še surovine iz stare zaloge, je trenutno stanje v Ferralitu ugodno, obetajo pa se redukcije električne energije in problemi z oskrbo bencina, pa še pomanjkanje ruskega surovega železa. Primanjkljaj deviznih sredstev je vedno očitnejši (dajati jih moramo za surovo železo, za primarni aluminij in podobno). hkrati pa v Ferralitu skoraj vse svoje izdelke prodajamo doma za dinaije. Pri izvozu ustvarimo maksimalno 30 do 40 odstotkov domače cene. Ocenjujemo tudi, da bo tudi drugo leto prisoten velik problem oskrbe z energijo ter surovinami.
ANDREJ ČULK. HMEZAD V našem SOZD-u imamo 16 delovnih organizacij z različnimi uspehi poslo-
rinškem področju. Za osem mesecev je stanje nekoliko ugodnejše (indeks deviznih prilivov od izvoza blaga in storitev znaša 105 odstotkov na konvertibilno področje, indeks odlivov pa 77 odstotkov). Torej imamo na tem področju trenutno pozitivno bilanco. Stanje je nekoliko slabše pri pokrivanju uvoza z izvozom v fizičnem obsegu, saj znaša stopnja pokritja skupaj 105 odstotkov, za konvertibilni trg pa le 81 odstotkov. Med organizacijami združenega dela pa nekatere ne dosegajo niti 30-odstotno pokritje. Izhod iz danega položaja je le v večjem izvozu, vendar ne za vsako ceno!
TONE SAVORGNANI. FERRALIT ŽALEC: Konkurenca na tujem trgu je iz dneva v dan večja, zato je izdelke vedno teže prodajati. Zaradi stanja doma dosegamo nizke cene, zmanjševanje službenih potovanj v tujino pa tudi vpliva na prodornejše poslovne odnose. Marsikateri posel se izgubi, ker ne spremljamo njegove realiza-
izvozili smo za 1,5 milijonov dolarjev, kar predstavlja 23 odstotkov vse naše proizvodnje. Plan izvoza smo dosegli, prav tako tudi večjo izvozno stimulacijo, bojimo pa se, da bomo zaradi togega sistema izvoza prizadeti naslednje leto.
Kako je z nagrajevanjem, delitvijo dohodka in osebnih dohodkov v naši občini?
ANDREJ ŠEPEC: Ker je nagrajevanje zelo pomemben del samoupravnih odnosov in stimulacija za boljše delo, posvečamo temu vprašanju precejšnjo pozornost. Komite za planiranje in izvršni svet sta na osnovi pripravljene ocene opozorila vse kršitelje družbenega dogovora? da morajo osebne dohodke uskladiti z ustvaijenim dohodkom do konca leta. sicer bodo morali v naslednjem letu preveč izplačane osebne dohodke poračunati. Izvršni svet glede na obstoječe stanje ni sprejel» konkretnih omejitev za posamezne organizacije združenega dela.
moramo vsa prizadevanja usmeriti v prestruktuiranje, ki mora zasledovati cilj: povečati izvoz in zmanjšati uvoz.
Trenutek gospodarske stabilizacije v občini torej ni rožnat. Nižja rast obsega proizvodnje, težave pri oskrbi z energijo in surovinami, težave pri doseganju konkurenčnosti v izvozu, stimulativnejše nagrajevanje, združevanje ter napori za strukturne spremembe gospodarstva pa niso značilne samo za našo občino, prav tako pa niso nastale šele danesali včeraj. Gre pravzaprav za probleme, s katerimi se je naše gospodarstvo in celotna družba srečevala že leta nazaj, vendar jim je očitno posvečala premajhno pozornost in dajala premajhno težo.
Danes so tu. razgaljeni v boleči realnosti in z vso težo, zato so seveda videti tudi večji in teže rešljivi. Pravilen odnos do njih je že velik korak k cilju, da bi jih rešili. Ta korak pa smo pr a vzapra v (sicer žal šele sedaj ) pravkar storili.
Uredništvo s sode lavi
PO POTEH NOB V SAVINJSKI DOLINI
VERA SUN MR
Ob otvoritvi dograjene šole na Polzeli so odkrili doprsni kip Veri Šlander, po kateri se šola imenuje. Kip je napravil akademski kipar Maijan Drev.
Vera Šlander je bila rojena
19.	2. 1921. Bila je najmlajša med petimi otroki v zavedni družini vaškega krojača Lojza Šlandra. Rasla je ob skromnem očetovem zaslužku v težkih socialnih pogojih. Osnovno šolo je obiskovala v Št. Pavlu (Preboldu), nato pa seje vpisala na državno realno gimnazijo v Celju.
Vera Šlander je že v rani mladosti pokazala izredne lastnosti, ki jih je domača vzgoja še bolj poglabljala. V družini je vladala disciplina, razumevanje, obzirnost in silna ljubezen med družinskimi člani. Brata Slavko, narodni heroj, in Vili sta vnesla v družino še partijski duh in delavnost Vera je z lahkoto opravljala vse šolske dolžnosti, hkrati pa je znala čudovito opazovati življenje okolice. Ko je bila v prvem razredu gimnazije, so ji zaprli brata-komunista Slavka in Vilija, kar je bil za vso družino velik udarec, v njeni mladosti pa je zapustil neizbrisen pečat. Težke socialne razmere so jo prisilile, daje iskala zaslužek z inštrukcijami in se tako prebijala skozi študentska leta. Nekateri profesorji so jo zaradi bratov preganjali.
Najboljša prijateljica ji je biia mama, sestra Mici najzvestejši tovariš, brat Slavko učitelj in vodnik. Koje bila v četrtem razredu gimnazije, ji je že naložil težke naloge: prenašala je ilegalno literaturo in material. Tako je že'kot petnajstletna deklica opravila izpit za poznejšo komunistko.
Delala je v ilegalnih mladinskih organizacijah v gimnaziji, bila je vodja mladinskega odseka Vzajemnost v Št. Pavlu, bila je članica Društva kmečkih fantov in deklet. Leta 1938 je postala članica SKOJ-a, dve leti kasneje pa je bila na medicinski fakulteti v Ljubljani sprejeta v članstvo KP. Sodelovala je na raznih mladinskih konferencah, med mladino pa je bila zelo priljubljena, ker je bila izredno razumna, stvarna in delovna, vestna in vztrajna pri delu.
Okupacija jo je zajela doma na Štajerskem. Po materini
smrti se je vrnila v Ljubljano in se med okupacijo vsa posvetila delu za OF. Bila je kurirka med člani CK KPS, ki so ji zaupali najbolj težke in odgovorne naloge. Jeseni 1941 je odšla na Štajersko kot mladinska funkcionarka. Njeno delo je bila organizacija mladine za sabotažne akcije, raznašanje časopisov in letakov. To nalogo je opravljala v najtežjih pogojih, izpostavljena zasledovanju gestapa. Zaradi njenega uspešnega dela jo je marca 1943 CK KPJ vključil v oblastni komite za Štajersko. S
skromnostjo, svojstveno njeni naravi, je prevzela novo partijsko dolžnost in nadaljevala svoje mladinsko delo. V tem času je bila vključena v II. grupo odredov, ki se je razvijala v IV. operativno cono. Podnevi se je zadrževala v enotah, ponoči pa je organizirala mladino v Litiji, Revirjih, Savinjski dolini in v Celju. V partizanskih enotah je organizirala skojevske aktiviste. Koliko vedrine, navdušenja in smelosti je znala prenesti med borce-mladince! Po tem seje še danes spominjajo. Pod imenom Lojzka so jo poznali od Litije do Koroške.
Padla je 15. junija 1943 na Tolstem vrhu na Dobrovljah, ko so Nemci presenetili štab II. grupe odredov. Padla je skupaj z Dušanom Kraigherjem, ki ji je hotel pomagati. Komandant, narodni heroj Franc Rozman-Stane, je z jurišem borcev rešil oba mrtva sotovariša. Pokopali so ju v smrekovem gozdu nad prelazom Lipo. po osvoboditvi pa v grobnici narodnih herojev na Slandrovem trgu v Ljubljani.
Ob praznovanju krajevnega praznika na Polzeli so elani KO 7-7. B NOV Polzela razvili obnovljen prapor svoje organizacije. Slovesnost je bib pred spomenikom NOV v centru Polzele, osrednji govornik pa je bil predsednik KO ZB NOV Polzela Milko Medvešek, v programu pa so nastopili člani upokojenskega pevskega zbora svoboda Polzela, nčenci OŠ Vere Slander in glasbene šole ter mladinci. Ob koncu je predsednik KO SZDL Polzela Dani Pfeifer prebral pismo solidarnosti s palestinskim ljudstvom.	T. T.
Iz središča Matk je do domačije Likovičevih še dobrih dvajset minut hoje. Namesto da bi pot nadaljevali po cesti, ki nad vasjo pelje proti Homu inje asfaltirana, nadaljujemo pot po slabi makadamski cesti proti mrzliškemu grabnu. Sicer pa. kdo ne pozna dveh domačij v tem kotu — Upla-znikove in Likovičeve.
Štefan Likovič jih danes šteje sedeminpetdeset. Vsako srečanje z njim je prisrčno in neposredno. Tako prisrčno in neposredno kot je Štefan sam. Tudi zaradi tega ga imajo ljudje v Matkah radi. Poznajo pa ga tudi preboldski tekstilci in starejši zabukovški rudaiji. Štefan Likovič je iz družine, ki je med vojno utrpela hud krvni davek. O tem nerad govori, toda ko se razvname v pogovoru, se človeku zdi, kot da se vse to ni moglo zgoditi.
Več kot tri leta je bil Štefan v taborišču. Ko so ga odpeljali, še ni bil star sedemnajst let. V celjskem Starem piskru je pod streli Nemcev padel prvi Likovič. Neke nedelje so Nemci nazaj iz Matk prignali očeta in mater, ki sta šla k maši. Štefan je bil še v postelji.
Razen njega je bila takrat doma tudi bratova žena Milka, ki je pod srcem nosila mladega Likoviča. Med tem ko so Nemci divjali po hiši, se je vrnil domov tudi Štefanov brat Jože, ki je bil rudar v Zabukovici. Naslednji teden je nameraval v partizane. Potem so jih Nemci vse skupaj odpeljali. Oče, mati, brat Jože in bratova žena Milka ter mladi Štefan so se takrat z grozo v srcih spraševali, če bodo še kdaj videli čudoviti svet nad Matkami. Še potok Kolja je takrat žalostno žuborel* kot bi se poslavljal od dobrih ljudi. Štefanova mati je umrla v krematoriju v Auschwitzu. Tako je končal tudi brat Jože. Svakinja Milka je v Auschwitzu rodila sina in , po porodu umrla. Umrije tudi otrok, odvržen za plot. Slovenska nesnaga, so preklinjali Nemci. To so bile besede, ki jih je morala uboga Milka poslušati med porodom. Štefanov oče je imel srečo in je preživel, v partizanih pa je padel tudi Štefanov brat Lojze, Nekje na Dolenjskem seje to zgodilo. Kot partizan je nadel tudi sestrin mož.
Štefan je imel v taborišču srečo. K sebi gaje za čevljaija vzel nekdo iz vasi. Štefan pripoveduje, da je bil to dober človek in da si še dandanes dopisujeta.
Likoviču se vse to zdi kot težka mora. Nikakor ne more razumeti, da seje vse to lahko dogajalo med ljudmi.
Likovičeva domačija v mr-ziiškem grabnu je takšna, kot jih je mnogo pri nas. Zemlje in bogatih gozdov ni kdo ve koliko. Obojega je ravno toliko, da dela nikdar ne zmanjka, za boljše življenje pa je vendarlfe bilo treba na delo v preboldsko tovarno. Štefan se je lani upokojil. Spominja se dni, ko iz Matk še ni vozil avtobus.
Takrat je porabil za pot v tovarno neprimerno več časa kot kasneje. Štefan pravi, da ga je bilo vedno strah, ko je razmišljal, kaj bo, ko bo upokojen. čeprav si je tega po drugi strani želel. Danes vidi. daje bil strah odveč. Dela ima čez vrh glave. Če ga kdaj zmanjka doma, pa gre na pomoč k sosedom.
Štefan Likovič je član preboldske lovske družine. Nikdar ni bi! lovec, ki bi streljal.
da bi povečeval svoj lovski plen. Tudi ni eden tistih, ki prisegajo, da skrbe za ravnovesje v naravi in v imenu tega streljajo vse prek. Štefan je lovec ki vrže puško na rame, da se poda na sprehod in se potem, seveda če je čas, lahko ure in ure dolgo potepa pod mizliškimi gozdove opazuje bukve, smreke in hraste, se ustavi in posluša njihovo pesem v vetru, liživa, ko sredi jase zagleda smo in mladiče in ko vidi, da kje v grabnu hite
ko ga obiščeta hčerki z vnuki.
»Življenje je zame darilo, ki ga mora vsakdo čim bolj izkoristiti,« pravi Štefan, fat tudi v tem je skrivnost Štefanovega
srečnega življenja, ki ga sedaj
živi
J. Y"edenik
RAZGOVOR S ŠTEFANOM
LIKOVIČEM
divji prašiči. Včasih, ko se ustavi in posluša šepet stoletnih dreves, se mu zazdi, da šepetajo o doživljajih partizanov v teh gozdovih.
Sredi oktobra 1944 so padli v nemški hajki, kakšnih sto metrov pod Likovičevo domačijo, partizani Mirko Hribar. Marjan Pravdič. Anton Robič. Terezija Stenovec, Franc Zagoričnik in Anica Zličar.
S Štefanom sediva v topli kuhinji Postreže z moštom in kostanjem. Pripoveduje mi o igralski skupini iz Matk in kaže fotografije z gostovanj po različnih krajih naše občine. Ves čas po osvoboditvi je bil Štefan pri tej igralski skupini. K igralstvu ga je gnala ljubezen do slovenske besede. Vesel je, ko vidi, da se igralska dejavnost tudi danes nadalje med mladimi.
Štefana moti to, da se dandanes zvrsti toliko sestankov, kjer otepajo prazno slamo. Jezi ga. ker ne znamo in nočemo spoštovati dogovorjenega- lezenje, ker ponekod še na veliko zapravljajo in o varčevanju le govore. Vseeno pa je prepričan, da kljub temu še vedno dobro živimo. Tako je tudi prav. Je pa skrajni čas da se zavedamo tudi tega. da bo odslej to odvisno zgolj od našega dela.
Štefan vesel, bisk. Prijetno
Nabori od 3. do 8. novembra
Današnji nabor je v pravem pomena besede pni slik bodo tega vojaka z
življenjem, ki ga čaka v oboroženih silah, in z orožjem, Id bo lunah postalo njegov „življenjski sopotnik".
Vse večje podružbljanje
Nabori v naši občini že kar precej časa niso več le gola formalnost. Zakon o vojaških obveznostih, ki opredeljuje podružbljanje naborov, je njihovo funkcijo iz formalnosti spremenil v vsebinsko vprašanje reševanja kadrovskih vprašanj za potrebe oboroženih sil.
V	usmerjanju obveznikov — nabornikov v posamezne rodove in specialnosti aktivno sodelujejo vsi dejavniki v občini: od krajevnih skupnosti, krajevnih družbenopolitičnih organizacij, šol ter družbenih organizacij in društev. Pobude za usmerjanje in želje posameznikov lahko naborna komisija upošteva v približno 7Qdo8Q odstotkih. Nabornike je potrebno razporediti v več kot 120 vojaških specialnosti, od katerih nekatere zahtevajo posebne psihofizične in družbenopolitične kvalitete. Zaradi tega je potrebno vse želje in pobude sodelujočih v naboru uskladiti s temi specifičnimi zahtevami.
V	naši občini je podružbljanje naborov že kar v precejšnji meri zaživelo. Vsi dejavniki, ki v njih sodelujejo, razen nekaterih izjem, svoje naloge pravočasno in odgovorno izvajajo. Zato tudi pri izvedbi naborov ni večjih problemov. To pa pomeni, da je podružbljanje prodrlo v našo zavest. Zavedamo sc da je kvaliteten nabor prva stopnica višje stopnje borbene pripravljenosti naših oboroženih sil.
Osnovno načelo dela nabornih komisij in njihov ciljje. da v oboroženih silah pravi človek zasede pravo mesto.
kar ima dve osnovni prednosti — prvo: naborne komisije v večji meri lahko upoštevajo želje in predhodno usposobljenost posameznega obveznika nabornika, drugič: s tem da so ustrezni ljudje na ustreznem mestu pa je tudi borbena pripravljenost naših oboroženih sil večja. Posebna pozornost je namenjena nabornikom za specialne énote in kandidatom za dolžnost komandiijev vodov in ko-mandirjev oddelkov.
Tem kandidatom je potrebno posvečati večjo pozornost. spremljati pa je potrebno tudi njihovo izobraževanje in družbenopolitično aktivnost Šole. kijih ti kandidati obiskujejo, imajo pri tem še posebno vlogo, ravno tako pa tudi osnovne organizacije ZSMS.
Nabori niso kampanjska akcija, so celoletna akcija, ki teija vsestransko zavzetost vseh družbenih dejavnikov. Vrhunec letošnje akcije bo v dneh od 3. do 8. novembra od
7.	do 14. ure v domu SLO v Žalcu. Obveznikom nabornikom bodo mladinke in mladinci Centra za usmerjeno izobraževanje pripravili kratek kulturni program, pozdravili pa jih bodo predstavniki Občinske konference ZSMS in najvidnejši družbenopolitični delavci občine. V tem času bo v domu SLO razstava o življenju in delu oboroženih sil, razstavljeno pa bo tudi pehotno orožje. Svoj prispevek bo dal tudi Občinski štab TO s predavanjem o pehotnih in eksplozivnih bojnih sredstvih.
K.	Markovič
VSTAJA V JUGOSLAVIJI 1941
pravil mladinski pevski zbor osnovne šole Peter Šprajc-Jur iz Žalca. Razstavo je odpri podpredsednik občinskega odbora ZZB NOV Žalec Ivan Uranjek. Avtor razstave je Dušica Mikičrc, kustosinja muzeja. Razstavo si je ogledalo {»reko 3000 obiskovalcev. predvsem pa učenci osnovnih šol.
Tednismoimeliizjemno priložnost: ogledali smo si zbrano gradivo o vstaji Jugoslaviji leta 1941, ki jo je pripravil Muzej revolu-/ rije narodov in narodnosti Jugoslavije. Ob otvoritvi razstave je direktorica muzeja Danica Abramovič spregovorila o namenu in vsebini razstave. Kratek kulturni program je pri-
DOGODKI OB PRAZNOVANJU
Ob odprtju spominskega parka maršala Tita je bilo odkrito tudi spominsko obeležje PRSTAN, ki simbolizira bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. Po idejnem osnutku Franca Korenta so ga izdelali v Fcrralitu. Ob tej priložnosti so razvili tudi prapor Flortikulturnega društva. V imenu pokrovitelja SOZD-a Hmezad ga je razvil Vlado Gorišek.
Z razstavo Žalec skozi čas smo se imeli priložnost seznaniti z zgodovinskim razvojem Žalca in nekaterih družbenih dejavnosti. Tako so nekatera društva, med njimi Lovska družina, Svoboda, TVD Partizan, Hortikulturno društvo in Turistično društvo ter vzgojno-izobraževalne organizacije iz Žalca z dokumentarnim gradivom prikazale svoj razvoj in dosežke. Posnetek je z lovske razstave.
Nastop Koroškega partizanskega pevskega zbora je navdušil poslušalce, zbor pa je s tem dokazal, da ni nobene bojazni, da bi na Koroškem zamrla partizanska pesem. Koncerta sta se udeležila tudi Feliks Wieser, predsednik Zveze slovenskih organizacij, in Janez Wutte-Lutz, predsednik koroških partizanov.
Kljub nezaupanju do uspešne uprizoritve operete Planinska roža je le-ta pomenila velik kulturni dogodek v času praznovanja 800-letnice Žalca: To potrjuje kar pet predstav v Žalcu, na katerih so jo številni obiskovalci sprejeli z navdušenjem. Da trud ni bil zaman, zgovorno dokazujejo tudi številna gostovanja po Sloveniji. Avtor operete Radovan Gobec je po premieri izrekel vse priznanje prizadevnemu ansamblu.
Kulturna skupnost je pripravila likovni ekstempore „Žalec v likovni podobi”. V Žalcu in okolici so teden dni ustvarjali akademski slikarji Radule Andjelković in Milorad Djokić, oba iz Kruševca, Lojze Čemažar in Veljko Toman iz Ljubljane ter slikarji Franc Boštjan z Raven na Koroškem, Milan Ipavec iz Ajdovščine, Bogdan Potnik iz Kamnika, Branko Pungartnik iz Maribora in slikarka Čemažarjeva iz Ljubljane. Svoje vtise in doživljajske občutke so v različnih tehnikah prenesli na platna, ki predstavljajo zanimiv dokument današnjega trenutka našega mesta. Svoja dela so nato predstavili v Savinovem razstavnem salonu.
MNOŽIČNA PROSLAVA 800-LETNICE
OŽIVLJEN
II. SLOVENSKI TABOR
Množičnasklepna proslava 800-letnice Žalca je bila z domiselno oživljenim drugim slovenskim (žalskim) taborom pred 114. leti v Žalcu za vse udeležence nepozabno doživetje. Proslavo 800-letnice svojega starodavnega mesta pa smo Žalčani pove-
zali tudi s praznovanjem 90-letnice rojstva tovariša Tita in v ta namen odprli spominski park.
Oživljanje žalskega tabora je bila pika na i v spletu zanimivih prireditev, ki so se zvrstile v počastitev tega častitljivega jubileja, ki smo ga proslavljali od 11. do 26. septembra v Žalcu.
Slavnostni govornik Tone Bole, član predsedstva republiške konference SZDL Slovenije in nekdanji sekretar okrajnega komiteja KP za savinjsko in celjsko območje, je ugotavljal, daje iz korenin, s kakršnimi se lahko ponašajo v Žalcu, pognalo drevo revolucije. Dejal je, da zgodovina ni splet suhih dejstev, ampak je to zgodovina dela in delovanja, nenehnega boja za politično in gospodarsko svobodo.
Menil je, da so Žalčani lahko ponosni na septembrski tabor pred 114, leti, na katerem seje zbralo preko 15.000 ljudi, ki niso postavili le zahteve po zedinjeni Sloveniji, marveč je bilo slišati tudi težnjo po združevanju zdrugimi jugoslovanskimi narodi.
V nadaljevanju je dejal, da je bila Komunistična partija' edina stranka, ki je znala izročila preteklosti, nenehnih bojev za politično in ekonomsko svobodo prevzeti in zapisati v svoj zgodovinski manifest slovenskega naroda na Čebinah in sprejeti odgovornost za narodno in ekonomsko osvoboditev.
Ko je revolucionarna in narodnostna izročila povezal z nalogami današnjega časa, je pribil, da nas razmere, v katerih smo se znašli, silijo, da
znova izpričamo trdnost, moč in prepričanje, da smo na pravi poti.
Prireditelji so s skrbno in domiselno organiziranim sprevodom, ki se je razvil po lepo okrašenem Žalcu in slednjič zavil na prireditveni prostor pred tribuno, prestavili čas za 114 let nazaj. To je bila prava prava paša za oči, saj so bili prikazani stari običaji in šege. Videli smo prababice in pradedke v oblačilih častitljive starosti, taborske govornike, jezdece, prve av-tomobile-veterane in celo celjske grofe.
Dobre pol ure so nastopajoči prikazovali in osvetljevali zgodovino starodavnega Žalca. Opazili smo gojence in njihove učitelje prve protestantske šole iz leta 1580, pa' 200 let starejšo trivialno šolo, obrtno šolo iz začetka 19. stoletja, nekdanje sokole in gasilce z najstarejšimi in najsodobnejšimi pripomočki Pisan sprevod so popestrili športniki in športnice današnjega časa in manifestirali razmah športnega življenja v Žalcu. Posebej strumne in mikavne so bile mlade mažu-retke, skratka, obiskovalci so prišli na svoj račun.
Tako kot je sprevod udarno naznanil mladinski pihalni orkester iz Žalca, ga j e s s voj im gromkim nastopom lepo zaključil pihalni orkester iz Za-bukovice.
Sledila je ponazoritev žalskega tabora pred 114. leti. Na tem taboru, ki so ga pripravili mesec dni po prvem slovenskem taboru v Ljutomeru, se je zbralo prek 15.000 rodoljubov iz raznih krajev Slovenije. Takratne govornike so igralci predstavili tako domiselno in izvirno, da so med poslušalci poželi veliko odobravanja. Udeleženci so še posebej zaploskali besedam takratnega vodje žalskega tabora dr. Josipa Vošnjaka, v katerih je zahteval, da se po uradih uraduje slovensko. »Sami moramo spoštovati svoj jezik in potlej ga bodo spoštovali tudi drugi!« je vzkliknil.
Razglasil je, da se morajo slovenske dežele združiti v enotno Slovensko. V zaključnem delu slovesnosti so sodelovali tudi MPZ Svobode Žalec in recitatorja Matjaž Arsenjuk in Anka Krčmar.
Po uradnem delu so se udeleženci zadržali na zabavni prireditvi, ki se je na odlično pripravljenem Športnem centru in na drugih mestih razvila v splošno ljudsko veselje.	Tk. L.
DROBIR
Pri izgradnji parkov je bilo opravljenega veliko prostovoljnega dela, ki so ga žal mnogi občani opazovali bolj od daleč. O slabi udeležbi lahko govorimo tudi ob odprtju obeh parkov, saj je bilo nastopajočih skoraj več kot obiskovalcev. Mnoga priznanja so ostala nepodeljena, predstavnik večje delovne organizacije pa priznanja ni mogel sprejeti, ker je bil zaposlen z varstvom otroka!
X
Med navijači na nogometni tekmi Olimpija : Kladivar je bilo več takšnih, ki so bolj navijali za Ljubljančane kot Celjane!?
X
Obiskovalci, ki so si želeli ogledati gospodarsko razstavo, sc pol ure čakali na odprtje, nato pa mirno odšli z mnogimi vprašanji, na katera najbrž še ne bodo kmalu dobili odgovora.
X
Na razstavi Žalec skozi čas smo pogrešali Planinsko društvo. Izgle-
da, da se še niso odločili, kam spadajo: ali v Griže ali v Žalec?
X
Ob poslušanju Švejka smo bili presenečeni: Kako dobro pozna tudi naše domače razmere!
X
Nekdaj pravijo stari ljudje, ni bilo dobre veselice brez pretepa, zato se tudi tokrat nismo mogli izneveriti tradiciji.
X
Posebna komisija pripravljalnega odbora za praznovanje 800-letnice Žalca je Polzelanom uspela poiskati zgodovinarja, ki je za skromen honorar pripravljen dokazati, da je Polzela stara več kot 1000 let, skrbi pa jo, ali bodo našli dovolj prizadevnih organizatorjev za praznovanje te obletnice.
X
Kot kaže, poznajo prosvetni delavci zgodovino Žalca že do podrobnosti, sicer bi se gotovo udeležili predavanja dr. Ivana Stoparja.
OSREDNJA PRIREDITEV
V sprevodu, ki je ponazarjal posamezne mejnike zgodovine Žalca, je sodelovalo več kot osemsto udeležencev.
Na stadionu Športnega centra se je zbralo preko 5000 obiskovalcev, ki so bili navdušeni nad prikazom razvoja Žalca.
Pogled na del povorke ob prihodu na stadion.
Zanimiv je bil prikaz razvoja gasilstva, ki ima v Žalcu več kot 100-letno tradicijo, in je v zgodovini pomenilo pomemben člen razvoja narodnostnega gibanja.
Z odličnimi gledališkimi kostumi, za katere je poskrbela Milena Kumrova iz RTV Ljubljana, se je kolo časa v Žalcu zavrtelo za nekaj stoletij nazaj. Z njimi so bili avtentično ponazorjeni tudi predstavniki protestantske šole in dramatičnega društva (na posnetku). Predstavili so jih: Jože Zagode, Bojan Zakonjšek, Jože Aubreht, Hilda Matelič in Franjo Audič.
Zborovanje na stadionu je odprl predsednik osrednjega odbora Janez Meglič. Na posnetku so tudi govorniki, ki so ponagirili drugi slovenski tabor v Žalcu iz leta 1868: Mito Trefalt, Drago Kastelic, Borut Alujevič, Bogomir j Veras, Franc Trefalt in Miro Podjed.
KRAJEVNI PRAZNIKI
Vransko
Zadnjo nedeljo v mesecu septembru so v krajevni skupnosti Vransko zaključili praznovanje krajevnega praznika, ki ga praznujejo v spomin na 22. september leta 1942, ko so na Čreti padle prve žrtve.
Osrednji govornik na slavnostni seji skupščine in družbenopolitičnih organizacij je bil predsednik skupščine KS Vransko Ivan Brišnik, ki je najprej govoril o pomenu praznovanja, nato pa pridobitvah. Med najvažnejše, je poudaril, sodi v letošnjem letu nova zdravstvena postaja, ki so si jo krajani Vranskega in ostalih zaselkov želeli več let, in nova asfaltirana cesta Bro-de-Selo. Tudi mrliško vežo so gradili več let in jo letos dokončali. V prireditev so vpletli tudi podeljevanje priznanj OF, ki so jih prejeli: Franc Smerkolj, Franc, Punčuh, Simon Strašek, Julka Primožič in Rezka Praprotnik. Plakete in priznanja KS so sprejeli: Sigma, TOZD Kovinarstvo-predelava
Vransko, Prosvetno društvo EDI Golob, pevski zbor Vransko, Kare! Goropevšek, Jože. Lavrič, Sašo Mihelčič, Franc Reberšak, Jože Pirnat, Marija Sovine, Rezka Praprotnik, Rado Kapus, OŠ Ivan Farčnik — Buč, Savinjski magazin Žalec — Poslovalnica I Vransko, Hmezad Kmetijstvo Žalec — TOZD Laikova vas, Družbena prehrana Vransko, Zdravstveni center Celje, TOZD ZD Žalec in režijski odbor za izgradnjo ZD Vransko. Po podelitvi so se odpravili na odprtje ceste Brode-Selo. Tu je o novi cesti, ki je dolga 1300 m, govoril predsednik sveta KS Vransko Franc Dolinšek. Dejal je, da je bil poprečni samoprispevek za novo asfaltirano cesto 35 tisoč din, veliko pa so krajani pomagali tudi s prostovoljnim delom. Ob prazniku so pripravili srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let, športna in lovsko tekmovanje, gasilci pa sektorsko vajo.
T. TAVČAR
Med slavnostno sejo
Polzela
Prav na dan praznika KS Polzela, 2. oktobra, so se končale številne prireditve, ki so jih pripravili ob letošnjem praznovanju. Slavnostne seje skupščine in družbenopolitičnih organizacij so se poleg predstavnikov družbenega in političnega življenja občine udeležili tudi pionirji iz pobratene šole Perunovac v SR Srbiji. Osrednji govornik je bil predsednik skupščine KS Polzela Ivan Poteko, ki je med drugim dejal: „Za naše krajane pomeni drugi oktober leta 1942 tako tragičen dan, da bo ostal nepozaben vsem nam in naslednjim generacijam. Prav danes mineva 40 let, od kar je pod fašističnimi streli omahnilo v smrt trinajst domoljubov, ki so bili polni upov za lepšo prihodnost naših narodov in narodnosti. Danes mineva tudi 30 let, od kar je bil 2. oktober izbran za krajevni praznik KS Polzela . . Ko je govoril o bodočih nalogah, je med drugim poudaril: „Samoupravno se bomo morali odločiti, kako pristopiti k izgradnji mrliške veže, kako bomo obnovili poslopje stare osnovne šole, kajti zob časa jo je precej načel, enako usodo doživlja tudi dom Partizana. Prostovoljno gasilsko
društvo ima v programu gradnjo novega gasilskega doma, radi pa bi tudi razširili telefonsko omrežje in uredili še kakšno cesto . . .”
Sledilo je podeljevanje priznanj KS, ki so jih prejeli Marjan Sever, Milko Medvešek, Franci Jelen in ", Vili Vybihal. Po seji so odprli prizidek k osnovni šoli. Kako so potekala dela, je govoril predsednik režijskega odbora Rudi Divjak. Dejal je, da je v novih prostorih 13 učilnic s kabineti, kuhinja, garderobe, sanitarije, zaklonišče za 400 učencev in prostorna telovadnica. Z opremo vred je prizidek stal 75 milijonov dinarjev, sredstva pa so s samoprispevkom zbrali občani žalske občine. Prizidek je namenu predal Milan Gerželj, kije v šoli na Polzeli ravnateljeva! 30 let. Pred šolo so odkrili doprsni kip Vere Slander, po kateri se imenuje osnovna šola na Polzeli.
Kip je delo akademskega kiparja Marjana Dreva iz Šmartnega ob Paki.
Ob praznovanju so pripravili tudi športne in kulturne prireditve.
Tekst in foto: TONE TAVČAR
Za dolgoletno delo je priznanje KS Polzela prejel dosedanji predsednik sveta KS Marjan Sever. Priznanje mu izroča predsednik skupščine KS Ivan Poteko.
SREČANJE KS PREBOLD IN VINSKA GORA
Prve dni oktobra je TVD Partizan v Vinski gori pripravil prijateljsko športno srečanje s KS Prebold. Tekmovanje je bilo šaljivega in družabnega značaja, hkrati pa tudi medsebojnega spoznavanja na področju organiziranosti posameznih športnih panog. Znano je, daje bila krajevna skupnost Prebold zmagovalka v okviru akcije »Iščemo najboljšo krajevno skupnost na področju športa in rekreacije«, Vinska gora pa je bila zmagovalka v kategoriji do 1200 prebivalcev.
Najprej so pripravili šaljivo tekmovanje na igrišču pri osnovni šoli, nakar so se odpravili h lovski koči n^Lopatnik. Podobno srečanje bo prihodnje leto v Preboldu. Prav pa bi seveda bilo, ko bi takšno sodelovanje razširili tudi na druga
P°drOČJa-	IVAN VOD0ŠEK
DAN INVALIDOV
Društvo invalidov Žalec je pred dnevi v Gotovljah pripravilo srečanje invalidov iz raznih krajev Slovenine. Zbrali so se na športnem igrišču, kjer je bila najprej proslava s kulturnim programom. Zbranim je spregovorila članica IS občine Žalec Marija Štoman, ki je poudarila pomen praznika dneva invalidov ter obveznost družbe, da jim pomaga. Srečanje je pozdravil tudi predsednik Zveze invalidov Slovenije Ivan Japel, ki je društvu invalidov Žalec izrazil vso pohvalo za takšno srečanje in jim zaželel še veliko plodnega dela
gat kulturni program. Po kosilu so se invalidi pomerili v različnih rekreativnih športnih panogah.
Tako so nekateri igrali šah, tisti, ki znajo dobro streljati z zračno puško, so tekmovali v streljanju, ribiči so metali muhe na suhem, veliko pa jih je nastopilo v metanju pikada. Tisti pa, ki niso sodelovali v športnih veščinah, so si ogledali znamenitosti Savinjske doline.
Srečanje je bilo prijetno in prav bi bilo, da bi jih še večkrat pripra-
MESEC POŽARNE VARNOSTI
V mesecu oktobru smo v žalski občini posvetili nekaj več pozornosti pritipožarnim aktivnostim in zaščiti družbenega premoženja. V te aktivnosti naj bi se vključilo kar največ ljudi, ki bi se seznanili z ukrepi in načini delovanja v primeru, ko švigne proti nebu rdeč petelin. Malomarnost, neodgovornost in nepoznavanje varnostnih ukrepov	so
najpogosteje tisti vzroki, ki puščajo za sabo pogorišča in veliko materialno škodo. Letošnje aktivnosti so vključene tudi v akcijo NNNP 82.
Nevarnost pred požari jé prisotna na vseh področjih človekovega dela in življenja. Zato je naloga nas vseh, da sodelujemo v boju proti požarom. Človeka v vseh sredinah in vseh obdobjih njegovega življenja moramo nenehno seznanjati z nevarnostmi in posledicami požarov v njegovem okolju ter s preventivnimi ukrepi.
Vse temeljne in druge organizacije bodo sprejele in izpopolnile programe svojih aktivnosti. V vseh delovnih in bivalnih okoljih je potrebno izdélati ali dopolniti oceno požarne ogroženosti, načrte požarnega varstva in upoštevati možna žarišča in vzroke nastajanja požarov v določenih okoljih. V vse te aktivnosti bodo vključene samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom, gasilske organizacije, požarna inšpekcija, štabi za civilno Zaščito in delovni ljudje. Na osnovi izdelanih požarnovarnostnih načrtov se bo nadaljevalo usposabljanje pripadnikov enot. Občinska gasilska zveza in samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom pa nameravata skupaj s člani gasilskih enot ugotoviti, kako je poskrbljeno za požarno varnost ter zaščito družbenega imetja v organizacijah združenega dela.
A. Gros
KDAJ RAZSTAVA MALEGA GOSPODARSTVA V ŽALCU?
Zalčani se še spomnijo pred leti skrbno pripravljene in dobro obiskane razstave obrti v okviru Tedna malega gospodarstva. Ker letos kljub nekaterim pobudam in predlogom, da bi to manifestacijo ponovili, razstave .ni- bilo, smo na Poslovnem združenju za obrt povprašali, zakaj je izpadla ta prireditev?
Odgovorili so nam, da je letos bilo preveč dela z izgradnjo novega doma, v katerem so si obrtniki uredili poslovne prostore za združenje. Seveda so v ta objekt vložili tudi veliko sredstev in tako jih je zmanjkalo za razstavo. Seveda pa je io le ena plat medalje, ker naj bi občina prispevala svoj delež.
So nam pa zagotavljali, da bo razstava malega gospodarstva gotovo prihodnje leto in to v okviru Tedna malega gospodarstva. Res je sicer, da je iz žalske občine
na minulem celjskem sejmu obrti Sodelovalo 42 obrtnikov, vendar pa to ne odtehta samostojne prireditve, ki bi v celoti prikazala najnovejše dosežke obrti oziroma malega gospodarstva v žalski obči-ni.
Pri združenju menijo, da bi razstavo malega gospodarstva odprli konec maja ali v juniju in sicer v telovadnici novega šolskega centra v Žalcu, pač v času, ko imajo šolarji že počitnice. Ti prostori so namreč dovolj veliki in primerni za prikaz malega gospodarstva žalske občine.
Seveda pa prireditelji računajo na sodelovanje skupščine občine Žalec, ki sicer kaže razumevanje za razvoj malega gospodarstva, kar je že večkrat dokazala. Razstave torej letos ne bo, prihodnje leto pa bo zagotovo.
Tk. L.
Iz letošnjega Sejma obrti v Ceiju
Moja soseda Katra je sinoči sedla k večerji. Piščancu ni bito kaj oporekati. BiI je velik in lepo zapečen.
Zalila ga je z obilnimi kapljicami bizeljčana, seveda lanske letine.
Katra (sicer raje sliši Katrca, toda kaj, ko so njena najlepša teta nepreklicno minita) je kar zapredla od ugodja in nekajkrat krepko kolcnila. Sklenita je, da bo posodo pospravila kasneje, ta hip pa se bo posvetila zasluženemu počitku po celodnevnem rega-rega s sosedami, pospravljenemu piščancu in božji kapljici. Naslonila je glavo na komolca in utonila v sen.
Hodila je po obilno založeni trgovini. S seboj je nosita velikanski cekar, na katerem je lepo po slovensko pisalo IHS in vanj zlagala stvari, za katere je menila, da jih bo jutri rabita za pripravo kosila. Toda šment! Naenkrat je z desne, nato z leve zaslišala šepetanje: ,, Vzemi več, več, več. . . . Jutri tega ne bo! Grozi ti silna lakota?’’
Stresla je z glavo, pomislila na možno migreno, glas pa je kar naprej ponavljal, ponavljal. Zgrabil jo je bes. Da bi bila ona lačna?
Ljudje božji, ste že slišali kaj takega? Katra je grabila okrog sebe steklenice z oljem, zavitke, zavoje.
Kar bo, pa bo. Imeti mora, pa konec. S težavo se je z obilnim tovorom prerinila: skozi vrata trgovine na piano. Sedla je na' prvo klop v bližini. Sopla je od napora.
K njej so prisedli trije starejši možakarji, po videzu sodeč so bili poslovni ljudje. Vsi trije naenkrat so se zastrmeli v Katrino, ogromno prtljago, ki ni.mpgla skriti vsebine: olje, sol, sladkor, prašek za pranje in — da bi jo vrag — celo zavitek kave. Beseda je dala besedo in zvedeli so, da je Katra pravzaprav vdova, da živi sama samcata in ima penzijo — bog pomagaj, ni velika, ampak gre. Poslovnežem pa ni bilo razumljivo, zakaj Katra potrebuje toliko živeža. Razložila jim je dogodek v trgovini, še posebej dodala, da prisluhov trenutno nima več. Najstarejši izmed možakarjev je Katro prijet za roki
in ji pričel očitajoče govoriti:,, Tovarišica. Dan za dnem hodite v trgovino in prepričan sem, da ste v njej našli vse tisto, kar nasiti in pokrije telo. Ste mislili, da sedaj vaša soseda z dojenčkom ne bo dobita potrebnega sladkorja, praška za pranje in ostalega zato, ker imate vi tega veliko preveč? Lepo število let je za vami. Najbrž ste bili navajeni tudi slabšega življenja.
Vas ni življenje še ničesar plemenitega naučilo? Pravite, da ste Ameli dobrega moža, ki bi vse razdal drugim? Zagotovo bi bi! v tem trenutku zaradi vas zelo zelo žalosten. Poskusite ga vendar posnemati, da bodo imeli ljudje tudi vas radi! Nasvidenje, draga tovarišica. ”
Možakarji so odšli in zapustili globoko zamišljeno Katro. Vrtala je po sebi, kimala z glavo in naenkrat bi bita rada čisto majcena, neopazna. V mislih je objeta svojega rajnkega Pepeta, ki ga sicer zaradi njegove čudne dobrote nikoli ni imela kdo ve kako rada, pa mu je po smrti postavila ogromen spomenik, češ, naj vidijo!
Gruča otrok je zmotila Katro. Sklonila se je, da bi pobrala svojo prtljago, toda ni je bilo več. Niti cekarja. Kriknila je, skočila pokonci in pri tem prevrnila stoI pri mizi. Sele tedaj ji je bilo jasno, da je sanjala — fuj — grde sanje.
Sedla je nazaj za mizo, se bežno ozrla po nepomiti posodi in zašepetala: ,,Eh, moj Pepi. Res bi ti bila rada podobna, da bi me imeli ljudje radi kot so imeli tebe. Pepi, saj lahko poskusim, ali ne?”
Po slabo prespani noči se je Katra namenila v pekarno po sveže žemljice ih v bližnjo trgovino po mleko. Boječe se je ozirala nao-. krog in prisluškovala za tistim: ,, Več, več ...” Slišala pa je !e blagajničarki, ki sta se menili, da bo ob dveh naval večji, ker se ljudje vračajo iz tovarn in pridejo po živež za večerjo.
Kako vsakdanje, mar ne?
Cveta MIKUŽ
DRVA SO, DRV N!.. .
Zima je pred durmi, marsikdo pa še nima drv in premoga za ogrevanje. Kdor je premog pravočasno naročil, gaje dobil, drugi pa še čakajo nanj. Se huje kot za premog je za drva, ki jih ni moč dobiti.
Gozdni lastniki namreč les, kije bil namenjen za kurjavo, zlahka prodajo industriji za predelavo v iverne plošče in to po ugodni ceni.
Tako drv ni oziroma jih je premalo, da bi se lahko z njimi oskrbeli vsi stanovalci.
Obrnili smo se na GG — Gozdnik Žalec in pobarali, kako je z drvmi. Rekli so. da so bili pripravljeni pripraviti za prodajo sto, dvesto kb. m. drv. a ni bilo naročil.
Drva sicer niso poceni, saj stane kub. meter trdih drv (bukev, gaber, javor) 1876 dinarjev, slabša drva pa so po 1623 oziroma 1139
dinarjev kubik, vendar tisti, ki je brez njih, ne pomišlja in kupi. Snega sicer še ni, vendar je že veliko zamujenega, kajti potrošniki iščejo suha drva.
Ker nekateri občani negodujejo in se sprašujejo, zakaj GG ne dovoli, da bi v gozdovih nabirali suhljad, smo dobili odgovor, da GG ne gre v to iz preprostega razloga, ker ne more odgovarjati za morebitno nesrečo. Res pa je, da na posekah izdajajo dovoljenja za spravilo vejevja, ki je dovolj debelo, da se lahko rabi za kurjavo. Nikakor pa ne gre, da bi vsak po mili volji šaril po goždu, bodisi da gre za gozdove v upravljanju GG ali gozdnih posestnikov.
Naj bo tako ali drugače. Skoda, da trgovina ni pravočasno naročila drv, saj bi jih sicer dobili, pa čeprav v omejenih količinah.
Tk. L.
Kako uresničujemo program referenduma?
ZARADI IZPADA SREDSTEV IZ PRISPEVNE STOPNJE NE BO MOŽNO REALIZIRATI PROGRAMA VLAGANJ V OBJEKTE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI IN KOMUNALNE IZGRADNJE DO LETA 1985. V ZADNJIH DVEH LETIH JE BILO SPREJETIH VRSTO ZAKONSKIH OMEJITEV ZA TOVRSTNE INVESTICIJE.
Odbor za spremljanje in uresničevanje programa izgradnje objektov družbenih dejavnosti In komunalne izgradnje je pripravil poročilo za delegate občinske skupščine, v katerem je opozoril tudi na težave pri izvajanju programa referenduma. Odločili smo se, da poročilo za leto 1980 in 1981 objavimo tej številki, v naslednji pa poročilo za leto 1982.
Zaradi zaostrenih gospodarskih razmerje bilo sprejetih več zakonskih omejitev glede izgradnje objektov družbenih dejavnosti (omenili smo že izpad sredstev iz prispevne stopnje in dohodka organizacij združenega dela) zato je jasno, da programa ni bilo mogoče uresničiti.
Program se ne bo menjal, gotovo pa je, da ne bo uresničen v predvidenem času.
I. OSNOVNO ŠOLSTVO IN USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
Po prioritetnem redu programa vlaganj v objekte družbenih dejavnosti se je po programu za osnovno šolstvo pričela v letu 1980 z izgradnjo prizidka k osnovni šoli Polzela.
Po programu je bilo predvideno, da bo izgradnja tega objekta znašala 46.000.000 din.
Do konca leta 1981 je bila dograjena I. faza prizidka, ki obsega 13 učilnic, 6 kabinetov, knjižnico s čitalnico, prostor za strokovne delavce (socialni delavec), večnamenski prostor, kuhinjo s shrambami, sanitarije, prostor za šolsko zobno ambulanto ter zaklonišče. Povečana je' bila jedilnica v starem delu šolske stavbe ter opravljena adaptacija kotlovnice.
Do konca leta 1981 je za izgradnjo omenjenega objekta bilo porabljenih 54.336.367 dinarjev.
Za Center za usmerjeno izobraževanje Žalec je bilo po referendumskem programu predvidenih 6.000.000 din in sicer za ureditev telovadnice in kabinetov, nabavo opreme za učilnice ter ureditev ogrevanja.
V	letu 1980 in 1981 je bilo Centru za usmerjeno izobraževanje Žalec nakazanih 2.608.000 din.
Ta sredstva je center uporabil za ureditev dveh specialnih učilnic ter nabavo opreme za te učilnice.
Objekte podružničnih šol obnavljajo iz sredstev združene amortizacije šol:
V	letih 1980 in 1981 so bile obnovljene:
—	podružnična šola Velika Pirešica
—	podružnična šola Andraž (dela so nadaljevali še v letu 1982)
—	podružnična šola Letuš (dela so nadaljevali še v letu 1982)
Viri sredstev za investicije po programu vlaganj so:
—	iz samoprispevka 35.420.332 din
—	iz prispevne stopnje 14.507.479 din
—	iz drugih virov 7.577.265 din
V	postavki drugih virov pa je zajeto)
—	2000.000 din namenskih sredstev Občinske izobraževalne skupnosti za šolo Polzela iz leta 1979
—	2.350.000 din sredstev neobveznega rezervnega sklada iz preteklih let
—	1.227.265 din (v letu 1974) v skladu za uresničevanje določenih objektov družbenih dejavnosti občine Žalec
—	2.000.000 din sredstev združene amortizacije nepremičnin Skupaj je bilo zbranih 57.505.077 din
Od teh sredstev je bilo porabljenih:
—	za investicije iz samoprispevka	34(859.622	din
—	za investicije iz prispevne stopnje	14.507.479	din
—	za investicije iz drugih virov	7.577.265	din
—	za provizije	25.064	din
Skupaj je bilo porabljenih	56.969.430	din
Saldo na dan 31/12-1981 je znašal	535.647	din
OTROŠKO VARSTVO
Po programu vlaganj za leto 1980—1981 je bilo namenjeno za izgradnjo šestih igralnic v vrtcu Šempeter 14.000.000 din. Vendar je bilo do konca leta 1981 porabljenih 1.860.245 din iz prispevne stopnje in 5.102.144 din iz sredstev samoprispevka. Investicija v vrtcu Šempeter je bila končana v letu 1982, zato so bila do konca leta 1981 porabljena minimalna sredstva.
Za investicije v vrtcu Zabukovica je bilo po programu vlaganj predvidenih 3.000.000 din, s katerimi naj bi bili zgrajeni dve igralnici. Po realizaciji te investicije pa je porabljenih 4.056.751 din, ki so bila zbrana iz prispevne stopnje.
Predračunska vrednost za investicije v Veliki Pirešici je znašala
5.000.	000 din.
Omenjeni objekt je bil vključen v program vlaganj za obdobje 1980—1985 kot nerealizirana investicija iz preteklega obdobja. Zato so porabljena sredstva v obdobju 1980—1981, ki znašajo 1.786.272 din precej manjša, kot je znašal program, ker je bila večina del opravljenih že v letu 1979. S to investicijo so bile dograjene tri igralnice.
V	vrtcu v Taboru je bilo po programu predvideno 3,000.000 din. Občinska skupnost otroškega varstva Žalec je prispevala 3.459.152 din sredstev iz prispevne stopnje. S temi sredstvi sta bili zgrajeni dve igralnici.
Predračunska vrednost za vrtec v Braslovčah je bilo predvidenih
6.000.	000 din. Za investicijo oz. adaptacijo pa je bilo porabljenih 6.566.698 din in so bile zgrajene tri igralnice.
Iz prispevne stopnje je bilo porabljenih tudi 25.000 din za nabavo rolet za že obstoječe igralnice pri šoli v Grižah. V tem primeru ne gre za novi objekt po programu vlaganj.
Za vse navedene objekte je bilo del sredstev namenjenih že v prejšnjih ' letih. Precej pa so prispevali krajani z lastnim delom in materialom.
Viri zbranih sredstev za investicije po programu vlaganj so:
— iz samoprispevka je bilo zbranih .	5.579.963 din
— iz prispevne stopnje je bilo zbranih	17.753.939 din
Skupaj je brio zbranih:	23.333.902 din
Od teh sredstev je bilo porabljenih:
__ za investicije	5.102.144 din iz samoprispevka
—	za investicije	17.753.939 din iz prispev. stopenj
—	za provizijo SDK	4.928 din
Skupaj je bilo porabljenih	22.861.011 din
Saldo na dan 31/12-1981 je znašal:	472.891 din
KULTURNA DEJAVNOST
Občinska kulturna skupnost Žalec je uresničevala investicijsko-refe-rendumski program v skladu s sprejetim referendumom ih v okviru finančnih možnosti.	_ _
KULTURNI DOM ŽALEC — novogradnja
—	predvidena sredstva referenduma	57.500.000 din
vložena sredstva za nabavo načrtov in druge dokumentacije
—	iz prispevne stopnje Občinske kulturne skupnosti	1.075.000 din
—	iz sredstev referenduma	1.781.036 din
SKUPAJ VLOŽENIH SREDSTEV
(za kulturni dom se zbira dokumentacija)	2.856.036 din
VEČNAMENSKI OBJEKT GOMILSKO — novogradnja
—	predvidena sredstva referenduma'
(v cenah iz leta 1978)	7.500.000 din
—	iz prispevne stopnje Občipske kulturne skupnosti Žalec 2.165.500 din
—	iz sredstev referenduma	9.406.000 din
—	iz drugih virov:
—	kulturna skupnost"Slovenije	•	700.000	din
—	prispevne stopnje Telesnokulturne skupnosti Žalec 3.030.000 din
—	prispevne stopnje Občinske izobraževalne
skupnosti Žalec	1.450.000	din
SKUPAJ VLOŽENIH SREDSTEV:	16.751.500	din
KULTURNI DOM VRANSKO — novogradnja
—	predvidena sredstva referenduma za vračanje anuitet Beogradski banki
(objekt je bil zgrajen leta 1979)	3.100.000 din
—	iz prispevne stopnje Občinske kulturne skupnosti Žalec 1.370.748 din
—	iz sredstev referenduma	1.185.374	din
SKUPAJ VLOŽENIH SREDSTEV	2.556.122	din
Anuiteto v višini 543.871 din je Občinska kulturna skupnost Žalec poravnala že iz sredstev prejšnjega referenduma, ki 'so se združevala za kulturni dom Žalec.
ZADRUŽNI DOM GOTOVLJE — adaptacija
—	predvidena sredstva referenduma	1.900.000	din
—	iz prispevne stopnje Občinske kulturne skupnosti Žalec 560.000 din
—	iz sredstev referenduma	2.120.000	din
SKUPAJ VLOŽENIH SREDSTEV:	2.680.000	din
Objekt je obnovljen. Večja sredstva so bila potrebna zaradi podražitve obnove, ki je bila izvedena v skladu s programom občinskega praznika občine Žalec.
DOM SVOBODE GRIŽE — adaptacija
—	predvidena sredstva referenduma	1.900.000	din
—	iz prispevne stopnje Občinske kulturne
skupnosti Žalec	200.000	din
—	iz sredstev referenduma	1.825.000	din
SKUPAJ VLOŽENIH SREDSTEV:	2.025.000	din
Občinska kulturna skupnost Žalec je spremenila vrstni red po sklepu izvršnega sveta skupščine občine Žalec zaradi osrednje proslave ob 40-letni-ci KPS in KPJ ter 60-letnice Svobode Griže, ki je tako prišla iz 12. na 6. mesto prioritetne liste.
ZADRUŽNI DOM VRBJE — adaptacija
—	predvidena sredstva referenduma	1.500.000	din
—	iz. sredstev referenduma	1.500.000	din
SKUPAJ VLOŽENIH SREDSTEV:	1.500.000	din
Adaptacijo je Občinska kulturna skupnost Žalec sofinancirala po programu občinskega praznika občine Žalec.
Zaradi stabilizacijskih ukrepov je prišlo pri izvajanju programa do določenih sprememb, predvsem zaradi ukinitve prispevne stopnje za investicije v znesku 0,10 %, Kulturna skupnost Slovenije pa je izločila sofinanciranje kulturnega doma Žalec. Ta objekt je bil prenesen v to obdobje iz prejšnjega referenduma kot prioritetni objekt. Do pričetka gradnje še ni prišlo zaradi preobsežne finančne zahtevnosti, saj bi po referendumskem programu zbirali predvidena sredstva najmanj štiri leta.
Viri sredstev in investicije po programu vlaganj'so:
—	iz samoprispevka	27.029.195 din
—	iz prispevne stopnje	5.371.248 din
—	iz drugih virov	5.180.000 din
Od tega:
—	iz. Kulturne skupnosti Slovenije za
kulturni dom Gomilsko	700.000	din
—	Občinska telesnokulturna skupnost Žalec iz dodatne
nrisDevne stopnje za kulturni dom Gomilsko	3.030.000 din
<— Občinska izobraževalna skupnost iz dodatne
prispevne stopnje za kulturni dom Gomilsko	1.450.000 din
Skupaj je bilo zbranih	37.580.443 din
Od teh sredstev je bilo porabljenih:
— za investicije iz samoprispevka	17.817.410 din
— za investicije iz prispevne stopnje	. 5.371.248 din
—	za investicije iz drugih virov	5.180,000	din
—	za provizijo SDK	14.428	din
Skupaj je bilo porabljenih:	28.383.086	din
Saldo na dan 31/12-1981 je znašal	9.197.357	din
TELESNOKULTURNA DEJAVNOST
Po prioritetnem programu vlaganj v objekte družbenih dejavnosti je bilo za dokončno ureditev stadiona v Žalcu namenjenih 2.000.000 din.
Naloga je bila realizirana samo do višine 951.088 din. Ureditev stadiona je bila izp'eljana do polovice.
Viri sredstev za investicije po programu vlaganj so:
—	iz samoprispevka	1.427.274	din
Od tega je bilo porabljeno:
—	za investicije	950.000	din
—	za provizijo SDK	1.088	din
Skupaj je bilo porabljeno:	951.088	din
Saldo na dan 31/12-1981 je znašal 476.186 din
ZDRAVSTVO
V referendumskem programu vlaganj v objekte družbenih dejavnosti in komunalno izgradnjo v obdobju od leta 1980 do leta 1985 v občini Žalec je bila za področje zdravstva predvidena adaptacija in nadgradnja zdravstvene postaje Polzela z lekarno. Sredstva bi naj zbirali iz prispevne stopnje in bi se doleta 1985 zbralo 25.000.000 din. Ker je na področju zdravstva bilo potrebno dokončati Zdravstveno postajo Vransko, ki je bila v programu predhodnega referenduma, so se sredstva zbrana v letih 1980 in 1981 v znesku 9.600.000 din namenila za izgradnjo zdravstvene postaje Vransko. Več sredstev za izgradnjo zdravstvene postaje Vransko je bilo potrebnih zaradi spremenjenega projekta iz pritlične v enonadstropno stavbo.
Za zdravstveno postajo Vransko je v letih 1980 in 1981 prispevala sredstva tudi Regionalna zdravstvena skupnost Celje v višini 15.400.000 din.
SOCIALNO SKRBSTVO
Sofinanciranje izgradnje mladinskega pionirskega letovišča Predračunska vrednost objekta je znašala 28.240.000 din. Vsaka od štirih občin: Mozirje, Šentjur pri Celju, Sevnica in Žalec, naj bi prispevala četrtino. Gradnje objekta zaradi številnih zapletov in pomanjkanja finančnih sredstev niso pričeli. Občinska skupnost socialnega skrbstva Žalec je v
letih 1980—1981 zbrala iz prispevne stopnje 1.200.000 din, iz sredstev samoprispevka 660.000 din. Druga sredstva so prispevale Občinska skupnost otroškega varstva Žalec 300.000 din, Občinska izobraževalna skupnost Žalec 250.000 din, Občinska zdravstvena skupnost Žalec 200.000 din. Skupaj so znašala zbrana sredstva 2.160.000 din. Zbirala so se na posebnem računu Društva prijateljev mladine Žalec.
Izgradnja depandanse doma upokojencev Polzela je pričela v letu 1981. Predračunska vrednost deandanse je znašala 15.000.000 din in sicer za 50 nepokretnih oskrbovancev. Pri izdelavi projekta koncem 1980. leta so sprejeli predlog, da se objekt gradi s 100 posteljami za nepokretne Oskrbovance. Sredstva za to investicijo so prispevali: Občinska skupnost socialnega skrbstva Žalec iz prispevne stopnje 8.801.000 din, iz sredstev samoprispevka 2.000.000 din. Druga sredstva v višini 57.449.361 din ie prispevala Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Žalec. Skupna višina sredstev je znašala 68.250.361 din.
Za depandanso doma upokojencev Polzela, ki je bila zgrajena leta 1977 odplačuje Občinska skupnost socialnega skrbstva Žalec anuitete, ki so znašale za leto 1980in 1981 1.295.040 din in so bila nakazana iz prispevne stopnje.
Viri sredstev za investicijo po programu vlaganj so:
—	iz samoprispevka	“	2.921.108 din
—	iz prispevne stopnje	11.296.040 din
—	iz drugih virov	58.199.361 din
Od tega iz drugih virov:
—	Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja
—	interesne skupnosti Skupaj je bilo zbranih
Od tega je bilo porabljeno:
—	za investicije iz samoprispevka
—	za investicije iz prispevne stopnje
—	za investicije iz drugih virov
—	za provizijo SDK Skupaj je bilo porabljenih:
Saldo na dan 31/12-1982 je znašal
57.449.361	din 750.000 din
72.416.509 din sredstev za investicije
2.660.000 din 11.296.040 din
58.199.361	din 2.366 din
72.157.767 din 258.742 din
KOMUNALNA DEJAVNOST
Program samoprispevka predstavlja pretežni del programa Samoupravne komunalne interesne skupnosti Žalec za obdobje od leta 1981 do leta 1985. Predvideni viri financiranja so:
—	samoprispevek občanov '
—	sredstva po samoupravnem sporazumu za financiranje komunalne dejavnosti
—	ostali sistemski viri, sredstva drugih interesnih skupnosti, namenska sredstva organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in občanov.
Vse podrobnosti glede združevanja sredstev, planiranja in realizacije programov tekoče spremljajo delegati v organih Samoupravne komunalne interesne skupnosti Žalec. Pri tem je bilo ugotovljeno:
—	sredstva samoprispevka občanov so v letu 1980 in letu 1981 dotekala po predvidevanju in so znašala 9.473.833 din
—	združevanje sredstev po samoupravnem sporazumu o financiranju komunalne dejavnosti (1 % od DP) se je pričelo po ZR za leto 1980 v letu 1981. Obveznost organizacij združenega dela, ki je znašala 33.405.330 din je bila realizirana v višini 18.070.258 din ali 54 %.
—	sredstva po ostalih sistemskih virih dotekajo po predvidevanjih, v celoti pa je izpadlo združevanje sredstev s področja urejanja stavbnih zemljišč in vodnega gospodarstva. Občani, organizacije združenega dela in krajevne skupnosti združujejo sredstva za posamezne namene.
V	letu 1980 in letu 1981 izpadla sredstva preprečujejo realizacijo sprejetega programa na področju
—	primarne kanalizacije in čistilnih naprav
—	izgradnje vodovoda in
—	izgradnje primarnih telefonskih naprav Opravljena so bila naslednja dela:
a)	KANALIZACIJA
Zgrajen je kanalizacijski zbiralnik od Dobrteše vasi do Šempetra v dolžini 1073 m, v izdelavi je načrt za zbiralnik Polzela—Dobrteša vas in Šempeter—Kasaze. Projektirajo čistilno napravo Kasaze. Končan je načrt za kanalizacijski zbiralnik Arja vas—Kasaze in v teku so priprave za zgraditev tega zbiralnika. Vložena sredstva znašajo 5.920.395 din.
b)	VODOVODI
V	letu 1980 in letu 1981 so bila v posamezne vodovode vložena naslednja sredstva:
—	Vodovod Žalec	1.639.845	din
—	vodovod Kale—Studence	3.733.031	din
—	vodovod Letuš—Zg. Gorče	640.051	din
—	ostali lokalni vodovodi	953.604	din.
SKUPAJ:	6.966.531	din
c)	CESTE
—	Petrovče—Kasaze
—	Polzela—Titovo Velenje
—	Letuš—Dobravlje
—	anuitete SKUPAJ:
28,800.000 din že v letu 1979 2.044.006 din 1.360.000 din 32.204.006 din
TELEFONSKE NAPRAVE
Vlaganj v telefonske naprave ni bilo zaradi preskromnega združevanja sredstev.
KRAJEVNE SKUPNOSTI
Vse krajevne skupnosti so v letu 1980 in letu 1981 prejele po 300.000 din. Za organizacijo praznika občine je letno bilo vloženih še dodatnih 300.000 din.
Vsa s samoprispevkom občanov zbrana sredstva so bila vložena v urejanje cest, sredstva po samoupravnem sporazumu o financiranju komunalne dejavnosti pa so se po odbitku sredstev za sofinanciranje krajevnih skupnosti razporedila v višini 50 % za kanalizacijo in po 25 % za vodovode in telefonske napeljave, kar je v skladu s sprejetim programom.
POROČILO O IZVAJANJU PROGRAMA SAMOPRISPEVKA IZGRADNJE V OBDOBJU OD LETA 1980 DO LETA 1985 ZA LETI				IV. OBJEKTE 1980 IN 1981	! DRUŽBENIH DEJAVNOSTI IN			KOMUNALNE
področje vlaganja	sredstva predvidena po programu samoprispevka din	vloženo v objekte 1980-1981 din	zbranb s samoprisp. občanov din	zbrano iz prispev. stopnje din	samoupravni drugi viri sporazum din komunalne dejavnosti din		dodatna stopnja v SIS din	sredstva na računu ob koncu koledar, leta din
1	2	3	4	5	6	7	8	9
osnovno šolstvo in								
usmerjeno izobraževanje	146.000.000	56.969.431	35.420.332	14.507.479	‘ —	7.577.265	1.450.000	535.645
otroško varstvo	95.000.000	22.86T012	5.579.963	17.753.939	—	— *	— '	472.890
kulturna dejavnost telesnokulturna	90.400.000	28.383.087	27.029.195	5.371.248	’—	5.180.000	—	9.197.356
dejavnost	4.000.000	951.088	1.427.274	—	—	—	3.030.000	476.186
zdravstvo	25.000.000	— ■	—	— ,	—	—	—	— >
socialno skrbstvo	30.560.000	72.157.767	2.921.108	11.296.040	—	58.199.361	—	258.742
komunalna dejavnost	347.500.000	45:090.934	9.473.834	— •’	8.720.258	29.076.842	—	2.180.000
krajevne skupnosti	30.000.000	11.850.000	—	—	9.350.000	2.500.000	—	■— • ? ' '
SKUPAJ DIN	768.460.000	238.263.319	81.851.706	48.928.706 18.070.258		102.533.468	4.480.000 /	13.120.819
25 LET
( Razvojna pot Sigme Žalec
"N
J
Peščica delavcev je pred 25 leti ustanovila skromno podjetje Vodovod s sedežem v Šempetru, z namenom, da napelje nekaj glavnih vodovodov v Savinjski dolini in s tem izboljša preskrbo z vodo. Ob izteku prvega leta poslovanja je Vodovod imel vsega 48 zaposlenih delavcev, ki so ustvarili 260 tisoč dinarjev celotnega dohodka.
Dve leti kasneje se je podjetje dokončno formiralo; izvolili so prvi delavski svet, kar je pomenilo začetek delavskega samoupravljanja v praksi.
S pridobitvijo del izven žalske občine, predvsem z izgradnjo zunanjih vodovodov, seje podjetje močno razširilo. Ob 10. obiettrici obstoja se je preimenovalo v Cevomonta-žo, sedež pa so prestavili v Žalec. Med tem so položili že več sto kilometrov salonitnih,
plastičnih in jeklenih cevi za napajanje vodovodnih rezervoarjev in namakanje zemljišč širom Jugoslavije.
Pet let kasneje je lahko kolektiv k temu dodal še več kilometrov vodovodov, nekaj večjih vodovodnih rezervoarjev, instalacijska dela v več sto stanovanjih in drugih objektih družbenega pomena in ne nazadnje nad tri tisoč ton ladijske in druge industrijske opreme.
Ob vsem tem velja omeniti izredno požrtvovalnost in prizadevnost članov kolektiva, ki so brez posebne strojne opreme, največkrat tudi ročno na dežju in v snegu, vodi, blatu, sodelovali pri izgradnji infrastrukturnih objektov.
Ob skromnih začetkih industrijskega načina proizvodnje v dokupljenih proizvodnih prostorih na Vranskem in v Zabukovici si je delovna organizacija, ki seje v tem času preimenovala v Sigmo Žalec, s svojim maloštevilnim strokovnim kadrom prizadevala, da ne bi ostala zgolj le izvajalec del, temveč da bi z lastnimi sistemskimi
rešitvami, posebno na področju stanovanjske izgradnje in toplotne tehnike, postala sooblikovalec nove tehnologije, predvsem pri industrijsko montažnih sistemih.
Dobršen del svojega dohodka, ki so ga člapi kolektiva ustvarjali v izredno težkih pogojih dela, so uporabili za razvoj proizvodov, kot so: sanitarne stene, trajnogoreče peči in trajnogoreči kotli.
Zamisli v pogledu obogatenih, industrijsko predizdela-nih. instalacijskih elementov so. bile ugodno sprejete v projektivnih birojih, kakor tudi v gradbeni operativi. Funkcionalno in tehnološko uporabnost instalacijsko gradbenih elementov »Sigma blok« je potrjevala hitra poraba teh elementov.
Velik in uspešen razvoj seje odrazil tudi na področju to-
plotne tehnike. Posebno pomembne rezultate so dosegli v zadnjih letih, ko so razvili novo izvedbo trajnogoreče peči za.centralno ogrevanje tipa TŽ — moči 25,35 in 45 KW, etažni kotel za centralno ogrevanje na trdo gorivo, kotle za zgorevanje lesa in slame — moči 40 in 50 KW. Naštete pridobitve so nedvomno velika pridobitev, zlasti še v sedanji energetski krizi, saj je za ogrevanje moč uporabiti tudi odpadke, od katerih poprej ni bilo nobenega haska. Na področju celotnega ogrevalnega sistema za izgorevanje lesnih odpadkov pa Sigma sodeluje tudi s tujimi partnerji.
Danes je v DO Sigma za^ poslenih okrog 340 delavcev. S svojim posebnim programom ima vodilno vlogo v izdelovanju sanitarnih elementov (v Sloveniji in Jugoslaviji), čeprav se na trgu pojavlja veliko podobnih proizvodov.
Osnovni cilj Sigme je, da to svoje mesto obdrži — tako glede količine kot kvalitete, torej da bi ostala nosilec razvoja sanitarnih predfabrika-
tov na jugoslovanskem tržišču.
Da bi dosegli zastavljene cilje, se strokovni delavci intenzivno vključujejo v občinska, republiška in zvezna razvojna prizadevanja.
Z osnovnim programom toplotne tehnike se intenzivno vključujejo v družbena prizadevanja za boljše izkoriščanje domačih energetskih surovin s serijo peči tipa TŽ za centralno ogrevanje individualnih stanovanj, ki so rezultat lastnega znanja.
Predvideno sodelovanje s tujimi partnerji jih pelje na področje mednarodne delitve dela. z namenom, da bi izkoriščali in uporabili lesne odpadke in ostale odpadne gorljive snovi.
V razvojnem programu so si začrtali tudi širitev proizvodnje v obeh temeljnih organizacijah, kar bo omogočilo boljše tehnične, tehnološke in organizacijske pogoje, s tem pa tudi lažje vključevanje in nastopanje na tržišču.
Dolgoročni sporazumi s partnerji jim omogočajo lažje in boljše planiranje. V naslednjih letih predvidevajo znotraj in zunaj občine tesnejše sodelovanje z delovnimi organizacijami s sorodno proizvodno dejavnostjo.
Rezultati kažejo, da bo celotni prihodek v letu 1982 enak planiranemu prihodku za leto 1984. kar je odraz hitrega razvoja in porasta proizvodnje v obeh temeljnih organizacijah, predvsem v temeljni organizaciji na Vranskem, kjer se že kažejo rezultati investiranja v letu 1980. Za prihodnje leto predvidevajo poprečno stopnjo rasti letnega dohodka od 18 do 20%.
Nastanek in razvoj je bil v minulih 25 letih pogojen s prizadevnostjo celotnega kolektiva, ki je v naštete pridobitve vtkal veliko bogatega dela, pa tudi odrekanj, ko je šlo za nove investicije. V teh letih so delavci Sigme veliko prispevali k'razvoju na industrijski način izdelanih in montiranih instalacij vodovoda, kanalizacije, ventilacije, dimnikov in drugih instalacij v stanovanjski izgradnji.
S prizadevanji delav-cev-članov kolektiva so se razvijali in krepili samoupravni odnosi in razreševala vsa pomembna vprašanja nadaljnjega razvoja Sigme. Srebrni jubilej je zgodovina dosežkov pa tudi odpovedovanj, je rezultat ustvarjalnosti.
To pa je nedvomno veliko priznanje delovnemu kolektivu ob njegovem jubileju.
MORDA VAS BO ZANIMALO:
Sigma Žalec se je na jugoslovanskem tržišču še posebej uveljavila z znanimi sanitarnimi stenami „SIGMA BLOK”, ki so vgrajene že v 50.000 stanovanjih. Na prvem mestu je SR Slovenija s 30.000 stanovanji, v SR Hrvatski ima njihove stene 15.000 stanovanj, SR Srbija ima 4.000 itd.
Savinjski magazin Žalec
Nova pridobitev za boljšo preskrbo krajanov
Krajani Vrbja bodo v okviru krajevnega praznika (od 8. do 14. novembra) poleg lepo obnovljenega kulturnega doma odprli tudi novo trgovino Savinjskega magazina Žalec. S tem se jim bo izpolnila dolgoletna želja— imeti v svojem kraju trgovino/da jim ne bo treba po vsako malenkost v Žalec.
Tu je treba reči, da so to novo investicijo Savinjskega magazina poleg ostalih dejavnikov krepko podprli sami krajani Vrbja, bodisi s prostovoljnimi deli ali krajevnim samoprispevkom. Kolektiv Savinjskega magazina je prisluhnil njihovim zahtevam in željam ter se odločil za to novo naložbo tudi zato, ker je med krajani prevladovala tako trdni- volja. Nova trgovina v Vrbju je še en korak Savinjskega magazina k še boljši preskrbi občanov v manjših krajevnih skupnostih in zaselkih naše občine.
TRGOVINO PRIBLIŽATI POTROŠNIKOM
O novi poslovni enoti v Vrbju in o poslovni politiki Svinjskega magazina smo se pogovarjali z direktorjem Tonetom Privošnikom.
»Pripravljate se na pričetek poslovanja nove poslovne enote v Vrbju. Kako bo z ekonomsko računico?«
»Res je; nastaja nova poslovna enota v okviru delovne organizacije Savinjski magazin Žalec. Njeno ustanovitev so narekovale potrebe, ki nastajajo z razvojem ene najmlajših krajevnih skupnosti v žalski občini — Vrbje. Kakšna bo ekonomska računica po-
slovanja, je zdaj še prezgodaj govoriti. Enota vključuje v svoj program dela poleg vsakodnevne prehrambene ponudbe tudi bife z gostinskimi storitvami in tako je vse odvisno od ustvarjenega prometa nove enote. Res pa je tudi.da Savinjski magazin pri teh novih naložbah ne glede zgolj na komercialni iztržek, marveč v naši poslovni politiki stremimo tudi za tem, kako trgovino približati vsem krajanom — tudi tistim, ki živijo v odmaknjenih zaselkih ali v manjših krajevnih skupnostih. In zato tudi nova trgovina v Vrbju.«
»Poslovni čas enote v Vrbju?«
»Trgovina bo odprta od 8. do 15. ure, vsak dan, razen sobote, bife pa bo imel daljši poslovni čas. Ob tem bi omenil, da v sedanji zaostreni gospodarski situaciji resno razmišljamo o kompleksni racionalizaciji poslovnega časa v , naših enotah, kar pomeni tudi deljen delovni čas. Seveda pa sprememba ne bo smela vplivati na dosedanjo stopnjo preskrbe.«
»Kako se začasna zamrznitev cen kaže v trgovskem poslovanju?«
»V sedanjem položaju, v katerem je naše gospodarstvo oziroma tržišče, je bil tak ukrep umesten. Dolgoročno gledano pa so po moji oceni ekonomske vrednosti takšnih ukrepov negativne zato, ker ne sproščajo delovanja tržnih mehanizmov.«
»Potrošniki ugotavljamo slabšo založenost z nekaterimi artikli. Kako si prizadevate v
sedanji situaciji uravnavati oziroma boljšati preskrbo?«
»Trudimo se zadovoljiti potrošnike. Blago dobavljamo iz več virov. Naša delovna organizacija ima sklenjene dolgoročne samoupravne sporazume o dobavah blaga oziroma o kontinuirani preskrbi z določenimi artikli.
Samoupravne sporazume o sodelovanju smo sklenili z več asociacijami združenega dela — SOZD — tako v Sloveniji kot na ostalih področjih Jugoslavije. Ocenjujemo, da je ravno ta heterogenost v virih preskrbovanja zagotovilo za čim boljšo založenost trga, kajti ugotavljamo, da smo z ostalimi ponudniki uspeli obvladati ponudbo tudi v kritičnih situacijah. Takšna širša povezanost z združenim delom nam bo še naprej potrebna, zato jo bomo razvijali in krepili.«
»Kakoposlovati naprej?«
»Zavedamo se, da tudi naslednja leta ne bodo rožnata ne za gospodarstvo pa tudi ne za trgovino. Srednjeročni program 1981—85 spreminjamo tako, da smo nekatere aktivnosti v programu prestavili na poznejši čas. Ugotavljam, da kupna moč upada ob hkratnem pomanjkanju nekaterih vrst blaga, zamrznitvi cen itd. Vendar si bomo še naprej prizadevali obdržati poslovanje v realnih okvirih rentabilnosti in ponudbe blaga, da bi zadovoljili potrošnike. Zapišite še to, da v prihodnjem obdobju načrtujemo izboljšati preskrbovalne kapacitete trgovine v krajevnih skupnostih Prebold in Vransko.«
Tone Privošnik	Janez Uplaznik
Marija Žagar
Nada Serti
O IVOVI TRGOVINI V VRBJU SO REKLI
Janez Uplaznik. predsednik sveta krajevne skupnosti Vrbje: »Krajani Vrbja so že deset let borimo za trgovino. V naši krajevni skupnosti živi več starejših ljudi, ki so jim zlasti pozimi hudo odročne poti do trgovine v Žalcu.
Od pomladi do jeseni imamo v Vrbju tudi do 200 sezonskih delavcev. Zaposleni so od zore do mraka, zato še kako potrebujejo trgovino v neposredni bližini in tako ni bojazni, da ne bi imela dovolj prometa.
Krajani smo se zavedali, da trgovine ne bomo imeli, če jo bomo zgolj zahtevali, ne da bi sami zavihali rokave in prijeli za delo. Zato smo se tako kot pri obnovi kuhürnega doma in drugih , delih odločili za
akcijo. Takšna zagretost krajanov je odločila, da je Savinjski magazin s sodelovanjem občine Žalec in drugih dejavnikov začel z gradnjo in jo bo v teh dneh tudi dokončal.
Trgovina z bifejem bo v kratkem nared; odprli ju bomo za krajevni praznik v novembru. Nove pridobitve se kajpak vsi krajani veselimo,«
Marija Žagarjeva, predsednica sveta potrošnikov Vrbje: »Nerodno je"bilo pò kruh. mleko in druga živilajja tudi ostalo blago hoditi v Žalec. zlasti za tiste, ki niso več mladi. Nove trgovine se vsi veselimo, saj pomeni korak k boljši preskrbi naših kraja-
nov. Gradnjo smo krajani podprli s prostovoljnim delom in krajevnim samoprispevkom. Lepo je tudi, da za letošnji krajevni praznik odpiramo dom kulture, ki smo ga prav tako obnovili s skupnimi napori.«
Nada Serti, kuharica v žalskem otroškem vrtcu, sicer pa Vrbenčanka: »Nova trgovina je velika pridobitev za.kraia-ne. Kruh. mleko in druga živila bomo poslej imeli pri roki. pa tudi druge potrebščine Vsak krajan nima avta. da bi se zapeljal do žalske trgovine, peš pa je kar daleč. Krajani smo ponosni na to novo pridobitev. za katero smo, po svojih močeh tudi sami prispevali.
Obiskali smo Mladinsko knfigo v Žalcu
Za zimske večere dovolj zanimivega branja
Jesen se je že prevesila v drugo polovico in hladni dnevi nas opozarjajo, da do zime ni več daleč. Dolgi večeri so pravšnji čas, da preberemo, kaj je novega na knjižnih policah naših trgovin.
O tem, koliko in kakšne knjige naši občani najraje kupujejo in berejo, smo se pogovarjali s poslovodkinjo Mladinske knjige v Žalcu — Štefko Audičevo in Silvo Ka-čevo, ki vodi oddelek s knjigami. Rekli sta, da se stabilizacijski ukrepi poznajo tudi pri prodaji knjig, vendar pa določeno število občanov še vedno kupuje knjige, zlasti če gre za novitete.
»Kolikšen odmev je imela med bralci najnovejša Enciklopedija? Ste zbrali veliko naročnikov?«
»Če upoštevamo, da si ljudje ravno v tem času nabavljajo ozimnico pa drva za kuijavo in vse drugo, kar veda veliko stane oziroma obremenjuje družinski proračun, je 150 naročnikov še kar uspeh. Veliko zanimanja je tudi za napovedano izdajo Umetnost na jugoslovanskih tleh. Prve štiri knjige bodo izšle pri Državni založbi še letos, vseh šest knjig pa bo slalo4.200 dinarjev. Privlačno novost je napovedala tudi Pomurska založba, ki naj bi še v tem mesecu ponudila na trgu slovenski prevod znane knjige slavnega južnoafriškega kirurga dr. Christiana Bamarda Telo in stroj. Delo sodi med mednarodne uspešnice. Knjiga bo nedvomno pritegnila tudi naše bralce.«
»Kakšne knjige Savinjčani najraje kupujejo in od katerih pesnikov in pisateljev?«
»l^ar zadeva leposlovne romane, imajo še vedno prednostznani tuji avtotji, kar pa ne pomeni, da ljudje ne posegajo tudi po knjigah domačih oziroma slovenskih in jugoslovanskih pisateljev in pesnikov.
CTI,,-
auva ivaceva
Presenetljivo veliko pa naši občani kupujejo strokovne knjige in publikacije npr. o sadjarstvu, vrtnarstvu, pridelovanju povrtnin in podobno. Pomeni, da se ljudje, bodisi da so to kmetje ali vrtičkarji, vse bolj zanimajo za pridelovanje naštetih dobrin. Seveda pa je precej tudi takih, ki redno prihajajo k nam, spremljajo. katere nove knjige prihajajo na naše police in jih potlej iščejo v knjižnici, da jih preberejo. Vsak pač nima denarja. da bi si omislil vsako knjigo, ki prihaja v prodajo.«
»čeprav smo šele v oktobru. najbrž ni prezgodaj naročilo novoletnih čestitk in razglednic. Skoraj pred vsakimi prazniki se namreč dogaja, da dobrih čestitk zmanjka in potlej človek pač kupi, kar je. Kako bo z izbiro letos?«
»Novoletnih čestitk z zani-
mivimi motivi bo dovolj. Mladinska knjiga jih je že naročila- Izredno lepe motive čestitk pripravlja Zveza paraplegikov. imeli pa bomo tudi dovolj Unicefovih čestitk z zanimivimi motivi. Naj povemo še to. da bo na voljo tudi lepa izbira koledarjev raznih izvedb in ne bo manjkalo predmetov, ki bodo zanimivi za tiste, ki iščejo novoletna darila. Mladinska knjiga ima tudi edina mape z listi priznanih umetnikov, dobijo pa se seveda tudi umetniške slike.«
»Šolske potrebščine in spominki?«
»Šolskih knjig in potrebščin smo imeli v glavnem dovolj. Prizadevamo si- da je vedno založen tudi oddelek, za izvirne spominke. Niso poceni vendar jih ljudje kupujejo.«
Tk. Le
PRED VRAT! LJUDI V BELEM
Čakalnica našega zdravstvenega doma...
Vreme ravno pravšnje za prehlade. Ta kiha. oni kašlja, spet drugemu hrope v prsih, tam v kotu nekoga duši; starost različna: od 14 let navzgor.
Mnogi se med seboj kar dobro poznajo. Niso iz istega kraja, čakalnica jih je zbližala. Poznajo vse sestre, vse zdravnike. vedo za njihove navade. Nekateri jih branijo, češ. da so z delom preobremenjeni. drugi vedo povedati, da so poznanstva in protekcije še vedno preveč prisotne, da gre včasih kot po tekočem traku, drugič pa je treba čakati, čakati ...
Vse mogoče stvari so jim napoti. Zgodi se, da bi pacient pri oknu rad zaprl vrata zaradi prepiha, ker ima vročino, oni tam v kotu pa zakriči, naj bo vse odprto zaradi slabega zraka.
Padajo tudi očitki, češ. daje »dohtar« tega nagnal na »šiht« kljub visoki vročini, sedaj je pa zaradi grla na onkološkem. Ja, zdaj kar največkrat priganjajo iz bolniške, nekateri pa že leta m leta »marodirajo«, doma pa garajo in delajo vse po vrsti! Pa zdravila! Zdravnik jih predpiše, v lekarni jih pa ni. Pa invalidska! Sosed je že z desetimi leti delovne dobe zlezel .vanjo, drugi je ima pa že trideset in zdravnik še slišati noče zanjo.
V čakalnici se zgane, završi kot v čebelnjaku. Nekdo hoče v ordinacijo z izgovorom, da bo samo nekaj vprašal, zdravnik mu mora samo nekaj podpisati. Izgovaija se, da je izkaznico prinesel že včeraj popoldne.
Na drugi strani se razgovori možakar z visokošolsko izobrazbo o tem. čemu ne upamo nazivati sester in zdravnikov s tovarišicami oziroma tovariši. »Madonca jaz sem že dvajset let profesor, pa mi od dijakov nihče ne peče — gospod! Naj-češče sem gospod na roditeljskih sestankih. Naj bo. Ampak v ambulanti besede tovariš še nisem slišal. Jaz nisem tak. res ne. Jezi me pa.«
Mimo pride sestra in že se taisti profesor požene k njej, jo prime za roko. nekaj šušlja, večkrat se zasliši: »Gospodična, veste ...« Rezultat? Kakih deset jih je » »prešprical«. In ker sem bil drugi za njim. že v sprejemni pisarni, pred menoj je bil delavec Ingrada, sem slišal profesoijev glas: »Gospod zdravnik. prosim gospod zdravnik ...« Slišim tudi delavčev glas. ki je bil za njim: »Ma druže doktore, veruj mi. bolestan saro. bolestan ...«
Ušel mije smeh. Sestra izza mize vpraša: »Gospod, kaj pa je tako smešnega?«
»Nič. nič.« zamahnem z roko in stopim k zdravniku: »Gospod zdravnik, zdrav sem. na šiht grem ... Dobro, tovariš, pa bova šla na šiht...
-dk
\
Atelje
„Foto Tonica"
V ateljeju FOTO TONICA v Žalcu imajo polne roke dela s fotografijami za nove osebne izkaznice. Da bi si občani do dogovorjenega roka, ki ni več daleč, pravočasno poskrbeli potrebne fotografije, se je Tonica Jurčev odločila, da bo imela atelje odprt tudi ob nedeljah in sicer zadnjo nedeljo v oktobru in prvi dve nedelji v novembru od
8.	do 13. ure. Tako si bodo lahko fotografije oskrbeli tudi tisti, ki v rednem odpiralnem času ne morejo priti. Vsekakor dobra zamisel!
Tònica Juršec v svojem ateljeju.
V	-J
Je že res, da je Savinjska dolina najbolj znana po hmelju, vendar na njenem obrobju -uspeva tudi vinska trta. ki daje dobro vino. O tem sem se prepričal v kleti Vinka Ušena v Založah 7, ko sem pokusil njegovo modro frankinjo. Rubinsko rdeča se je iskrila v kozarcu in bila je vsaj tako dobra, kot v znanih vinorodnih okoliših. Vino je bilo lanskoletno. Letos ga bo manj. ker je vinograd oklestila toča. bo pa kvalitetno, saj je bila letošnja jesen sončna.
Bil je lep dan na pragu oktobra. Toplo je bilo kot sredi poletja. Nad vinogradi so lebdele čudovite jesenske barve. Hribe pa tudi dolino, v katero se je že prikradla rumenkasto jesenska barva, je pozlatilo sonce. Z Ušenovega vinograda je prelep razgled na Savinjsko dolino.
Vinko Ušen je kljub 78 letom še vedno čil in živahen, rekel bi. trdoživ, saj vsak dan prekolesari in prepešači več kilometrov sem gor, ne da bi ga te poti preveč utrujale. Rad ima ta svoj vinograd, vinsko trto. ki jo že vrsto let z ljubeznijo neguje. Povedal je, daje nabral že 35 hektolitrov mošta, kar j e bilo največ. Letos ga bo precej manj in najbrž zaradi toče tudi ni slišati klopotca. ki se sicer vsako jesen vrti v njegovem vinogradu.
Vinograd je na žici, skrbno vzdrževan in takšna je tudi klet z vrsto sodov. Pri njem mora biti vse na svojem mestu. sicer ni zadovoljen. »Trgali bomo v soboto (2. oktobra). zato imam pplne roke dela. Grozda nikoli ne potrgan prezgodaj, saj vem, da najboljše vino dajo pozne tr-
Vinko Ušen
gatve, kajti grozdje v teh zadnjih jesenskih dneh pridobi še veliko sladkotja.«
Vinko povabi na trgatev sosede, prijatelje in znance. Ko se ljudje s škafi in brentami zaženo v vinograd, gospodar budno pazi, da med obrano grozdje ne pride kakšna gnila jagoda. Trgatev sklenejo še pred sončnim zatonom. Trgači posedejo za obloženo mizo, na kateri je tudi dovolj vina. Razpoloženje raste in ljudje nemalokrat zapojo, da se razlega v dolino.
Gospodar Vinko novo vino pretoči prvič ob božiču, drugič pa v marcu. Tako kot skrbno obdeluje vinograd, tudi Melari. Kletarskih veščin se je naučil v letih pregnanstva v Srbiji, kjer je pomagal nekemu vinogradniku.
»Ne razumem ljudi, ki se opijajo in potlej razgrajajo. Vino je treba uživati po pameti. Jaz ga nikoli ne pijem pred popoldnevom in še takrat kozarec, dva.«
Ušen nekaj vina proda sosedom oziroma znancem in prijateljem, če ga zanj prosijo, sicer pa ga drži v kleti.
Prav je, če zapišemo, da je bil Vinko, ko se je po zadnji vojni vrnil domov, aktiven družbeni delavec, danes pa mu leta tega več ne dopuščajo, zato seje ves posvetil svojemu vinogradu.
Prijetno je bilo kramljati z Vinkom Ušenom in kar prehitro seje bilo treba posloviti, kajti mož je imel polne roke dela s pripravami na trgatev.
Lojze Trstenjak
Urarska delavnica mojstra Matjana Polajžetja v Žalcu je tako majhna, da ni kam sesti. Vse je na svojem mestu, na stenah vise in pojo različne ure. Njihovo tiktakanje spominja na uigran orkester.
Stranke prinašajo v popravilo svoje ure in odnašajo popravljene. Kakšenkrat se zgodi, da mojster s težkim srcem vrne stranki nepopravljeno uro. ker ni mogel priskrbeti nadomestnega dela. Z repromaterialom je križ, saj ga je treba v glavnem nabavljati na tujem — za devize.
Matjan se nekako znajde. Dela mu zlepa ne zmanjka in srečen je. če lahko ustreže vsem strankam. Čeprav urarstvo ni obrt. od katere bi človek obogatel, je Marjan zadovoljen s svojim poklicem.
Pravi, da urarstvo ni obrt, za katero bi se pulili mladi. Tu, v Žalcu, že šest let dela sam. Mladih ne dobi in tako so urarstvu šteti dnevi. Pomeni, da dobrih urarjev kmalu ne bo več.
Bolj kot nabava reprodukcijskega materiala pa Marjana moti. da mora sam voditi knjigovodstvo. Pa ne gre drugače.
»Od 14 mladih, ki smo se izučili urarske obrti in obiskovali celjsko šolo, sedaj dela v svojem poklicu le še šest urarjev, drugi pa so se oprijeli donosnejšjih poslov. Najbrž bo res, da več zaslužijo, vendar bi jaz ne zamenjal z njimi. Imam veselje do tega dela. Če
si priden, ne živiš slabo in to je glavno.«
S strankami se dobro razume in če le more, ustreže vsem. Uro, ki je ne more popraviti takoj vrne. Kakšenkrat se primeri tudi, da stranka pozabi na uro. Med tem si je nabavila novo, staro uro pa kar pusti pri urarju, karseveda ni prav. Ura tako tudi po več let leži v delavnici brez haska, mojster pa za vloženo delo ni prejel plačila. Na srečo pa takih strank ni veliko.
»Žalec?«
»Zanimivo mesto s prijaznimi ljudmi. Kar zadovoljen sem tu!« nam je dejal, ko sem odhajal.
Tk. L.
Obisk madžarskih obrtnikov
Obrtno združenje Žalec je »iskala delegacija madžar-e zbornice za zasebno delo sicer Pal Fišer. Tibor Sabo Tibòr Gergely.
Predsednik Obrtnega iruženja Žalec ing. Anton aj je goste seznanil z orga-ziranostjo in delom združe-a. Gostje so bili presenečeni hkrati zadovoljni z infor-acijami. izrekli so pa nam di vrsto priznanj za doseže-: rezultate. Še posebej so se mimali za delo kreditnega ibora. za položaj delavcev i zasebnih obrtnikih in'si-em izobraževanja. Gostje so edstavnike žalskčga zdru-
ženja seznanili s položajem obrti na Madžarskem, nato pa
so si še ogledali nekatere obratovalnice.
Gostje med razgovorom
/
$
PIONIRSKI KOTIČEK • PIONIRSKI KOTIČEK
SREČANJE PIONIRJEV PLANINCEV JUGOSLAVIJE
Bil sem srečen, ko sem izvedel, da se bom kot pionir-planinec iz Slovenije udeležil tabora pioniijev-planincev Jugoslavije na Tjentištu. V Ljubljani smo se zbrali pionirji planinci iz Slovenije in se odpeljali proti Sarajevu, kjer smo si najprej ogledali mesto, nato pa nadaljevali pot z avtobusi na Tjentište v dolino Sutjeske. Tu smo si ogledali spomenike NOB, ki spominjajo na hude boje v peti sovražni ofenzivi. Povzpeli smo se na Dragoš sedlo, preko katerega so se partizani pod vodstvom tovariša Tita prebijali proti Sutjeski. Obiskali smo kraj, kjer je bil tovariš Tito ranjen in grob narodnega heroje Save Kovačeviča. V dolini Sutjeske smo si ogledali muzej in se poklonili padlim borcem. Opravili smo transverzalo »Mala Sutjeska«. Na srečanju smo se spoznali s planinci izdrugih republik, med sabo tekmovali in si ob slovesu izmenjali naslove. Srečanje mije bilo zelo všeč in če bi še kdaj imel možnost, da bi se ga udeležil, bi se ga zagotovo.
1
I
Matej Krušnik Griže
ZAKAJ IN ČEMU VARČUJEM?
Vem, da mi bo varčevanje koristilo v življenju. (Mateja Žnidar)
Z varčevanjem pripomoremo k stabilizaciji. (Natalija Baznik)
Privarčevani denar bom koristno uporabila. (Nada Matič)
Zbiram in zbiram denar in upam, da'bo kmalu kolo. (Mateja Terglav)
Varčujem pod geslom: Če varčuješ, si srečo kuješ! (Mateja Zvonar)
Zanimivo se mi zd i varčevati. Varčujem pa tud i zato. ker se mi ne zdi pametno zapraviti vsakega dinaija. (Nuša Divjak)
VARČEVANJE
Ker je zadnje čase vse dražje, moramo začeti skrbno varčevati. Varčujemo tako, da ugašamo luči. zapiramo pipe, denar pa namesto za bonbone, damo vhranilnik. Tako bomo imeli dvojno korist. Imeli bomo več denarja, pa tudi zobje bodo ostali zdravi. Tudi jaz varčujem. Denar nosim v banko. Zato sem že prejel hranilnik. Vanj pridno varčujem in zato sem si že lahko kupil kolo. Ker pa si kupujem tudi Zabavnik, se 'včasih ne morem odločiti: ali hranilnik ali Zabavnik? Zmaga hranilnik, mamica pa mi kupi Zabavnik.
Sebastjan Kopušar, Šempeter
I
I
I
I
I
I
PO NAGRADO V AJDOVŠČINO
Nepričakovano kot strela z jasnega je prišel na šolo telegram, da se mora predstavništvo uredniškega odbora našega glasila udeležiti srečanja pionitjev dopisnikov iz vse Slovenije, kije bilo letos v Ajdovščini. Desetčlanska žirija je pregledala 299 glasil, med katerimi so bila tudi naša tri glasila, ki smo jih izdali v šolskem letu 1981/82. Našemu glasilu so prisodili dUgo mesto. Nagrajenih je bilo pet glasil iz vse Slovenije, dve glasili pa sta dobili posebno nagrado: Blokovci iz BS-3 je glasilo, ki ga pišejo otroci iz nekega bloka v Ljubljani, in glasilo Butja iz Ajdovščine, kije posvečeno narodnemu hercju Janku Premrlu-Vojku.
V četrtek, 30.9., sva se z našo tovarišico mentorico odpravila v Ajdovščino. Z avtomobilom nas je peljal tovariš Verbič, sekretar DPM (Društva prijateljev mladine) v Žalcu. Zelo je pozoren in za naše gostitelje je pripravil privlačna darila. Ko smo prispeli v Ajdovščino, je bila pred ajdovsko šolo najprej kratka proslava, nato pa so nas pionirje dopisnike dodelili gostiteljem v Vipavski dolini. Tiste iz b najbolj oddaljenih vasi so razvozili s kombijem. Najino mesto je bilo na Colu, hribovskem zaselku med ■ Ajdovščino-in Idrijo. Tam sva prenočevala vsak pri svojem gostitelju: pri Mariji Šemrl in Tomažu B Kovšcu. Posebno midve z Marijo sva klepetali že kar v naslednje jutro, s Tomažem pa sva zaspala prej, ker sva imela v planu jutranji izlet do razgledne točke. Naslednje jutro smo se zbrali pred šolo na Colu. kije stara 109 let. Ima seveda slabe razrede, tudi telovadnice še nimajo in še marsičesa drugega ne. Kar smilili so se nama tile eolski šolaiji; ki delajo v tako slabih pogojih. Pionitji s Cola si že dolgo želijo novo šolo in upajo, upajo, upajo ..., da jo bodo kmalu pričeli graditi, saj jim to že celo večnost obljubljajo.
Po ogledu šole so nas s kombijem zopet pripeljali pred šolo v Ajdovščini. Tuje bila proslava, ki sojo pripravili učenci iz vse Vipavske doline. Prikazali so svoja dela, običaje, govorico ... Zanimiva in prisrčna prireditev je bila to. Po končani proslavi smo imeli malico, nato pa smo se razdelili po razredih. Zastopniki tistih šol, katerih glasila so bila pohvaljena ali nagrajena, smo se pogovarjali z urednico V esele šole v Pionirskem listu Suzano Šoster. N e morete si misliti, kako je simpatična in kako zna klepetati z mladino! Po končanem rzagovoru smo odšli na ogled Pilonove galerije. Ogledali smo si razstavljena šolska glasila, posebej tista, ki so bila nagrajena. V tej galeriji je tudi stalna razstava Pilonovih del. Po ogledu smo odšli na kosilo, nato pa v tovarno Tekstino, kjer smo si ogledali najprej, kako nastane nit, nato pa še tkanje blaga. V tkalnici je bil grozanski trušč. Ni čudno, da polovica delavcev z leti dobi okvaro sluha. Ogled tovarne je bil končan in z avtobusi so nas odpeljali v Vipavo. Najprej smo pred spomenikom poslušali zanimive podatke o vipavskih znamenitostih, pozneje pa so nam razkazali Vipavo in nas popeljali na Gradišče. Tam so nam vipavski šolarji pripravili dolgo in pestro proslavo, nato pa smo odšli v šolo, kjer so nas na pladnjih čakali krofi, sirova potica in zelo okusno grozdje. Ker smo bili že pošteno lačni, smo vse dobrote pospravili, kot bi mignil. Iz Vipave so nas zopet razvozili po domovih. Tokrat sva s svojima novima prijateljema imela poslovilni večer — spet je bilo slabo s spanjem. Drugo jutro smo imeli zbor pred domom kulture v Ajdovščini. Hitro smo pričeli z delom. Snemanje oddaje v živo je bilo zanimivo, ko pa še je snemanje končalo, je bila še podelitev priznanj in pisalnih strojev nagrajenim glasilom. Za konec so pionirji pripravili tuđi igrico z naslovom Hiša tete Barbare. Po končani proslavi je sledilo poslovilno kosilo.
V Ajdovščini smo spoznali tudi Vitana Mala, pisatelja in urednika šolskega radia, Danila Lokarja, starosto še živečih pisateljev, celo priljubljenega ilustratoija Boža Kosa, ki sva ga z Žano ustavila kar na ulici in nama je za naše glasilo narisal posrečeno šalo na telefonskih žicah. Spoznali smo tudi vrsto drugih novinarjev ter piscev. Bilo je zelo lepo in gostoljubna Vipavska dolina nam bo za vedno ostala v lepem spominu.	#
Žana Krašovic in Matej Podbregar, Polzela
BANKA V MALEM
Kdor varčuje, si srečo kuje. Tako pravi star slovenski izrek, njihovega pomena pa se še kako dobro zavedajo mladi varčevalci na osnovni šoli Bratov Juhart v Šempetru. Z našim obiskom smo mlade delavke, kar sedem jih imajo, in dve pripravnici zmotili pri njihovem delu. V malem in prikupno urejenem prostoru seje zbralo kar lepo število tistih, ki so prinesli nekaj tisočakov na hranilno knjižico.
Pionirska hranilnica je začela svoje delo pred petimi leti pod pokroviteljstvom Ljubljanske banke. Danes sodi šempetrska hranilnica med najbolj uspešne in prizadevne, so nam povedali v Ljubljanski banki. Nemalo zaslugza to ima prav gotovo tovarišica Vida Naraks.kižeod vsega začetka dela z mladimi varčevalci v pionirski hranilnici. Povedala nam je, da gre na leto skozi njihove roke po 35 starih milijonov dinarjev. Poleg denarnega varčevanja prevzema hraninica tudi brezgotovinska nakazila od organizacij združenega dela. ki prispevajo svoja sredstva zaključnim razredom ali pa plačujejo učencem za zbranesteklenice, papir in drugeodpadne materiale. V njihovo delosodi tudi pomoč socialno šibkim učencem, izdajanje glasila končnice, oktobrske varčevalne akcije in razstave. Varčevanje ni le to, da prinesejo kakšen dinar, temveč vseh 346 učencev varčuje tudi s pridnim učenjem, čuvanjem zvezkov in knjig.
Vsakemu otroku najbrž največ pomeni tisto kolo ali pa tista knjiga, ki si jo je kupil s privarčevanim denarjem. NaiDomembneie na ie, da vzgoiimo gospodarnega človeka, ki bo nekoč uspešno opravljal vse dolžnosti. Tei mu jih bo nalagaiav družba. Če bo znal varčevati, bo lahko tudi preudarneje ravnal. Ob tem pa negre pozabiti stare ljudske modrosti: »Kar se Janezek nauči, to Janez
zna.«
I. Jelen
^^ana.«
I I I
I I I
I
I I I I I I I 1 I I
lej
RUBRIKA MLADIH • RUBRIKA MLADIH
11. KONGRES MLADIH
..Začeti moramo pri konkretnih stvareh, odnehati ne smemo nikjer. Toda kje začeti? Začeti moramo pri odpravljanju tistih družbenih razmer in odnosov, ki povzročajo neenakopravni položaj mladih v družbi. Torej pri konkretnih stvareh."’
Takole so zapisali mladi v smernicah za delo H. kongresa ZSMS. Od 22. do 24. oktobra so bile oči vse slovenske mladine uprte v Novo mesto, kjer so njihovi delegati razpravljali o vseh tistih vprašanjih, ki žulijo in pestijo današnjo mlado generacijo.
Kje začeti, se sprašujejo. Prav gotovo sodi na prvo mesto problem zaposlovanja. Obstoječe družbenoekonomske razmere mladim ne zagotavljajo ustreznih delovnih mest, vse težje je tudi dobiti kakršnokoli zaposlitev. V predkongresnih razpravah so mladi menili, da se boj proti takšnim razmeram ne more omejiti le na delovne organizacije, temveč bo treba kaj spremeniti tudi v štipendijski politiki, kadrovskih planih„ in ne nazadnje tudi v sistemu šolstva. Le-ta kljub reformam in novim nazivom še vedno deluje bolj ali manj po starem. V dosedanjih razgovorih so se zavzemali za tesnejšo navezavo šolskega sistema na združeno delo, splošen dvig izobrazbe in preseganje socialne diferenciacije znotraj šolskega sistema.
Dobiti službo je vsekakor že pravi uspeh, še večje težave pa se pojavljajo pri iskanju stanovanja. Po
dosedanjih podatkih lahko le petina mladih družin računa, da si bo v petih letih zagotovila stanovanje.
Na kongresu so se mladi zavzeli za prednostno obravnavanje mladih družin, boljše kreditne pogoje, plačevanje lastne udeležbe po vselitvi, delovna doba pa naj ne bi bila med odločilnimi pogoji za dodelitev stanovanja. Z gradnjo dijaških in študentskih domov pa napovedujejo boj vsem tistim, ki so si pridobili marsikateri dinar na račun svojih podnajemnikov.
ZSMS posega tudi v boj za razvoj polit ičrfega sistema samoupravljanja. Svoje interese naj bi v prihodnje dosledneje uresničevali tako v delovnih organizacijah kot tudi v krajevnih skupnostih; v samoupravnih in političnih organih pa naj bi se povečal delež mladih.
To je samo nekaj problematike ki so jo delegati vključili v dnevni red 11. kongresa. Mladi obljubljajo, da bodo pobrskali po starih gradivih in ne bodo ponavljali sklepov, ki so bili že davno sprejeti, ne pa tudi uresničeni. Kongres naj ne bo le kopica lepih besed, temveč mora pokazati pravi, torej vsakdanji utrip dela in življenja slovenske mladine.
NAŠI DELEGATI NA KONGRESU .
V Novem mestu je interese žalske mladine zastopalo pet delegatov: Igor Pungartnik, Mojca Turk,
Srečko Plesnik, Milan Vogrinc in Danilo Basle. O predkongresnih razpravah smo zapisali nekaj besed že v prejšnji številki, zato naj omenimo tokrat samo nekaj težav, ki trenutno najbolj pestijo osnovne organizacije mladine v naši občini. Po mnenju delegatov je srčika vseh težav v tem, ker ni dosežena fron-tnost njihovega dela. Aktivni so le maloštevilni posamezniki, ni pa čutiti mladine kot organizacije. Kako to doseči? Šport, zabava in podobne dejavnosti prav gotovo pritegnejo veliko število mladih, preveč ob strani pa ostaja idejnopolitično delo. Ob vsem tem se vedno znova in znova ponavlja stara pesem: kje dobiti kakšen dinar, brez katerega ni mogoče organizirati še tako majhne prireditve, kje stakniti nekaj kvadratnih metrov, kamor bi lahko zahajali mladi? Da našim mladincem niso tuja osrednja vprašanja, ki so jih obravnavali na kongresu, pa najbrž ni treba posebej poudarjati. Le malokdo ne pòzna težav pri iskanju zaposlitve in stanovanja, pomanjkljivosti vzgojnoizobraževal-nega sistema, zapletenih poti, ki vodijo do kadrovskih in socialnih štipendij in še bi lahko naštevali. Naši delegati upajo, da je ,11. kongres ne samo opozoril na nekatera vprašanja, ampak tudi prispeval k njihovi uresničitvi v praksi. Po svojih močeh so prispevali tudi s svojimi razpravami in predlogi, ki so se nanašali predvsem na mladinsko prostovoljno delo in problematiko klubske dejavnosti.
Irena Jelen
Nova podoba gimnazije
Prejšnji mesec so mladi iz Osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Vrbje praznovali desetletnico obstoja. Ves čas svojega dela so delali na vseh področjih.
Organizirali so razna predavanja, plesne vaje, klubske večere, športna tekmovanja, delovne akcije, najuspešnejši pa so bili na področju dramske dejavnosti, saj so se domačemu in tujemu občinstvu predstavili že z več igrami, letos pa zelo uspešno nastopajo z Moliero-vimi Smešnimi preciozami. Za svoje aktivno delo so prejeli že več priznanj, med drugim plaketo občine Žalec. Z izgradnjo Doma krajanov, kjer so mladi opravili veliko prostovoljnih delovnih ur, so si pridobili prostore.
Ob desetletnici praznovanja so pripravili tekmovanje v rokometu, razstavo z naslovom 10 let aktivnega dela mladih v Vrbju, občinsko tekmovanje v šahu, košarki in nogometu, kljubski večer, gostovanje KUD Zarja iz Trnovelj z igro Ljubezen štirih polkovnikov, slavnostno sejo v Domu krajanov, pra-, znovanje pa so zaključili s pobratenimi klubi iz Slovenije. Zaslužnim mentorjem; mladincem, društvom in organizacijam pa so podelili plakete. Prejeli so jih: Hmezad Žalec
—	TOZD Kmetijstvo — DE Vrbje, Gasilsko društvo Vrbje, Krajevna skupnost Vrbje, ZKO Slovenije, OK ZSMS Žalec, ZKO Žalec, Kulturna skupnost Žalec, Novi tednik
—	Radio Celje, Oto Žagar, Janez Jjplaznik, Jože Menih. Pavlina Gtušič in Lea Glušič. Podelili so tudi 32 priznanj. Da je bilo delo mladih iz Vrbja zares uspešno, so poudarili tudi številni predstavniki družbenega in političnega življenja občine, ki so se mladim iz Vrbja zahvalili za dosedanje delo in jim zaželeli veliko uspehov v prihodnje.
T. TAVČAR
Med žalskimi dijaki je nemalo tistih, ki po končani osnovni šoli nadaljujejo šolanje na nekdanji gimnaziji. Upravičeno lahko rečemo nekdanji, kajti med desetimi srednjimi šolami v Celju je izobraževalna reforma prinesla največ sprememb ravno tej srednješolski ustanovi. Zato ne bo odveč, če nekoliko podrobneje spregovorimo o njeni novi podobi.
V letošnjem šolskem letu se je dosedanja gimnazija, kjer se je šolalo vsako leto okrog 900 učencev, spremenita iz splošne pripravljalnice za študij na višjih in visokih šolah v srednjo družboslovno solo. V vsakem letniku je po pet paralelk, za primerjavo naj povemo, da jih je bilo prej po osem v vsakem letniku. Trije oddelki sodružboslovni, ostala dva pa upravna. Družboslovni
Osnovna organizacija ZSMS je ob finančni podpori kulturne skupnosti in organizacij združenega dela že tretjič zapovrstjo pripravila Festival akustične glasbe. Ta prireditev po svoji organizacijski. še posebno pa kvalitetni ravni presega občinske okvire in predstavlja pomembno stopnico v razvoju slovenske glasbe. Trditev o pomembnosti prireditve še posebej velja za letošnjo. kar pa pomeni, da bo potrebno v bodoče organizatorjem nuditi več pomoči; sajsodoslej bili preveč prepuščeni sami sebi.
Številnemu občinstvu, predvsem mladim, so se predstavili mnogi, že priznani izvajalci akustične glasbe. Med njimi so bile
imajo prva dva letnika enak program, v tretjem pa se delijo tako, da bosta dva bolj družboslovna, eden pa jezikovni. Upravni pa se že po prvem letniku deli tako, da se bodo učenke enega oddelka šolale tri leta — to so administratorke, drugega pa štiri leta — to so bodoče upravne tehnice. Po zaključku štiri-oziroma triletnega izobraževanja bodo vsi usposobljeni ža opravljanje tajniškega, samoupravnega, knjižničarskega in podobnega dela. Tisti, ki bodo zaključili štiriletno šolanje, pa bodo lahko direktno nadaljevali študij na višjih in visokih šolah.
Na dosedanji šoli bodo v skladu s potrebami združenega dela imeli tudi oddelke za odrasle.
skupine Tuarega iz Postojne, Epitaf iz Ljubljane, Slovenska gruda. Srp iz Ljubljane in Kladivo. konj in voda iz Celja ter Bojan Drobež in Jani Kovačič.
Morda je škoda,'da med obiskovalci ni bilo več starejših poslušalcev. ki bi se lahko prepričali, da imajo mladi radi tudi mirno glasbo, polno lepega in bogatega sozvočja, ne pa samo bučno glasbo. Mnogo zanimivega in svojstvenega je v tej akustični glasbi, ki je bila v Žalcu izvedena v prijetnem ambientu.
Prav bi bilo, da bi festival akustične glasbe tudi v bodoče organizirali v Žalcu in kot smo že zapisali: ob sodelovanju in pomoči dejavnikov krajevne skupnosti.
-tj-
Kdor (»oje, slabo ne misli
Takole pravi star slovenski pregovor. Čeprav velja prepričanje, da mlade zanima le disco glasba ali kaj podobnega, se tudi med njimi najde kdo. ki z veseljem pritegne kakšni stari, pa zato nič manj lepi narodni pesmi.
Študentski pevski zbor v Žalcu združuje vse tiste, kijih zanima zborovsko petje, in ki bi radi nadaljevali glasbeno izročilo naših prednikov. Da njihov trud ni bil zamanv dokazujejo številni uspešni nastopi po vsej žalski občini in drugod.
Ali je med mladimi kdo, ki bi se rad naučil še kakšno pesem ? Vse, ki vas zanima zborovsko petje, zlasti pa fante-tenoriste, vabimo, da se oglasijo v glasbeni šoli vsak petek ob 19. uri ali pa se javijo zborovodji Franciju Rizmalu.
-ÌJ-
Festival akustične glasbe
SEPTEMBER-MESEC PLANINSTVA
Za Planinsko društvo Zabuko-vica je bil minuli mesec »mesec planinstva«. Pričeli so ga člani Planinske sekcije Sigme, ko se je kar 24 njihovih članov povzpelo na Triglav. V večji skupini so jim sledili keramiki iz Liboj, Rado pa je tokrat prvič popeljal na vrh tudi svoje vnuke.
Starejši člani so se prvo septembrsko nedeljo odpravili ntPfe-letna Pohorje. Kar 65 članov sije spotoma ogledalo tudi Pavčkovo bolnišnico pod Veliko Kopo. Naslednjo nedeljo seje 50 članov udeležilo dneva planincev na Lisci, 20 pioniijev planincev in vodičev pa je odšlo na dvodnevni izlet na Naravske Ledine in na Peco.
Zelo uspešno so mesec september zaključili pionirji-planin-ci. Na letni konferenci pionirske organizacije so pionirji osnovne šole Nade Cilenšek, kjer so vsi člani planinske organizacije, sprejeli tudi program dela. Matej pa je sošolcem pripovedoval o zboru pionirjev planincev na Tjentištu, ki se ga je udeležil kot član slovenske delegacije.
Zabukovški planinci so se udeležili tudi odprtja planinskega doma na Gori Oljki, ki je bilo povezano s proslavljanjem 10-obletnice Savinjske planinske poti. Ob tej priliki je 18 planincev prejelo značke omenjene poti. V desetih letih sojih podelili 884, od tega pa so jih samo člani Planinskega društva Zabukovica prejeli 243.
Veliko planincev seje udeležilo tudi Tabora ljudske fronte na Mrzlici. Skratka, ni bilo prireditve ali izleta, kjer niso bili prisotni.
Ob zaključku »meseca planinstva« so se člani PD Zabukovica zbrali na »večeru transverzal« na Homu. Udeležili so se ga tudi člani drugih društev, ki so običajno udeležujejo njihovih izletov. Večerje izzvenel v oceni dosedanjega dela, v poročilfi prejetih značk, ogledu diapozitivov in obujanju spominov na prehojene transverzale ter v načrtovanju novih poti. Spomnili so se tudi življenjskega jubileja prizadevne planinke, svoje članice Berte Cilenšek, ki rada zahaja v gore in pomaga pri delu društva.
F. Ježovnik
Gora Oljka:
Dom je sedaj kot nov
V okviru krajevnega praznika Polzele, so na Gori Oljki odprli obnovljeni planinski dom. Slovesnosti so se udeležili planinci od blizu in daleč ter predstavniki republiške planinske zveze, sosednjih planinskih drujttev ter delegacija pobratene občine Kruše-vac, kije bila na obisku v Žalcu ob 800-letnici.
O tem, kako so potekala.obno-vitvena dela, je govoril predsednik Planinskega društva Polzela Vili Vybihal in poudaril, da je dom obnovljen z veliko družbeno pomočjo in osebno prizadevnostjo na mnogih akcijah, ki so jih pripravili člani PD Polzela. Opravili so več kot šest tisoč prostovoljnih delovnih ur, nekateri planinci pa so jih opravili po več sto. Dom ima sedaj 150 sedežev v petih prostorih, 15 postelj v devetih sobah in 30 skupnih ležišč. Poleg tega ima novo kuhinjo in kleti. V imenu krajevne skupnosti
Polzela je planincem izrazil priznanje podpredsednik skupščine KS Polzela Marjan Sever in predsedniku PD Polzela izročil priložnostno darilo. Tine Bučar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, je v svojem pozdravnem govoru izrazil vse priznanje polzelskem planincem, saj je dom eden najlepših na tem območju. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili člani raznih društev Polzele, je 70-letni Ernest Jelen, ki je nastarejši član PD Polzela, odprl obnovljeni dom.
Ob tej priložnosti so proslavili tudi 10-letnico Savinjske planinske poti, ki ima 26 obveznih točk, doslej pa jo je prehodilo 884 planincev — transverzalcev od blizu in daleč. O tem je govoril Stanko Štorman, nato pa je Franc Ježovnik podelil 74 planincem značko za prehojeno Savinjsko planinsko pot.
TONE TAVČAR
Na krosu 350 nastopajočih
Kljub slabemu vremenu se je občinskega jesenskega krosa v Preboldu udeležilo 350 ljubiteljev teka v naravi.
Pri mlajših pionirjih (letnik 70)je zmagal Jože Livk iz Vranskega, pri pionirkah Natalija Hriberšek iz Prebolda; pri mlajših pionirjih (letnik 1969) Matjaž Krk iz Griž, pri pionirkah (letnik 1969) Vanja Satler iz Žalca, pri starejših pionirjih (letnik 1968) Stane Romih iz Polzele, pri pionirkah (letnik 1968) Sabina Šolman iz Griž, pri mladincih (letnik 1966/67) Damjan Rogi iz Centra za usmerjeno izobraževanje Žalec, pri mladinkah Borica Ivanc, pri mladinkah (letnik 1964/65) Ana Goleš (obe iz Centra za usmerjeno izobraževanje Žalec). Pri članih (do 35 let) Marjan Pavčak in pri članih, starih (nad 35 let), pa Veno Satler (oba iz Žalca)	T. TAVČAR
ljubljanska banka
Splošna banka Celje
nove obrestne mere za dinarsko in devizn hranilne vloge od 1x82
^1-r.G.vai»^ hranilne vloge vezane nad 12 mesecev 13 X nad mesecev 15/ nad$6meseeev 20 Z devizne hranilne vloge vezane nad 12 mesecev 91 nad 2^ mesecev 11/ nad 36 mesecev .12,5/
Pričelo seje tekmovanje v II. zvezni odbojkarski ligi za moške. Igralci Partizana Šempeter, ki letos zopet nastopajo v tem tekmovanju, so v prvem srečanju premagali ekipo Uljanika iz Pule s 3:0. Seti: 15:5, 15:6, 15:12. Za ekipo so nastopili: Jelen, Račnik, Mlakar, Kladnik, Lazar, Kugler, Prislan, Cilenšek in Kuder.	T, T.
Ceneje do smučarske opreme
Zanimanje za rabljeno smučarsko opremo je vsako leto večje. To je tudi razumljivo, saj si vsakdo nove ne more kupiti. Člani smučarskega kluba Žalec bodo tudi letos organizirali sejem rabljene in nove smučarske opreme, ki bo od 19. do 21. novembra v dvorani Hmezada. Poleg Savinjskega magazina in Name bodo smučarsko opremo prodajali tudi obrtniki, ki jo sami izdelujejo. Vsekakor bo ponudba pestra in dobra.
Sejem rabljene smučarske opreme pripravlja tudi Smučarski klub Prebold, odprt pa bo od 26. do 28. novembra v prostorih osnovne šole.
V znamenju gob
Uredništvo Savinjskega občana je skupaj s hotelom Prebold prejšnji mesec pripravilo tekmovanje: kdo bo našel najtežjo gobo. Med vnetimi gobarji je tekmovanje vzbudilo precejšnji odmev. Gobarji so med sabo tekmovali, kdo bo našel najtežjo zaraščenko, senožetno prašnico in borovo glivo. Največjo orjaško zaraščenko je našel Ernest Šeler iz Prebolda. Njegova goba je tehtala komaj pet dekagramov manj kot tri kilograme. Največjo senožetno prašnico je v hotel prinesel Marjan Veber iz Pongraca pri Grižah. Ja goba je tehtala skoraj pol kilograma, dobrih trideset dekagramov pa je tehtala borova gliva, ki jo je našla Helena Huš iz
Prebolda. Tekmovanje je v hotelu Prebold potekalo skoraj ves mesec.
Ob koncu tekmovanja so člani Gobarske družine Celje, sekcija Polzela, pripravili zanimivo gobarsko razstavo, ki si jo je ogledalo nekaj sto obiskovalcev hotela. Zaključek je predstavljala zabavna prireditev — Gobarski ples, na katerem so podelili priznanja vnetim gobarjem, posebo priznanje pa je prejel tudi Oto Kos iz Dolenje vasi •pri Preboldu za 1,16 kg težkega gobana, ki ga je našel in prinesel v hotel. Ota Kosa vidimo tudi na posnetku z gobjo trofejo. Podobno tekmovanje bomo organizirali tudi prihodnje leto.
jv
FERRALIT
DO FERRALIT ŽALEC
Žalec, Cesta žalskega tabora 10
vabi
k sodelovanju za temeljne organizacije združenega dela delavce za opravljanje naslednjih del in nalog:
TOZD LIVARNA
1.	strojno in ročno oblikovanje
2.	jedrarje
3.	razna dela v čistilnici TOZD STROJNI OBRAT
4.	več KV kovinostrugarjev TOZD MODELARNA
5.	več KV modelnih mizarjev DSSS
6.	čiščenje pisarniških prostorov
7.	čuvaje — vratarje
Pogoji:
pod 1. in 2.: - končana 2-letna šola za metalurške in kovinarske delavce in eno leto delovnih izkušenj	—■
pod 3.: — končana osnovna šola in eno leto delovnih izkušenj pod 4. in 5.7 — 3-letna poklicna šola in eno leto delovnih izkušenj pod 6. in 7.: — končana osnovna šola in eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, z dvomesečnim poskusnim delom.
Prednost imajo kandidati s stalnim bivališčem na območju občine Žalec in okolice.
Delavcem je omogočena pridobitev interne kvalifikacije in možnost izobraževanja ob delu.
Rok prijave je 15 dni od objave oziroma do zasedbe prostih del in nalog. Prijave pošljite na naslov: Ferrajijttjgefec, Cesta žalskega tabora 10.
V začetku oktobra je bila v prodajnem centru Name v Levcu javna radijska oddaja, ki jo je pripravil radio Celje, Program je zajemal tudi modno revijo s konfekcijskimi in drugimi izdelki, ki jih prodaja Nama v Levcu. Modna revija je navdušila obiskovalce, prav tako pa tudi program javne oddaje. Obiskovalcem v Nami so se predstavili Ditka Haberl, ki sedaj živi v Mariboru, celjski plesni orkester Žabe, ki ga vodi Franc Kapus, harmonikaš Miran Klinc iz Liboj, ki je zmagal na tekmovanju za zia-to harmoniko Ljubečne in na mednarodnem tekmovanju v italijanskem Saurisu, gledališka igralka Nada Božičeva, oktet Studenček z Ostrožnega in ansambel Veseli hmeljarji, ki letos praznuje dvaj-
setletnico obstoja. Kot vse kaže, bo ta ansambel konec leta odpotoval na turnejo v Združene države Amerike. Zanimanje za javne radijske oddaje, ki jih organizira celjski radio, je povsod veliko. V Levcu pa je bilo manj ljudi, kot je sicer v navadi. Vzrok zato je treba morda iskati v visoki ceni vstopnic, saj jih je Nama prodajala kar po 200 dinarjev. Obiskovalci, ki so se vendarle odločili in prišli v Levec, pa prav gotovo niso bili razočarani. Ditka Haberl in Žabe so jih zabavali tja do jutra, kot vedno pa so se z odlično postrežbo in dobrimi jedmi izkazali delavci restavracije prodajnega centra Name v Levcu. Prireditev je povezoval novinar in napovedovalec Janez Vedenik.
TEDEN DOMAČEGA FILMA
Jubilejni, deseti Teden domačega filma (TDF) bo v Celju od 3. do 10. novembra. Organizator te manifestacije je Delo, TOZD Nov-tednik iz Celja, med štirimi glavnimi sopokrovitelji pa sta letos kar dve delovni organizaciji iz žalske občine: Tekstilna tovarna Prebold in SIP Šempeter. Teden domačega filma soorganizirajo tudi Kinopodjetje Celje, Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Društvo slovenskih filmskih delavcev, Viba film, revija STOP, Zavod za šolstvo SRS, Gospodarska zbornica Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije in Celja, izvršni svet skupščine občine Celje in številne delovne organizacije iz celjske regije.
Letošnji spored ima kar šest filmskih programov, štiri posvetovanja, dve razstavi, številna srečanja in pogovore med ustvarjalci in gledalci. Na videz torej nič posebnega za razliko od prejšnjih deve-
tih let. Pa vendar: deseti TDF je poln izkušenj, narejen je po novi samoupravni organizirani obliki, uvaja dan slovenskih filmskih delavcev, odpira nove možnosti za korenitejši dialog v vseh okoljih, ostaja delovno torišče kulture in se za nobeno ceno ne spreminja v festival, kakor bi sicer mnogi radi — festival z nagradami, ki naj bi celo popravljal storjene „krivice” vsakoletnega Pulja.
TDF odmeva tudi v naši občini! Tako bo 6. novembra ob 17.00 uri v Žalcu premiera filma Maratonci tečejo častni krog. Premiero je omogočila Zarja Petrovče. Filmski delavci pa bodo obiskali tudi SIP in Tekstilno tovarno Prebold. Prav gotovo pa bo precej naših občanov odšlo tudi v Celje in si ogledalo kakšen film iz enega od šestih programov.
jv
Amaterji razstavljali
Od 30. septembra do 9. oktobra je bila'v razstavnem salonu Komenda odprta razstava članov likovne sekcije Polzela. Svoja dela so razstavljali Angela Pinter, Regina
Mratinkovič, LidijaNovak, Jolanda Petek, Marjan Dečman, Srečko Feržan, Adi Orešnik in Jože Jelen.
T. T.
DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC
DODATNO RAZPISUJE V ŠOLSKEM LETU 1982/83 V:
1.	VIŠJO HOTELIRSKO ŠOLO
2.	ŠOLO ZA KERAMIKE IN EMAJLIRCE (skrajšani in srednji program)
3.	ŠOLO ZA KOVINARJE (skrajšani in srednji program)
4.	ŠOLO ZA KONFEKCIONARJE (skrajšani in srednji program)
5.	TEČAJ ZA STROJNIKE CENTRALNEGA OGREVANJA
6.	TEČAJ ZA TUJI JEZIK (nemščine in angleščine)
7.	TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA
(začetni in nadaljevalni)
8.	STROJEPISNI TEČAJ (začetni in nadaljevalni)
Izobraževanje v vseh oblikah poteka dvakrat tedensko v popoldanskem času in je prilagojen tudi tistim, ki delajo izmensko. Predavanja za višjo hotelirsko, šolo pa bodo v štirih tridnevnih seminarjih.
Pogoji za vpis v šolske oblike so ustrezne delovne izkušnje ter za skrajšani program šest razredov osnovne šole ali popolna osemletka s prilagojenim programom, za srednji program pa popolna osnovna šola.
Pogoj za vpis v višjo hotelirsko šolo je končana srednja šola (gostinska ali sorodna šola).
Kandidati se lahko prijavijo osebno ali skupinsko preko svojih delovnih organizacij na Delavski univerzi Žalec in sicer vsak dan, razen sobote, od 6. do 16. ure.
Zadnji rok prijave je 10. november 1982.	v
. ' /
Ixielänk ^ Celje
IZLETNIK CELJE
TOZD TURISTIČNA AGENCIJA
obvešča, da ima na voljo programe za:
DAN REPUBLIKE: tri ali štiri dni
—	Bled, Pokljuka, Bovec ...
—	Rogaška Slatina ...
—	Slovensko primorje in Istra
—	Crikveniško-vinodolsko področje, Hvar in južni Jadran
Odhodi: 26. in 27. novembra Cene: od 1.530 dinarjev dalje
SMUČANJE 82/83 in NOVO LETO
Informacije po telefonu: 710-019 ali 710-870.
DA NE POZABIMO
Društvo kmečkih fantov in deklet
Naši bralci vse bolj sodelujejo v rubriki Da ne pozabimo. Oglašajo se nam, dokumentirajo posnetke, pošiljajo nam mesečnik Grudo (poslala sta nam jo Marija Lončariz Grajske vasi in Andrej Stergar iz Latkove vasi), opozarjajo nas na dogodke iz predvojne zgodovine. Spominjajo se dogodkov in oseb: Pavleta Bobnarja, V ere Plaskan, kije nastopila v igri Planinska roža, bila je predvojna članica KPS, leta 1942 so jo aretirali, umrla pa je v Osviecinu. Kot zafiimivost naj omenimo tekmovanje, koscev v Trnavi ter konjsko dirko v Orli vasi na Kronovškovem travniku. Prireditev sije ogledalo več kot 3000 ljudi. Tekmovalci so se zbrali v Orli vasi pri Plaskanu, od koder so v povorki krenili na prireditveni prostor. Navzoče je v imenu domačega društva pozdravil Franc Kronovšek, v imenu Zveze pa Ivan Kronovšek. Prva mesta so dosegli: v jahalni dirki težkih konj — Mijo Terglav, v jahalni dirki lahkih konj — Franc Plaskan, v vozaški dirki težkih konj — Franc Kronovšek ter v dirki lahkih konj — Horvat iz Žalca. Na muli ie tekmoval Ivan Turk.
Letos mineva 40 let najhujšega teroija okupatorja na Štajerskem. V letu 1942 je bilo ustreljenih več kot polovico vseh talcev, ki so bili ustreljeni med vojno. Med njimi so bili tudi člani in funkcionarji Društva kmečkih fantov in deklet. Tako so bili ustreljeni Franc Kronovšek, Aleksander Turnšek iz Kaplje vasi ter Jože Kač iz Gornje vasi. Okupatorje zarezal tudi med članstvo, saj je bila med sedemnajstimi žrtvami okupatorja v Orli vasi večina članov Društva kmečkih fantov in deklet, tako je bilo tudi v Taboru, kjer je bilo 89 žrtev itd.
Ivan Kronovšek, predsednik Zveze, se je stalno naselil v Ljubljani, sodeloval je v OF, leta 1943 je odšel v partizane, kjer je v glavnem štabu opravljal odgovorne funkcije. Po osvoboditvi pa je kot najstarejši izvoljeni poslanec odprl prvo zasedanje slovenske ljudske skupščine.
Ivan Ocvirk je leta 1929 ustanovil društvo v Šentjurju pri Taboru, sedanjemu Taboru. Leta 1941 je moral zbežati pred okupatorjem v Ljubljano, kjer se je vključil v OF in leta 1943 odšel vpartizane. Leta 1944 je bil sprejet v KP, po vojni pa je opravljal odgovorne funkcije. Med drugimi je opravljal tudi funkcijo predsednika Okrajnega LO Ceije-okolica, sekretarja Okrajnega komiteja KPS za Ćelje-okolico, bilje tudi zvezni poslanec.
Vse to potrjuje, daje bilo Društvo kmečkih fantov in deklet napredna organizacija, katere članstvo se je že od leta 1941 vključilo v narodnoosvobodilni boj.
Skrb za večjo prirejo
Pred dnevi je v Žalcu zasedal komite evropskega združenja rejcev rjavega goveda. Strokovnjaki sedmih evropskih držav, med njimi tudi dva iz Slovenije, ki v tem združenju zastopata Jugoslavijo, so kritično ocenili rezultate prireje mesa in mleka. Največ časa pa so posvetili bodočim nalogam: večja selekcija rjavega goveda, skrb za intenzivnejšo pridelavo krme, ob vsem tem pa se čim bolj upreti na znanstvene izsledke.	v
Predsednik evropskega združenja dr. Jože Ferčej iz Ljubljane
je dejal, da rejci rjavega goveda v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini dosegajo pri prireji mleka vrhunske rezultate, čeprav bi bilo možno z boljšo krmo doseči še boljše. Rezerve so v povečanju travnatih površin in njihovi izkoriščenosti, še zlasti v hribovitih redelih. Pomembna je tudi sta-ilnost trga, ki nenehno spodbuja proizvajalce k boljšim dosežkom.
Zasedanju komiteja je prisostvoval tudi predsednik svetovnega združenja, generalni direktor SOZD-a Hmezad Vlado Gorišek pa jim je pripravil sprejem.
Tretji z desne je predsednik evropskega združenja, drugi z leve strani pa predsednik svetovnega združevanja rejcev rjavega goveda.
r

OBRTNIŠKI UTRINKI
Pri Obrtnem združenju namenjajo letos vso pozornost informiranju. Tako ni naključje, da so se odločili za izdajanje lastnega glasila Utrinki. Pred kratkim je izšla letošnja že četrta številka, ki je tudi tokrat zelo pestra. Največ besed je seveda namenjenih problemom tretje
jakontacije. Precej pozornosti namenjajo tudi novemu carinskemu zakonu. Zanimiv je intervju z obrtnikom Marjanom Anžlovarjem iz Šentruperta, ki meni, da je BOD za nekatere obrtnike še prenizko zastavljen, saj ne zagotavlja ustrezne socialne varnosti.	jv
VSEM OTROKOM SREČNO IN
BREZSKRBNO OTROŠTVO
V tednu otroka smo razmišljali o naših malčkih doma in po svetu. Številne prireditve so bile dokaz, da starejši niso pozabili na najmlajše člane naše družbene skupnosti. Kako pa razmišljajo in kaj si želijo otroci sami? Takole smo strnili nekaj misli osnovnošolcev iz Polzele:
—	da bi vsi otroci živeli v miru in medsebojnem prijateljstvu,
—	da bi vsi otroci uživali lju-
bezen staršev in da bi imele mame več prostega časa za svoje otroke.
—	da bi imeli vso otroci po svetu hrano, obleko in šole,
—	da bi imeli več športnih dejavnosti, več filmskih predstav,
—	da bi bili otroci bolj pridni in si manj nagajali,
—	da bi bili vsi otroci na svetu zdravi.
—	da bi bili vsi otroci takp
srečni, kot smo mi.	-ij-
VARČEVANJE NAJ NE BO LE ENKRAT LETNO
31. oktobra je mednarodni dan varčevanja. Tudi v Jugoslaviji ga praznujemo že vrsto let. Na žalost — le praznujemo, kajti dolgoletna praksa je pokazala, da je varčevanje bila le beseda, dejanja pa so mnogo več kot besede. Narobe bi bilo. če bi vse tlačili v en koš, toda dejstvo je, da smo bili J ugoslovani mnogo bolj zapravljivi, kot bi to bili smeli. In to se nam maščuje. Treba bo povrniti stare dolgove. Treba bo povrniti dolgove z obrestmi vred, kajti enkrat za vselej nam mora biti jasno, da je naše življenje odvisno zgolj od našega lastnega dela. Od dela slehernega v naši družbi, pa naj bo to delavec za strojem, kmet ali najodgovornejši funkcionar v občini, regiji in republiki. Dolge misli bi lahko spletali okrog odgovornosti in osebnega zgleda. Toda dokler ne bomo v naši družbi znali pokazati na krivca in na človeka, ki se neodgovorno obnaša, tako dolgo bomo v bistvu zavirali samoupravljanje. Dokler bodo nekateri imeli pred sabo zgolj občinske, regijske in republiške intere-
se, da o osebnih niti ne govorimo, toliko časa bo morala ukrepati država. In če bo le ta morala ukrepati vedno pogosteje, potem bo tudi samoupravljanja vedno manj. Tega pa nihče noče in ne želi. Odgovor na vprašanje, kako naprej , je več kot enostaven: več in bolje delati in manj zapravljati.
Vprašajmo se, kako zavzeti smo na delovnem mestu. Vprašajmo se, če nam delo na delovnem mestu zares pomeni v prvi vrsti izpolnjevanje delovnih obveznosti ali zgolj izrabo časa, da potem dobimo osebni dohodek. Vprašajmo se, kolikokrat smo vedeli za nepravilnosti, pa smo jih zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov raje zamolčali. Lažne solidarnosti mora biti konec tudi v naši družbi. Predvsem pa moramo postati varčna družba. Z ukrepi, pa četudi so prisilni, lahko »omilimo težave le za kratek čas.« Varčnost in delavnost morata postati del jugoslovanskega vsakdana. Šele potem bomo lahko govorili, da se nam obetajo lepši časi.
JANEZ VEDENIK
Z BONINAD BENCINSKO MRZLICO
Energetska kriza z vsemi posledicami nam že nekaj časa kaže zobe. Najprej je začelo primanjkovati kurilnega olja, v zadnjem času pa je prišlo tudi do zmanjšane ponudbe bencina.
Ni bilo prijetno debelo uro pa tudi dlje v dolgih vrstah čakati na 15 litrov bencina, s katerim smo napojili jeklene konjičke. Ne bi ponavljali, koliko hude krvi in prerekanj je bilo v minulih dneh pred bencinskimi črpalkami.
Poslej bomo z boni reševali bencinsko krizo. Kot vemo, je za osebni avto na voljo 40 litrov bencina na mesec. Ni veliko, a vendar ta ukrep občani pozdravljajo, saj jim v bodoče ne bo treba več čakati pred črpalkami in zapravljati časa. Škoda je le, da bonov nismo uvedli že prej, saj bi se z njimi zavarovali pred marsikatero neprijetnostjo, še več pa bi prihranili tudi delovnega časa. Ne smemo namreč mimo tega, da je včliko zaposlenih lastnikov avtomobilov zapuščalo delovna mesta in čakalo pred črpalkami na bencin v rednem delovnem času.
Sedaj gre zato, kako bomo v kviru razpoložljivih 40 litrov bencina prilagodili vožnje? Ko bo zmanjkalo bencina, se bo treba potruditi na avtobus ali vlak; druge izbire ne bo.
Dovolj jasno je bilo obrazloženo, zakaj smo se odločili za tak ukrep omejevanja porabe z gorivi, zato o tem ne kaže izgubljati besed.
Nova situacija nam narekuje nenehno varčevanje z bencinom in z drugimi energetskimi viri, da
bi vsi prispevali svoj delež k premostitvi sedanjih težav. Hočeš nočeš treba se bo preusmeriti na manjša vozila in tako vse kaže, da bomo na naših cestah videvali manj luksuznih ladij, ki porabijo veliko bencina in nafte. Kot smo slišali na televiziji, je varčevanje z bencinom seglo v same vrhove in tako je tudi prav.
Žal seje dogajalo, da so nekateri občani trenutno pomanjkanje bencina speljali na svoj špekulativni mlin tako, d so tekali od črpalke do črpalke in si na tak način kopičili zaloge bencina . Pri tem največkrat niso pomislili na varnostne predpise, ki ne dovoljujejo kopičenja in SDravliania hitio vnetljivih tekočin na neprimernih mestih. Shrambe in kleti pod stanovanjskimi bloki gotovo niso pravšnje mesto za shranjevanje bencina in tega bi se morali stanovalci zavedati.
Na srečo do danes v naši občini še nismo imeli primera eksplozije bencina, kar bi se sicer lahko zgodilo, zato bi moralo odgovorni dejavniki (hišni sveti in drugi!) energično ukrepati, da bi odvrnili nevarnost morebitne eksplozije bencina.
Da so nekateri kar preveč lakomno hlastali za bencinom, kažejo primeri posamezriikov.Ta so nenehno stali pred bencinskimi črpalkami in to celo taki z ljubljansko registracijo. Na bencinski črpalki v Šempetru so- na primer samo v soboto in nedeljo stočili
25.000	litrov bencina. Številka je vsekakor dovolj zgovorna in ne potrebuje pojasnil.
FOTOKRONiKA
Tudi letos so posebne komisije Hortikulturnega društva na Polzeli ocenjevale urejenost stanovanjskih hiš in poslopij. V šestih zaselkih so izbrali petnajst najboljših ter jim na slavnostni seji skupščine in družbenopolitičnih organizacij podelili priznanja. Na sliki: Predsednik HD Polzela Cveto Pavline podeljuje priznanja.
T. TAVČAR
Krajevna organizacija RK Šempeter je pred dnevi pripravila krvodajalsko akcijo, katere se je udeležilo 92 krajanov. Največ jih je bilo iz delovne organizacije AERO Šempeter, sledita SIP in LIK Savinja. To je bila v letošnjem delu že druga akcija v Šempetru. Prve se je udeležilo kar 168 daro-vanccv krvi.	f. TAVČAR
Čeprav Šmiklavž nad Taborom ne sodi med vinorodne kraje, so kmetje letos nabrali obilen pridelek grozdja. Tudi Zupančevi so že napolnili sode s sladkim moštom. Na posnetku sta zakonca Zupanc pri spravilu grozdja.
Med športnimi prireditvami, ki jih je pripravil TVD Partizan Žalec, velja posebej omeniti košarkarsko tekmo med Olimpijo in Rabotničkim iz Skopja, nogometno tekmo Olimpija—Kladivar in odprto prvenstvo mladincev Slovenije v tenisu. Vse te prireditve so v Športni center Žalec privabile skoraj 3000 ljubiteljev športa.
So nepretrgane kolone čakajočih na bencin odražale le resnične potrebe po bencinu, ali pa so bile tudi odraz česa drugega?
' /