RIMSKA LONČENINA Z NEKATERIH EMONSKIH NAJDIŠČ IVA MIKL-CURK Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo, Ljubljana Tako kot v sestavku o temni kuhinjski lončeni posodi,1 se tudi tu zavestno ome­ jujemo. Obravnavamo le najdbe s petih prostorov znotraj emonskega obzidja, kjer so izkopavali med leti 1964 in 1971. Tudi zdaj želimo z omejitvijo doseči, da bi sklepe lahko čimprej preverjali v primerjavi s spoznanji drugih raziskovalcev, tistih, ki obdelu­ jejo gradivo drugih najdišč v mestu in na grobišču. Obravnavamo keramične najdbe s Ferantovega vrta v Gradišču in z nekaj sosednih parcel do Igriške ulice, torej najdbe iz osrednjega in severovzhodnega dela emonskega foruma, nadalje najdbe z gradišč severno in zahodno ob šoli Majde Vrhovnik, najdbe s sosednega Čemažarjevega vrta ob Igriški ulici in najdbe z Jakopičevega vrta v jugovzhodnem vogalu Emone.2 Objaviti in izčrpno obdelati keramiko z . naštetih raziskanih delov znotraj obzidja rimske Emone bi bilo naloga obsežne študije s katalogom. A danes je vendarle pred nami že toliko analiz rimske keramike, predvsem pa imamo v rokah obdelavo gradiva z emonskih nekropol,3 da smemo keramiko iz mestnih plasti predstaviti v skrajšani obliki. Še nekaj moramo na začetku napisati o delovni metodi: upoštevali smo kar moč vso keramiko v arheološko raziskanih plasteh. Pri vsaki plasti in površinski enoti smo skušali po črepinjah ugotoviti predvsem, koliko je bilo posod določenega tipa (vključno z variantami). Jasno je, da pri tem nastajajo napake, številčne in količinske vrednosti so vedno le približne, pa tudi tipi posod so, kot omenjeno, zaradi fragmenti- ranosti vselej precej na splošno določeni Vendar moremo tudi tako doseči nekaj rezultatov. Opis Čemažarjev vrt — insula XXXIV, vzhodni del (sl. 1—9) V neenotnih vrhnjih plasteh (včasih tudi 1 m in več debelo humusno nasutje) nad prvim rimskim horizontom so našli: odlomke vsaj 150 sivih in rožnatordečih posod iz novejšega časa, vrčkov, vazastih in stekleničastih posod, odlomke vsaj 100 rdečih posod brez premaza, pretežno vrčev, pri katerih moremo nekako za tretjino trditi, da so rimski in odlomke vsaj 130 pustih črnih in sivih loncev, pretežno ostrih in tudi r precej razgibanih profilov. Nadalje so našli odlomke več kot 20 recentnih posod s steklasto glazuro, odlomke vsaj 30 amfor ter vsaj tolikšnega števila zvečine večjih, po navadi rjavkastih loncev, katerih površina je zdaj videti voščena. Našli so dele več kot 10 posod iz rdeče in premazane keramike; kolikor moremo oceniti, gre pri tern navadno za vrče. Več kot 10 je bilo pokrovov, približno toliko tudi krožnikov Ì 2 temne lončenine, nekaj manj je bilo rdečih krožnikov. V plasteh je bilo opaziti 6 odlomkov westerndorfskih neokrašenih posod in dokajšen del Drag 37 weseterndor- skega Comitialisa, nekaj odlomkov panonskih posnetkov sigilat poznega časa, nekaj odlomkov poznih italskih Drag 36 in odlomke nekako 5 posod t. i. terra sigillata chiara v nam najbolj običajni fakturi poznega 3. in zgodnjega 4. stoletja. Posamez smo opazili zglajeno sivo čašo z malo poudarjenim dnom, srednjeveško dno s plastičnim znakom, rdeče ustje velike sklede s klekom v steni in z ročajem, rumeno čašo, manjši siv lonec iz očiščene gline, nekaj ročajev vrčev iz temne, s peskom mešane keramike, ročaj črnega vrča iz očiščene gline, rdečo čašo z ovratnikom, rdečo čašo z barbotinom, lečasl trinožnik, velik rumenkast dolij in amforo s širokim ustjem ter rebrom pod njim. Le v nekaj primerkih imamo rumeno posodo z uglajenimi pasovi v steni, rdeč vrč ali čašo, okrašeno z vrstami odtisov, fino sivo čašico s tenkimi stenami. Kot plasti tudi gradivo torej ne kaže enotnega značaja. V starejših plasteh, nasutju za prvi tlak in hipokavst - — vrhnji rimski horizont — so našli en odlomek padske sigilate iz Klavdijevega časa, amforo, večjo in manjšo, odlomke vsaj 15 domačih loncev, rdeč krožnik, odlomek finega sivega acetabula brez premaza, slabše izdelano dno rdeče posode, odlomke 7 rumenih in nepremazanih po­ sod, sivo steno lonca iz očiščene gline in odlomek globoke sklede v obliki kroglinega segmenta, ki je premazana s kompaktnim rdečim premazom. V kanalu iz tega horizonta so našli odlomek melnice brez premaza in odlomke sivih in rumenih čaš ter vrčkov. V spodnji plasti so našli rdeč krožnik in odlomke nekako 20 temnih loncev, stene 5 rumenih vrčev, keramičen balzamarij, fragment stene rdeče čaše in ostanke 3 sivih acetabulov, odlomke 2 rdečih čaš s peskom na površini, stene nekako 10 amfor in velikih vrčev. Najdena keramika jasno dokazuje, da so na vsem prostoru mogli ugotoviti sledove samo ene dokaj mlade rimske gradbene faze. Vsekakor moramo v zgodnjem, najmlaj­ šem kompleksu plasti obravnavati najprej tiste, ki so bile površinsko tesneje povezane z antičnimi objekti. V njih je bilo nekako 20 «/o vse v vrhnjem kompleksu plasti opi­ sane keramike s tem, da je več kot polovica te lončenine imela rimske značilnosti. Sicer pa smo na Čemažarjevem vrtu analizirali odlomke nekako 600 posod. Od tega jih je bilo nekako 500 v vrhnjih plasteh, nekaj več kot 30 v starejših plasteh in nekako 40 v najstarejši plasti. Pri tem je bilo izrazito kuhinjske posode vsaj 50 °/», 40 « /o posodja je rabilo za tekočine (hranjenje tekočin in za pitje) ter le največ 8 »/o je bilo izrazito namiznega posodja. To razmerje se v vseh treh kompleksih plasti bistveno ne spreminja. Jakopičev v rt — insula XV (sl. 19—30) Tudi na Jakopičevem vrtu je bilo največ keramike predvsem v debelih vrhnjih plasteh in v ruševinskih slojih med temelji zadnje dokaj jasno povezane gradbene faze ter nad njimi. Tu so našli odlomke preko 50 amfor, pretežno z vertikalno odebeljenim ustjem, enkrat s trikotno profilacijo ustja in v nekaj primerih z lijakastim ustjem. Nadalje s0 našli odlomke vsaj 100 temnih loncev raznih profüacij ter vsaj 80 vrčev. Med temi, rdečimi in rumenimi, večkrat opazimo odlomke rjavih vrčev, vsekakor pa narejenih iz očiščene gline, v izjemnih primerih gre za vrče iz temne keramike, kjer je glina mešana z drobnim ostrim peskom, dobimo pa tudi vrč s steklasto glazuro in vrč iz sive lončenine z glajenimi pasovi na vratu. Zanimivo je, da so ugotovili odlomke vsaj 30 velikih čaš in loncev iz sivo pečene in očiščene gline in nekako 15—20 krožnikov. Vsaj pol krožnikov je iz temne, s peskom mešane keramike, nekateri so premazani z zeleno steklasto glazuro, posamezni pa s kompaktnim, pompejsko rdečim premazom, posamez so našli še pokrove, sive acetabule z vrstami vrezov, čepke za amfore, velike rumene in sive sklede, lečaste trinožnike, slabe flavijske severnoitalske sigilatne posode ter v nekaj primerkih melnice, v dobršni meri znotraj zeleno glazirane. V starejših plasteh so našli nekako 40 kuhinjskih loncev. Med njimi opažamo razmeroma visok odstotek z znaki, da so bili na vretenu le dodelani in take priprave girne, da danes niso pusti na dotik, še več, take fakture, da včasih od daleč že spominja na prazgodovinske lonce. Našli so odlomke vsaj 45 rdečih in rumenih vrčev, od katerih so bili nekateri kompaktno rdeče premazani. Nadalje so našli odlomke vsaj 30 svetlo- sivih lončkov iz gline, mešane z zelo drobnim peskom ter odlomke vsaj 30 amfor. Krožnikov, ki so bili vsi rdeči in premazani, je bilo vsaj 10, dalje nekaj primerkov trinožnikov, sivih acetabulov, pozne padske sigilate in melnic, dosledno brez premaza in glazure, posamez pa rumena čaša, temna čaša iz gline, mešane s peskom, posoda s steklasto glazuro, pokrov. V spodnji plasti so našli odlomke nekako 10 loncev. Pri teh vzbuja pozornost, da imajo vsi dokaj debele stene in da so le malo vrteni na vretenu. Nekako enako je število rdečih krožnikov, ki so večinoma pompejsko rdeče premazani, manjše pa je število odlomkov sigilatnih krožnikov in acetabulov. Med njimi je tudi flavijski izdelek in nekaj posod s poznoavgustejsko ali zgodnjetiberijsko profilacijo. Posamez so našli še odlomke kadilnice, večje sive čaše, rumenega vrča ter odlomke nekaj amfor; zani­ mivo je, da so ohranjeni trije odlomki ustje in to vedno s trikotno profilacijo. Skupaj je torej bilo na Jakopičevem vrtu preko 800 razbitih posod. Od tega so našli odlomke nekako 300 posod v vrhnjem kompleksu plasti, skoraj 200 v srednjih plasteh in nekako 300 v spodnji plasti. Pri tem opažamo, da je bilo izrazito kuhanju namenjene nekako 35 «/o keramike v vrhnjih plasteh, tekočini pa nekako 30 °/o, izrazito namizne posode je vsaj 25 %. V starejših plasteh se to razmerje nekoliko spremeni v korist lončenine za hranjenje tekočine (40 «/o, 25 % je kuhinjske lončenine in 30 % > izrazito namizne keramike- ), medtem ko je v najstarejši plasti, namizne posode že kar 55 %- Vendarle je to razmerje dokaj relativno, saj moramo upoštevati, da je bolj uničena časovno odmaknjena lončenina, zato ga moramo preudarno rabiti. Več o tem pozneje. Ferantov vrt — insula XX V Gradišču so našli pri obsežnejših izkopavanjih leta 1964 in 1968 zlasti v severo­ vzhodnem vogalu emonskega foruma zelo mnogo keramike. Iz vrhnjih plasti so odlomki vsaj 50 loncev iz temne kuhinjske keramike pretežno ostrih profilov in tanjših sten ter manj takih, katerih površina je videti kot povoščena. Našli so odlomke skoraj 10 rdečkastih loncev, vsaj 70 amfor in skoraj toliko rdečih vrčev brez premaza. Črepinje so kazale nekako na 15 vrčev s premazano površino precej izrazito profiliranimi ustji ter 7 vrčev iz očiščene, sivo pečene gline. Prav toliko posod je spadalo k temni kuhinjski lončenini. Fragmenti prikazujejo nad 20 delno premazanih čaš, kozarcev ali lončkov iz sive in rdeče žgane gline ter posamič tudi steklasto loščeno keramiko. Nekako 10 je bilo krožnikov vrste terra sigillata chiara' nekaj manj odlomkov italske flavijske in klavdijske sigilate, lečastih trinožnikov, pokro vov in loščenih melnic. Nekako prav toliko krožnikov moramo označiti kot temno pečeno kuhinjsko lončenino iz gline, mešane s peskom. — Eden od njih ima kompakten rdeč premaz. Posamični so odlomki steklasto pološčenih krožnikov in rdečih krožnikov s premazom ali brez premaza. Veliko več je bilo keramike v starejših in srednjih plasteh, ki jih zdaj težko loču­ jemo. V teh plasteh smo zabeležili odlomke nad 200 amfor. Amfore so v dobršni meri iz dobro očiščene gline, povečini imajo preprosto navpik odebeljeno ustje, ki je na notranji strani malo konkavno. Male amfore so vedno iz bolj puste, opečno rdeče keramike in so mnogokrat poprek nažlebljene. Podvojeni paličasti ročaji so le na amforah iz rdeče pečene gline. Lijakasta in vodoravno odebeljena ustja so bila najdena le do srednjih globin, ne pa v starejših plasteh. Ugotovili smo odlomke vsaj 15o vrčev, katerih površina ni bila posebej premazana. Ustja so imeli vertikalno odebeljena znotraj je bilo stopničasto, imeli so pa tudi nižji vrat in nekoliko odebeljeno ustje Nekaj vrčev je bilo izrazito velikih in je imelo vodoravno razširjeno ustje. Površina nadaljnjih 50 vrčev pa je bila premazana in je imela zanimivo neenakomerno pečene stene, znotraj sive in zunaj rožnatordeče. Petindvajset vrčev je iz očiščene, sivo žgane gline, samo 5 ročajev pa sodi h kuhinjski, temni s peskom mešani keramiki, vendar včasih niti ne vemo ali so odlomljeni od vrčev ali lončkov. V teh plasteh so bili nadalje najdeni odlomki gotovo nad 100 čaš, kozarcev in lončkov z ročaji, zelo raznoliki po tipih in po izdelavi. Mehasti lončki z malimi ročajčki — - ušesci so bili najdeni le v spodnjih plasteh. Sicer pa najdemo tudi sodčasto čašo in majhno sivo gubanko. Ver­ jetno k najmanj 20 posodam so sodili razdrobljeni odlomki prečno nažlebljene, rumene lončenine, ki jo zvečine ne znamo natančno opredeliti po tipu (čaše, lončki, sklede). Okrog 60 je bilo loncev, spadajočih k temni kuhinjski keramiki, različnih odtenkov v izdelavi, profilaciji in obdelavi površine. Posamez najdemo pa tudi take iz boljše gline, ki je sivo pečena, najdemo svetle in premazane, nadalje sivo žaro — lonec iz očiščene gline, nekaj melnic brez lošča, steklemčasto posodo s steklastim loščem, lončene poso­ dice za dišave (alabastrum) in opazno število glinastih palčic in svitkov. Okrog 40 je bilo raznih skodelic (acetabulum), sigilatnih krožnikov, čaš (skifos) in kelihov. Našteli smo odlomke 30 premazanih in 20 nepremazanih krožnikov, posamični so bili krožniki temne kuhinjske lončenine. Manj kot 10 je bilo kadilnic. V spodnji plasti smo analizirali odlomke nekako 30 amfor, vsaj 40 vrčev, od katerih jih je bilo nekaj nad polovico brez premaza, nekaj pa neenakomerno pečenih (sivo-rožnato) in nekaj jih je imelo premaz, tudi v pasovih, in to premaz prav sigilatne kvalitete. Po nekaj je bilo sigilatnih skodelic in krožnikov, nekako 30 raznih čaš, zlasti rdečih, včasih s premazom nekako srebrnkastega odtenka ali pa z motnim, rjavim premazom. Odlomki kuhinjskih loncev so sodili k nekako 10 posodam. Ostrih profilacij in tenkih sten je bilo med njimi izrazito malo, naletimo pa na profilacijo, ki je zna- čilna za auerberški lonec in okras z odtisom glavnika na ramenu. Posamez srečamo trinožnik in pokrov, alabastrum in krožnik. Vsega skupaj smo pregledali odlomke od vsaj 1500 posod. V vrhnjih plasteh je bilo odlomkov od okrog 250 posod, v spodnji plasti od 150 posod, vse ostalo pa so našli v starejših in srednjih plasteh. V najstarejši plasti je bilo izrazito kuhanju namenjenih največ 20 % posode, vsaj 70 % pa se je uporabljalo za tekočine (shranjevanje in pitje). V vrhnji plasti je bilo kuhanju namenjenega skoraj 40 °/o pregledanega posodja, 50 °/o pa tekočinam in 10 war es ausgesprochenes Tafelgeschirr. An der »Jako pičev vrt« (insula XV a) wurden in den oberen Schichten Bruchstücke von 3 0 0 Gefässen gefunden, 200 in der mittleren und 300 in der untersten Schichte. In der oberen Schichten waren ungefähr 35 °/o davon Küchenkeramik, 30 % den Flüssigkeiten gew idm et und 25 % war es Tafelgeschirr. Dieses Verhältniss drückt sich in den älteren Schichten zu 25 ; 40 : 30 aus. In der untersten Schichte dagegen gibt der Prozent an Tafelgeschirr gleich 55 °/o . Am Ferantov vrt (insula XX) im Forum wurde recht viel Keramik zu Tage gefördert So sind in den obersten Schichten wenigstens 230 Gefässe, in den mittleren und älteren über 1000 und in der untersten Schichte 150 Gefässe. Davon wären in der mittleren Schichten 40% als Küchenkeramik zu deuten, 50% zum Aufbewahren der Flüssigkeiten und 10 » / 0 war es ausgesprochenes Tafelgeschirr. In der obersten und geradeso in der untersten Schichte ist höchstens 20% der Keramik als Kiichengeschirr zu deuten, 70% dagegen diente beim Gebrauch von Flüssigkeiten. In Igriška ulica, an der Westseite des Forums fand man im verhältnissmässig einheitlichen Komplex der Schuttschichten Scherben von ca. 200 römischen Gefässen; 70% davon dienten für Flüssigkeiten, 20% waren zum Essen bestimmtes Tafel­ geschirr. An Küchenkeramik war sehr wenig vorhanden. In der Nähe der Schule M . Vrhovnik (insula XXXII, XXXIV) wurden Bruchstücke von 500 Gefässen bearbeitet. In der obersten Schichte sind über 60 °/o der Keramik der Küche bestimmt und 30 % der Tafel, in den mittleren und in der ältesten Schichte dagegen 45 % der Küchenkeramik und 45 °/o dem Tafelgeschirr. Im Artikel werden weiter solche typologischen Besonderheiten und Keramiksorten vor­ gestellt, die vom Fundgut der Gräberfelder abweichen. Das sind spätitalische Reliefsigillaten, vorgeschichtliche und frühmittelalterliche Scherben und einige unter a—o angeführte G efäss- formen, mit Fundangaben versehen und zum Teil auch abgebildet. Weiter werden im Kapitel über die chronologischen Forschungsergebnisse einige ge­ schlossenen Fundgruppen dargestellt, die einen absolut- oder relativchronologischen W ert besitzen. Unter 1 wird so die Keramik der untersten Schichte dargestellt (schon früher bearbeitet — Anm. 15). Zeitlich folgt dieser Schichte die Abfallgrube am Forum 2, w o Funde aus der claudischen Zeit und aus der Zeit bis in das frühe 2. Jahrhundert geborgen worden sind (Anm. 17—19). Dann werden weitere Fundgruppen dargestellt, davon als spät 7. 10, 16, 22—25 zu betrachten. Besonders aber ist die Keramik als Ganzes chronologisch bedeutend. Man kann gut das Aufkommen bzw. das Ausklingen von verschiedenen Erschei­ nungen verfolgen. So kann man die Abwandlungen der Tehnologie zum Herstellen der Küchentöpfe studieren (Anm. 28). Weiter wird beobachtet, dass die Amphoren der älteren Schichten einen besser bearbeiteten Ton zeigen und dass die schärfere Profilationen der­ selben Gefässe vorwiegend aus dem 2. Jahrhundert stammen. Die Bleiglasur der Reibschalen ist auch in Emona ein Zeichen der Spätzeit und die roten Teller werden im 3. Jahrhundert durch die dunklen aus groben Hauskeramik ersetzt. Wir haben schon früher erörtert wie uns die Keramik den Beginn des regeren Lebens in Emona zu datieren verhilft (Anm. 30). Dazu ist nichts beizufügen. Verhältnismässig häu­ figes Vorkommen der Hauskeramik in den späten Schichten im sinnvollen Verhältniss zu den Resten der grossen Bauten der Spätantike macht uns darauf aufmerksam, dass jedenfalls auch noch im 5. Jahrhundert Emona immer eine bemerkenswerte Einwohnerzahl hatte. Im Ganzen natürlich macht uns auch das keramische Material darauf aufmerksam, dass die Einwohnerzahl der späten Jahrhunderte im Verhältnis zu jener der früher bemerkbar ziiriickgegangen war, aber, wie gesagt, ist sie in der Spätzeit trotzdem nicht zu einem voll­ kommen unbedeutenden Rest zusammengeschrümpft. Die Keramikscherben machen weiter an bauliche Veränderungen im Stadtkern in der claudischen Zeit aufmerksam. Zuletzt versuchen wir noch etwas kulturgeschichtliches zu geben. Die Keramikgefässe sind, wenn man ihre Bestimmung beachtet, in so beachtenswert verschiedenen Gruppen vertreten, dass man sie zur Interpretation der vereinzelten Flächen in der Stadt benützen kann. Man könnte schon vermuten, dass in den »Jakopičev« und »Čemažarjev vrt« Bürger­ f a m i l i e n durch die ganze römische Zeit wohnten, dass dagegen an der NO Ecke des Forums Getränke verkauft oder aufbewahrt wurden, und dass bei der Schule M . Vrhovnik eine öffentliche Küche ihren Platz hatte. Weiter kommt es ganz natürlich vor, dass man in den Spuren der Porticus und Baptisteriums und der Magistratsbasilika kaum Scherben fand, und dass fast alle, die man gefunden hat und die aus der römischen Zeit stammen, dem Tafelgeschirr zuzuschreiben sind. Weiter ist aufschlussreich die Tatsache, dass schon in der frühesten Schichte fast alle ausgesprochen »römischen« Gefässe vorhanden sind. B ei Tisch herrschten römische Sitten. Da die kleineren Trinkgefässe (Henkelkrüge, Becher) in grösseren M engen vorhanden sind, als das dem Essen gewidmete Tafelgeschirr, könnte man vermuten, dass ein jeder bei Tisch mit eigenem Trinkgeschirr bedient wurde, dagegen aber die Speisen für die ganze Tafelrunde zusammen aufgetischt wurden. In der Spätzeit erscheint uns das Verhaltniss Zwischen Töpfen, Schüsseln und Tellern ganz geändert und dem der halbver­ gangenen Zeit in unseren Dörfern gleich. Das scheint noch ein Beweiss mehr für die Fest­ stellung zu sein, wie sich die spätrömische Zivilisation schon von ihren mittelmeerländischen Q uellen entfernt hatte.