Celje iii Savinjska dolina. V Celji so bili zadnji čas burni dnevi in je marsikateri kruet v okolici rekel, kaj neki dela toliko sovraštvo med precivalci tega mesta. Kakor je znano, zgubili so ,,Nemci" v Celji ali prav za prav slovenski odpadniki, skoro vse trdnjave okoli mesta, ter so Slovenci prišli, tako rekoč že tik do mestnega obzidja in tukaj bijejo sedaj mestni cnetje ,,nemškega" Celja zadnji srditi boj. Padla je bila najprej obiina Velika Pirešica in je prišla v roke vrlim narodnjakom slovenskim, potem smo zmagali v okolici Celjski in zadnji čas v Škofljivasi, kjer je sedaj prav živahno narodno gibanje. Najhujši vdarec pa je bil za Celjske mogotce zguba okrajnega zastopa in pa, da se je petim slovenskim narodnim okrajnim zastopom Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Soštanj in Vransko dovolila ustanovitev Južno-štajarske hranilnice in to še celo s sedežc-m v Celji; kajti s tem smo dobili Slovenci denarni zavod na spodnjem Štajarskem, da ne bode treba nam beračiti več pri Nemcih, oziroma naš prihranjeni denar njim nositi, da oni potem gospodarijo z njim po svoji volji. To vse seveda^žc silno preseda Rakužem, Valandu, Scbmidlmi in kako se ti gospodje imenujejo še dalje, ki so že siti žuljev slovenskega kmeta in mu toraj lahko hrbet obračajo. Marsikateremu menda bode znano, kako sta se protivila Celjska poslanca dr. Neckermann v deželnem in dr. Foregger v državnem zboru proti osnovanju za nas toliko važnega denarnega zavoda Južno-štajarske hranilnice s sedežem v Celji. Celjski mogotci so toraj dobro vedeli, da držijo kmeta v svojih krempljib tako dolgo, dekler se ta mora pri njih poklanjati in denarja prositi, z ustanovitvijo Južno-štajarske hranilnice v Celji pa smo si pomagali kljubu oviram od strani Celjskih nemčurjev, tudi v tem oziru in sedaj je kmet prost in čisto neodvisen od teh mogočnih gospodov. Strah, ki so ga obeutili ti gospodje pri ustanovitvi Južao-štajarske hranilnice, pa tudi ni bil neopravičen, kajti kako ta denarni zavod napreduje pri vseh zaprekah, ki jib delajo nam neprijazni duhovi, kaže to, da je od otvor- jenja zavoda, to je od 24. julija 1889 do 31. julija tega leta, toraj uekaj čez eno leto, tam se naložilo denarja 601.775 gld. 63'/^ kr. in kmetom izposodilo 372.385 gld. ter da ima v tem času denarnega prometa za 1,878.314 gld. 43 kr. gotovo lepo število. Posebno hvale vredno je to, da ta zavod pri dobavljanju posojiia od kmeta ne zabteva nove cenitve zemljišč, s čemer se pribrani mnogo stroškov, anipak se poslužtije mesto cenitve zemljiško posestnih pol pri odmerjenju vrednosti zemljišča. Potrebno pa je in dolžni smo, da podpiramo ta zavod, koiikor je mogoee in vsikdar odločno zahtevamo pri zapuščinskih razpravab in v drugib slučajih, da se naš denar naloži v našem slovenskem denarnem zavodu, v Južno-štajarski branilnici v Celji. Prišel je toraj čas, da mi enkrat pokažemo hrbet onim, ki nas sovražijo in psujejo, ter se držimo gesla ,,svoji k svojim1' in to bi bilo želeti posebno od onih iz Savinjske doline, ki kupujejo robo na veliko v Celji in potem doma razprodaio. Če bomo se tega držali iD nehali denar nositi našim nasprotnikom, naj se nam tudi dobrikajo v svojih štacunab, potem bodo ti gotovo nehali svoje pomočnike in posle ščuvati na nas Slovence, da nas naj napadajo, kakor se je to godilo zadnji čas in bodo kmalu videli, da tako jim ni obstanka niti v njihovem ,,nemškem" Celju samem. Če bodo pri njih kupovali samo Nemci, bodo ti imeli čas podboja podpirati in roke križem držati. Potrebno je toraj in skrajni čas, da se mi kmetje tudi v tem oziru vzdramimo .in ne podpiramo svojega lastnega nasprotnika in sovražnika iu zaničrvalca naroda našega, ker to je največji narodni greh, saj imamo, hvala Bogu, že narodne trgovce, kakor Vanič, Matič, Hočevar, Janež, Janič. Kakor se posoja, tako se vrača.