(XI. letnik.
v > i nci, 31 decembra 191;»
52. številka.
Na pragu novega k ta.
Zopet je šlo eno Teto v večnost in nikdar se več ne povrne. Cela vrsta važnih in odločujočih dogodkov je šla letos mimo nas in reči moramo, da smo živeli v' burnih in nemirnih časih. Dandanes se tudi drugače živi nego nekdaj, življenje gre naglo mimo nas in komaj se dobro zavemo, že je končana cela važna in odločilna doba. Marsikdo v svojem mirnem hribovskem kotu morda vsega vrvenja in pehanja v letošnjem letu niti opazil ni in čudom se čudi, ko zve, kaj vse se je dogodilo v širnem svetu. —
Dolžnost naša je pa, da se kolikor mogoče pobrigamo za vse, da damo mi dogodkom okoli nas pravi tok, da gredo v smeri, ki je za nas koristna, ne Pa proti nam. Zato pa je treba, da vsak domačin stori svojo dolžnost v tem oziru, da je vsak vedno na krovu, da se ne zgodi narodu in narodnim svetinjam kaka krivica. Lepše je seveda, ako človek lepo mirno zakima in zadrema in se ne briga za cel svet, a na ta način ne pridemo nikamor. Ker smo na svetu, sme odločeni za delo in ne za lenobo in prazne marnje. Dandanes niso več tisti časi, da je kos kruha čakal na cesti po celo leto in še ga ni nikdo pobral; dandanes je treba biti vedno na straži in še si človek težko pomaga. Vsak trc-mitek je treba uporabiti in vsako priliko ;zkcristiti, cuc lahko vzdržimo konkurenco. ki preti od pov«odi.
Marsikdo bo rekel, da ni mogoče vsega tega. da si sam ne ve pomagati itd. Te je deloma res, a deloma prazen izgovor .Ako si v negotovosti, kaj naj storiš, cbrni se na svoje voditelje, na
Zrno k zrnu pogača.
(Dalje.)
2.	LAHKOMISELNOST.
Kaj pa j«, to: lahkomiselnost?
Neki nižji uradnik si je v dolgih letih prihranil lepo svoto denara. Dobri prijatelji mu svetujejo, naj vloži to glavnice v mestno hranilnico, ki sicer ne daje visokih obresti, a je golova in varna. Toda ta naš mož se je čutil bolj prebrisanega. On. ki ni prav nič razumel o nevarnih igrah na borzi, si kupi papirje in akcije, ki so mu obetale visoke obresti, ter se spusti še potem v sleparska podjetja, pri katerih je kazalo. da sc bo njegova glavnica v kratkem času potrojila. Toda glejte! Ni tia-jalo dolgo in mož je bil s svojim premoženjem na suhem, kakor riba na pesku. Prišel je ob vse. To je lahkomiselnost! —
Nič ne pomaga potem tarnati, žalovati in kesati se; to nas naredi le za dalj časa potrte, malodušne in brez moči. V takem žalostnem položaju je le
može, ki poznajo razne potrebe v deželi in v ljudstvu. Saj so naši politični voditelji tu, ki radi pomagajo ob vsaki priliki, ki radi gredo s sv.tem in z dejanjem na roko. Potem imamo liste, ki teden za tednom učijo iu poročajo, kaj se je zgodilo, kako se je treba ravnati itd. Imamo tu »Gorico« in »Primorski list«, ki že celo vrsto let delujeta v blagor našega ljudstva. Listi niso p ir sani za na polito, ampak zato da se čila jo. Listi nas obveščajo o novostih, a nam dajajo tudi potrebna politična navodila in pouk. po katerem se nam je ravnati. Možje, ki so osiveli.v delu za narod, ne bodo dajali slabih nasvetov našemu dragemu ljudstvu.
Ako tedaj vidimo, da nam gre naše časopisje v boju za obstanek, za naše verske in narodne ideale vedno in povsod na roko. potem je naša dolžnost, da se tudi mi zganemo in sami pobrigamo za povzdigo pravega blagostanja našega ljudstva. Z drugo besedo bi rekli, tudi mi, tudi ljudstvo ima svoje dolžnosti. Ako imajo naši voditelji dolžnosti do naroda, ako sc časopisje briga za narodno in versko probujo, potem je seveda tudi ljudstvo dolžno storiti svoj del in žrtvovati svoj mali dar na oltar domovine.
Vprašali bi sedaj enega po enem. sedaj ob koncu I. 1913, ali je storil svojo dolžnost kot človek, kot katoličan, kot Slovenec? Menda bi bilo dokaj težkih odgovorov na vse strani in marsikdo bi zakril obraz od sramote. Videli smo v tem letu razne dogodke, razne napade in podtikovanja, ki izdaleka ne kažejo na sebi ne človečanskega ne katoliškega duha. Mesto ljubezni in miru je bil boj povzdignjen na prvo mesto
ena pot do rešitve; Pogum! Delaj! Zatajuj se! Zaupaj v Boga! Poleg enega lahkoniselnega koraka ne naredi še drugega, ampak začni z zaupanjem v božjo nomoč z novo močjo novo življenje. »Po slabi žetvi sej iz nova!«
3.	ZAPRAVLJIVOST.
Kdor razmeta premoženje z obema rokama in je zapravi v kratkem času, spada v norišnico in navadno tudi tam konča. Zato ne bomo govorili tukaj o takih zapravljivcih, ker pri teh navadno ni vse v redu v možganih. — Ker je ia razpravica namenjena pametnim ljudem, zato si hočemo tukaj od bliže ogledati tisto zapravljivost, katere večkrat ne smatramo za zapravljivost. - Ako kdo nima velikega premoženja in vendar sproti zapravi ves tedenski zaslužek, tak je že zapravljivec. Sv. pismo postavlja človeku mravljo kot vzgled: »Tje pojdi k mravlji, lenuh; poglej }o in uči se! Dasi nima ne kneza, ne stotnika, ne gospodarja, priskrfouje si kruha po leti in spravlja skupaj živež ob žetvi.«' Koliko je dandanes ljudi, ki ne delajo ta-
in žalibog jih je bilo dobiti mnogo, ki so govorili na široko o katoličanstvu, v srcu pa so nosMi najhujše sovraštvo. Masikdo je bil zbegan in zapeljan in če sc danes popraša, kako je vporabil svoje meči \ preteklem letu. ne more biti vesel lastnega odgovora. Hoj in napadanje. to ni Kristusov nauk iu tisti, ki tako učijo, niso z nami v katoliškem duhu, ampak so proti nam. Naše mnenje je bilo in ostane, da je le edino krščanska ljubezen in sprava oni temelj, na katerem lahko napredujejo naši rojaki bodi v tem ali onem oziru. Kdor ni delal v smislu ljubezni in miru Gospodovega, ta ni vršil svoje dolžnosti, ta )e zapravljal svoje talente po nepotrebnem. Vseh nas dolžnost je, da se Kristusovih naukov držimo bodisi doma ali zunaj, bodisi v domačem krogu ali na javnem prostoru. Kdor dela za taks načela, ta dela tudi za prospeh iu kulturo našega ljudstva. Kdor je pa de.-lal za boj :n sovraštvo, ta ni storil svoje katoliške ne svoje narodne dolžnosti, tak je le škodljivec in sovražnik našega dobrega ljudstva. »In necessariis u-nitas. in dubiis libertas, in omnibus cha-ritas« pravi sv. Avguštin; tega velikega gesla se držimo in bodimo res »v potrebnih stvareh edini, v dvomljivih popustili in v vsem pa vladaj ljubezen. « Kdor tako dela. vrši svojo dolžnost kot katoličan in Slovence; tak mož bo vedno stal odločno na svojem mestu in njegovo delo bo vspešno za narod in domovino. V tem smislu začnimo bodoče novo leto in prepričani smo, da bode naše delo imelo obilo blagoslova od zgoraj.
ko! Delavec, rokodelec, mali trgovec, uradnik, vsi ti zapravljajo večkrat brezskrbno svoj zaslužek: pojedajo, popivajo, remajo ed krčme do krčme, si pri-voščujejo ob nedeljah z ženo in otroci še kako posebno drago zabavo in pozabljajo popolnoma na to, da pridejo lahko tudi hudi dnevi, ko bo primanjkovalo ceJonajpotrebnejšega za živež in obleko.
Ali bi pa res ne moglo biti drugače nego tako? Vsak, tudi najnavadnej-ši dninar sc lahko z nekoliko samozata-jevanjem in s trdno voljo večinoma obvaruje prehudega pomanjkanja. Za to je dandanes prav dobro poskrbljeno zlasti s hranilnicami, ki so že povsod po va^eli. Te imajo to dobro na sebi. da se naloži pri njih lahko prav majhne, da. najmanjše svote. Tako se od mnogo njih odvrne nevarnost, da bi majhen denar po nepotrebnem trosili in zapravljali. Pretežna večina ljudi namreč ne podeduje blagostanja, ampak si ga mora priboriti z varčnostjo. Sto kron ne more vsakdo hkratu vložiti v hranilnico pač pa morebiti dve kroni ali eno. To
Z dežele.
K x včlanku »Mlada struja« v
zadnji štev. »Prim. lista« dodam še jaz par stavkov, potem ga pa tudi jaz z obema rokama podpišem, kakor x y moj iMejšnji. Res škoda za oni trud ob votivnih bojih I. 1908. 91)9, 911! Kolika večerev smo žrtvovali, koliko poti. kolike pisarcnja! In ene zamere pri sose dih. prijateljih, da ne govorim o sovraštvu pri nasprotnikih! Vendar smo delali z veseljem, ker nas je gnalo ti a v-dušeni e. da gremo nad skupnega so-v raga naše goriške dežele, nad I i b c-r a 1 i z e m. združen s s o e i a I i z -;n o m. I.. 1908 smo prepadli, kakor je že povedal x y. Da smo ta padec hudo občutili mi volivci S. L. S. na deželi, ni treba omeniti. Kdor hoče vedeti, kaj se pravi to, mora sam skušati, lega pa m skušala niti polovica onih ljudi, ki imajo besedo okrog »Novega časa« iu zmirjajo nas stare bojevnike z liberalci, sicer bi ne bili tako nespametni pri letošnjih volitvah in so še sedaj!
S podvojenimi močmi smo se vrgli I. 1909 in 1911 nad nasprotnika in ga tudi junaško potisnili v kot. Zakaj smo takrat zmagali? Zato, ker so vodili boj previdni voditelji, ker smo Imeli vollv-nim okrajem primerne kandidate, ker ni bilo kranjske komande. Vse drugače je bilo letos. Crez Bohinj je pripihala skozi podbrški predor kranjska sapa proti Mu-dajužni; v grapi je zabliskalo, v Garici je pa odmevalo: proč z obema odbornikoma, izpremeniti je treba »zistem«, v deželro hišo morajo novi možje! Na-ineslo načelnosti je zavladata osebnost. Novostrujarji so začeli »debaklat« po ■ S love n c u«, kranjski gospodje so
ni sicer mnogo, toda če sc ponavlja večkrat, vidi hranilec vendar-le kmalu znatne sadove svojega truda. Ravno vlaganje majhnih vlog v hranilnico Je za manj premožnega pričetek boljših dni.
»En vinar v žepu je boljši kakor en prijatelj na cesarskem dvoru.« Prvi prihranjeni vinar je bil že večkrat podlaga velikemu blagostanju.
Enako koristne ustanove kakor hranilnice so tudi zavarovalnice za življenje. Pri teh zagotove lahko vsi, ki nimajo premoženja, svojim dedičem večjo ali manjšo doto samo, ako redno plačujejo določene premije. Ako pristopi n. pr. kdo med 25. in .30. letom k taki zavarovalnici in plača vsako leto 200 K. dobe njegovi dediči pri pošteni zavarovalnici vselej okoli 10.000 kron. Ako pa noče ali ne more plačati tako visoke premije, izbere si lahko primerno nižjo.
S	kratka: z zavarovanjem za življenje se je že marsikateri družinski oče izognil morečim skrbem radi priliodnjosti svojih otrok.
jim pomagali spreminjat »/istem« in tako jc S. L. S. slovesno propadla, propadla zaradi »zistema«. Večletni trud je šel po vodi	Sedaj	so bržkone
Midi gospodje na Kranjskem zadovoljni, ker ima noriška po zaslugi novostru-jarjev nova odbornika in izpremenjeii »zlsteni«.
Kako drugačni so Kranjci doma! Spdni so imeli, kakor znano volit'"
In kaj je pisal »Slovenec« pred volitve mi? Pa hočejo izpremeniti zistem m spraviti druge može v zbornico? Kai še! Cujte! Volivci! Držite se starih kandidatov! Skušnja uči, da z novimi kandidaturami ni. vspeha! In res! Na Kranjskem so obdržali z dvema izjemama
— staro listo . tudi niso menda stavili gotove lastnosti nekaterih poslancev na sito in so tako zmagali na celi črti.kar me prav veseli. Zakaj pa niso nam tega privoščili? Mi priznamo, da so padle meje dežela S. L. S., uvažujemo navodila V. L. S., da bi pa svoje izkušene, požrtvovalne voditelje zavrgli na ljubo Kranjcem, tega ne more od nas nihče terjati in tega ne bodemo tudi storili, dokler imamo za vodstvo sposobnih mož na Goriškem.
Radoveden sem, kaj bi rekli na Krajnskem, ako bi hotel kak Gorčan izpodriniti dr. Šušteršiča ali dr. Kreka? Ne le meje dežela, bržkone mrežo bi mu postavili, da bi ostal na Goriškem. Jaz se sicer ne čudim dr. Breclju in njegovim tovarišem, da imajo tak »apetit«, pač pa sc čudim onim našim Goričanom. ki te nezadovoljneže podpirajo pod pretvezo načel. Gg. novostrujarji! Če iščete načela, berite je na čelu našega »Primorskega lista«. Že 21 let se naš »Primorski list« bori pon gešlom. Vse za vero, doin, cesarja! Pred 21 leti je polovica vaših še streljala a-b-c in sedaj hočete nas učiti načel?! Mi imamo svoje, t. j. »Prim. lista« načelo, zato bodemo branili tudi v letu 1914
- če nas Bog živi : vero, dom, cesarja!	—	Ivanov.
Nove mornariške zahteve
Zadnji ministerski svet na Dunaju se je pečal posebno z vprašanjem o novih zahtevah naše vojne mornarice. Skupne nove zahteve za nove in popravljene ladije znašajo 426 mil. kron, katero svoto bi morali na ta ali na oni način od kje dobiti. V resnici so naše blagajne sedaj silno prazne in denarja primanjkuje. V vojnem ministerstvu to prav dobro vedo. a tam povedo samo, koliko naj damo; kje naj se vzame, o tem se seveda ne govori prav nič.
Stanje naše mornarice je pa sledeče:
a) bojnih ladij imamo skupno 16. Sest od teh ni več za rabo. ker so čisto zastarele.
b) križark imamo 14. Od teli so tri čisto zastarele, ena prepočasna.
c) torpedovk manjka še šest, le IS je prav dobrih.
d) torpednih čolnov bi morali imeli 72. a jih manjka še 12.
c) podmorskih čolnov imamo osem, manjkajo še štirje.
{) monitorjev (na Donavi) imamo dobrih le 6. manjkata še dva nova.
Skupno tedaj manjka: 6 bojnih ladij, 4 križarke. 6 torpedovk, 12 torpednih čolnov, 4 todmerski čolni in 2 monitorja. Ta armada bi stala pa tudi prav lepo svoto in sicer kakor sledi:
4 bojne ladije 300 mil.. 4 križarke 6(1 m..
6	torpedovk 24 mil., 12 torpednih čolnov IH mil., 4 podmorski čolni 12 mil. in 2 monitorja 4 mil. kron skupno 41H milijonov kron. Vlada zahteva na ta račun 426 milijonov, tako da bi osta-
lo	H milijonov za razne poprave in za par parnikov za premog.
To svoto bo treba skoro gotovo kriti s posojilom, ker denarja za take
izdatke* ni dovolj v domačih državnih blagajnah. Pri tej priliki se je slišalo ;z političn h krogov razne vesti, češ, ali bi ne bilo bolje, da bi se postavilo enkrat eno večjo svoto n. or. 100 milijonov v redni letni proračun za mornarico, tako da bi ne imeli vedno teh »izrednih« velikih izdatkov v gotovih časih, medtem ko včasi preteče vendar tupatam par let, ko se ne dene skoro nič v proračun. Ako bi bila stvar v rednem proračunu, bi da\ koplačevalei tega ne občutili tako hudo. ker ne bi prišlo vse na enkrat in tudi kontrola bi bila dosti ložja.
Ko bodo vse te reforme končane, bode štela naša vojna mornarica skupno dobrih bojnih ladij 16. križark 12, torpedovk 24. torpednih čolnov 72, podmorskih čolnov 12 in monitorjev na Donavi osem.
Politični oreghd.
Državni zbor.
V	pondcljek in torek sta zborovali poslanska in gosposka zbornica. Obe zbornici, sc kakor se zdi na vso moč truditi, da bi se ubranili § 14. Kakor vse kaže, ni vendar izključeno, da bi se jima to ne posrečilo, posebno ker je ministerski predsednik grof Stiirgkh v gosposki zbornici izjavil, da je vlada pripravljena zadovoljiti se za nekaj časa z »c.\ lcx« stanjem, t. j. vladati tudi če ji ni še dovoljen vsaj proračunski pro-vizorij, le če bode rešen mali finančni program. Zdi sc v resnici, da se to tudi zgodi, kajti poslanska zbornica je v torek v vseh treh čitanjih vsprejela ne le zakonski načrt glede preodkazov deželam, marveč rešila tudi zakonsko novelo tičočo se esehnodohodninskega davka, katero ji je gosposka zbornica z nekaterimi spremembami vrnila. Ker jc poslanska zbornica vsprejela nekatere spremembe gosposke zbornice, s kat -rimi je soglašal celo voditelj finančnega manisterstva baron Engel, se je nadejati, da bode gosposka zbornica že v današnji soji pritrdila poslanski zbornici, vsled česar bi bil dosežen med tema dvema kompromis, ki bi omogočil parlamentarno reš:tcv malega finančnega načrta v taki obliki, da bi ga za-mogla vlada predložiti Najvišji sankciji. Prihodnja seja poslanske zbornice se naznani pismenem potom.
t Finančni minister grof Zaleski.
Poročali smo že svoječasno, da je finančni minister grof Zaloški nevarno bolan. Zdravil se je v Meranu na južnem Tirolskem. Pred nekaj dnevi se ic že raznesla po listih vest, da se misli vrniti na Dunaj, toda za par dni pozneje je sporočil že brzojav že tužno novico, da je grof Zaleski podlegel 24. t. m. okoli 5. ure popoldan svoji hudi srčni bolezni. Grof Zaleski je bil rojen I. 1868 in ie stopil I. 1890 po dokončanih študijah v državno službo. Napredoval je silno naglo in že I. 1906 je postal dvorni svetnik in še isto leto sek-cijski načelnik v poljedelskem ministerstvu. L. 1911 jc postal potem minist:r za Galicijo in I. 1912 mu je bilo izročeno finančno ministarstvo. Cesar ga j.' za zasluge večkrat odlikoval iu mu letos podelil ši grofovski naslov. Pokojni minister je bil izboren pozna vatel] raznih upravnih panog in še kot bolnik se je udeleževal rednih sej v bilančnem ministerstvu. Se mladega moža je pobrala smrt radi zastrupljenja srca. katero si je nakopal z nikotinom kot hud in strasten kadilec.
Voditelj finančnega ministerstva.
Cesar je imenoval sekcijskega šefa
v	finančnem ministerstvu, tajnega svetnika barrna dr. Engel pl. Mainiclden. za voditelja finančnega minsterstva.
Dalmatinski deželni zbor.
Kakor poročajo listi bode dalmatinski dežc.ai zbor sklican okoli srede
jamivarja. Baje se bliža tudi ta deželni zbor hudi krizi, ki bo izbruhnila radi \ olivne reforme.
Novi avstrijski poslanik na Španskem.
Te dni je prevzel svojo službo no-
vi	avstrijski poslanik na Španskem, princ Fiirstenbcrg. V Bukarešto se je za časa balkanske krize izkazal za 4>re-ej nesposobnega, v Madridu nima pokvariti ničesar.'
Po hrvaških volitvah.
Do dolgem in obupnem stanju kakor ga jc bil vstvaril na Hrvaškem ma-f.arski despotizem in njegov izvrševalce Čuvaj, se je vendar enkrat tudi tamkaj zjasnilo. Hrvatje imajo zopet svojega postav nega kana in svoj ustavni sabor. Reči je treba, da ^e bil ta preobrat ne Ic za hrvaško , ampak tudi za avstrijsko in celo za zunanjo politiko silno Velikega pomena, šaj je pa tudi že bila skrajna krivica, da so bili Hrvatje, ki vendar imajo zgodovinske ustavne pravice. toliko časa brez bana in brez parlamentarnega zastopstva. Mažari so se za enkrat s.veda morali umakniti in Hrvatje so dobili po dolgem času zopet svojo ustavo. Hrvaška politika je po veliki večini nagodbena politika, to se pravi. Hrvatje se po večini držijo nagodbo, ki so jo sklenili svoj čas 'z Mažari. 0-ni ne zahtevajo nič več kot kar je tam pisano in zagotovljeno, toda Mažari bi jim še tega ne hoteli dati, zato pa jih stiskajo, kjer je le možno.
Zadnje voktve so prinesle največ mandatov oni stranki, ki stoji na stališču nagocfbe, t. j. hrvaško-srbska koalicija. Vso druge stranke so ostale zelo v manjšini. Kolikor ic do sedaj gotovo,
I ode s a kor sklican dne 27. t. m. .da reši finančno nagodbo. katero bodo podaljšali do 30. junija 1915. Kot nadaljtic naloge novega sabora čaka rešitev u-radniškega in učiteljskega vprašanja, potem razne sodne in gospodarske reforme. ki že dolgo niso prišle do potrebnega pretresa. Dela, kakor nikjer, tudi na Hrvaškem ne manjka.
Hrvaški sabor je imel svojo prvo sejo, a že takoj v začetku so nastali Imdf prepiri in kravah'. tako da se zasedanje ni moglo vršiti v redu. Opozicija jc delala hrup in trušč, tako da je bilo treba sejo prekiniti. Nekateri poslanci so imeli, avtomobilske trompete s seboj ter tako »glasovali« precej kričeče.
Bosenski deželni zbor je bil sklican s ccs. patentom za 29. t. m. Za predsednika je imenovan dr. Basagie, za podpredsednika pa dr. Pi-movič iu dr. Mandič. Posebno novo z-voljcni srbski poslanec dr. Dimovfč bo igral v trm deželnem zboru važno ufogo
Kranjski deželni zbor je sklican, za petek, dne. 9. januvarja.
Med Srbijo in Vatikanom se vršijo že več časa pogajanja glede konkordata. Srbijo zastopa v Rimu delegat tir. Bakotic. I ozneje pride v Rim tudi srbski poslanik v Parizu, Vesnič, ki bo nadaljeval tozadevna pogajanja.
Albanska kneževina je še vedno nekaj silno negotovega. A-ko pride princ Wied tja doli. najde tam že pet provizoričnih vlad, katerih vsaka hoče biti prava.
Odlikovana ministra.
Cesar je podelil trgovinskemu ministru dr. R. Schusterju in poljedelskemu ministru Francu Zenkerju red železne krotie I. razreda.
Domače in razne vesli.
NAPOCNIKOM želimo v novem le-,u c bilo sreče In božjega blagoslo va. Obenem re jim priporočamo, da širljt z -i močmi v splošno dobro »Primer ki ll«t«.
t Dr. Ignac Žitnik, iz Ljubljane je došla žalostna vest. da je umrl v nedeljo ob	pol	zvečer	v	tamkaj-
šnjem Leoninu državni in deželni poslanec kranjski dr. Ignac Žitnik Bolehal je že dolgo, huda želodčna bolezen, krvavljcnjc v želodcu, je pretrgala neutrudnemu možu delavno življenje. Pokojnik jc bil kot človek »anima candi-da«, kot poslanec pa izboren delavec in zagovornik ljudskih koristi. Tudi kot časnikar je z veliko vnemo delal za narodne pravice. Svetila mu večna luč!
Veselica za Slovensko slrotišče jo v spela kaj dobro s svojim res pestro izbranim programom. V osmih točkah vspereda smo imeli toliko raznovrstnega gradiva, da moramo biti res zadovoljni. Od malega otročiča, ki je vpraševal mamico po očetu (točka 2.) do velikega piskrovezca (točka 4.) in gori do kronanih glav Jutrovc dežele (točka 6.) vse se je potrudilo, da je skrbno rešilo svojo nalogo. Mešani zbor pod vodstvom preč. g. župnika Kokošarja je koj v začetku pokazal, da res nekaj zna, posebno pa je ženski zbor v točki 7. (Meditacija, zložil Gounod) razvil svr'e pevske peroti in z doslednostjo izpeljal težko skladbo. Žaljivi govor (Krilanovo »Oko«) in igrica »o eni sami laži« je prijetno vzdramila živce tudi na humoristično plat in venček domačih napevov jc zaključil kratko, a srčkano sla vije.	Toda to še ne zadostuje, slo-
vensko naše sirotišče jc pričakovalo za tako ljubek program tudi primernega odmeva v onih krogih, kjer je navadno beseda »narodnost« vedno na dnevnem redu. Prišli so, da, prišli vsi oni naši znanci, ki nas navadno po možnosti po-sečajo; srednji sloji so bili dobro zastopani, toda gospode, ki bi morala biti. te nismo opazili. In vendar je slovensko sirotišče naša narodna in socialna trdnjava, ki nas bo počasi branila proti tujim napadom. Slovensko deco obvarovati svojemu narodu, to je vendar visoka in plemenita naloga, katero bi morali podpirati vsi brez ozira na desnr in levo-. V tem pogledu ima goriška slovenska inteligenca še dosti pogreškov na grbi.
Na občno željo se ponovi veselica »Slov. sirotišča« na praznik sv. Treh Kraljev t. j. 6. januvarja 1914. V programu bode (udi nove prav zanimive točke.
Dijr' (vo za »Slovensko sirotišče«.
V	nedeljo Je pri veselici v »Trgovskem Domu« sodelovalo tudf dijaštvo moškega učiteljišča. Pri ponovitvi' te veselice na praznik sv. Treh Kraljev nastopijo dijaki s posebno točko: Air Varfe. Vijo-linski so'o s spi emljevarjem klavirja.
P. Rode, Op. It).	"
Shod društva »Skalnica« bo v nc-deijo dne 4. jan. 1914 v cerkvi sv. Ivana ob 4. uri in pol popoludne.
Goriški mesarji hočejo stavkati —
Včeraj sc je zbralo pri zadružnem domu mesarjev kakih 150 mesarjev in mesarskih pomočnikov, od koder so po glavnih mestnih ulicah odkorakali proti municipalni paluč'. Dospevši tja, so poslali k županu Bombig-u deputacijo. ki je zahtevala: prvič, da se zgradi nova klavnica:	drugič, da se odstrani
mestni živinozdravnik in slednjič, da se imenuje za klavnico poseben nad-zoi nik-strokovnjak. Izjavila je, da počakajo mesarji pomočniki do 20. jan., da . se njihovim zahtevam ugodi, inačč bodo začeli stavkati. Župan jim je odgovoril, . da so načrti za novo klavnico že napravljeni, glede drugih zahtev pa jim je rekel, da bo dni stvar preiskati. Torej mesarji hočejo stavkati. V. ozirom na to. da so cene mesa skoro po vseh drugih mestih nižje nego v Gorici, z ozirom na to, da je cena živini znatno padla, a da vkljub vsemu temu vstrajajo goriški mesarji pri svojih visokih cenah, z ozirom na vse to vprašamo: Aii bi ne bilo dobro, da bi tudi odjemalci mesa začeli stavkati? Ravni goriški inunieipij je tista občinska oblast, ki gre mesarjem najbolj na roko in ne po-
iiicnia prti v nič drugih mestnih magl-jtratov, ki so znali mesarje prisiliti, da so znižali cene mesa, kakor sc je to zgodilo na Dunaju, v Gradcu, Ljubljani itd.
Zupet nesreča z avtomobilom. Zdi
K. rta 'dir. .Brecelj s svojim avtomobilom lima sreče, kajti zopet nam poročajo [i novi nezgodi, ki se je zgodila blizu Jeste na Vipavskem. Sv. Stefana dne oKoli popoldne je vozil proti Cesti primarij di. Brecelj s svojim avtomobilom, nasproti je prihajal dvouprežiii voz g. Slokarja, trgovca z lesom, od Čohov nad Lokavcem. Na vozu je imel g. Slokar svojo ženo in par otrok in Slokar-jeva žena je z roko migala dr. Breclju. naj ustavi, ker se je bala nesreče. Toda bilo je že prepozno. Tik pred konji je avtomobil sicer obstal, a živali mi se tako prestrašile avtomobilskega šundra. da sta oba konja poskočila in vsa splašetia polomila oje in drugo vozno opravo. Hlapca sta vlekla kakih in metrov po tleh in le s težavo je g. Slokar pomiril konje, da ni šlo vse skupaj v grapo. Konje je potem poslal razbite in opraskane domov, sam pa je imel dosti opraviti, predno je potolažil ostrašeno ženo in otroke. Kakor ču-ieino ni dolgo do tega. kar je dr. Brecelj trčil skupaj tudi z nekim Blagojne-lom, doma s Svinega pri Šmarjah, za-tn'se zdi. da je že skrajni čas, da si g. Jr. najine dobrega šoferja, ker on oči-vidno ne zna ravnati z avtomobilom.
Iz Medane. Pretečeno nedeljo imeli smo v Medani lepo slavnost .in sicer blagoslovilo se je liovo šolsko poslopje. Že na predvečer se je k slovesnosti natrkovalo in možnarji so pokali; drugi dan ob HI. uri bila je sv. maša, pri kateri je cerkveni zbor pod vodstvom g. organista Simčič izvrtsno vršil svojo nalogo.
Po sv. maši vršila se je procesija ju šole. Pri tej slavnosti so nas počutili sledeči gg.: namestništveni svetli in voditelj okrajnega glavarstva v iradišču Oton Schneider kakor predsednik okr. š. sveta- deželni š. nadzornik Bežek okrajni š. nadzornik dr. Pavlu, prof. M. in drugi. Naš preč. g. kurat e imel temeljit ginljiv govor, potem pa e blagoslovil novo zgradbo. Po blagoslovu so govorili š erazni gospodje šolski mladini - Po končani slovesnosti ;e je vršil obed pri g. nadučitelju. Tudi u se je iz govorila marsikaka napitnica. ’ri ti priliki se je nabralo za »Šolski hm« H K 64 v. in za slovensko šoli v Kortninu 11 K 20 vin.
Najlepše Jaslice v Gorici sc vidijo
i kapucinski cerkvi. Staro in mlado se :bira te dni okoli njih, posebno pa drob-
ii malčki po cele ure zrejo novorojeno >ete v lilevcu na slanici in pasitrčke »koli njega. Res lep pogled! Tudi bo-iieno petje se pri oo. kapucinih odli-tuje po svoji melodijoznosti in po le->ili domačih skladbah. Vse je tako pri-etno. domače.
Pred videmskimi porotniki opro-Cen je bil oni orožniški stražmojster 'cntin iz (iorice. o katerem smo že po-očali v predzadnji številki. Razpra-a je trajala precej dolgo, nazadnje ie »il Ventin popolnoma oproščen. Laški lelav^c Zigaina, ki je bil tudi zapleten to zadevo, je bil pa obsojen na en« le-
o	in tri mesece ječe in na 60(1 Jir globe.
Cene govejega mesa v Gradcu. — •a mesec januvar je mestni magistrat oločil sledeče cene za prodajalce goveda mesa: volovsko meso fino 1. vrste 74	"• vrste 1.58 K in 711. vrste 1 K
• vin.; navadno goveje meso pa ima ledeče cene: 1. vrsta 1.37 K. II. vrsta 21 K in III. vrsta 1.05 K. Te cene t precej ugodno razločujejo od naših »riških, a pri nas v mestu pla-ijemo lepo mirno dalje, kolikor zalivajo mesarji. Nekoliko kontrole bi tic Kiovalo.
Iz primorske Albanije. Kdor St m
vc, kje jj primorska Albanija, naj pride enkrat na Knežo v grahovski občini, pa bode videl, kako se kregajo in pokajo za »konfine« in nečejo poznati noben? oblasti za to kar jun ni prav. Vse oblasti imajo ž njimi sitnosti in tudi sko-rai vsi goriški odvetnki so imeli že o-pravila s knežko gmajno. Da pa ne bodo tudi dobri s tem žaljeni, jim moramo c menit i besede svetega evangelija, ko pravi hlapec gospodarju: »Gospod, kdo nam je posejal med pšenico ljuliko? Ali jo hočemo poruvati?« (lospod pa odgovori; »Ne, kajti ako porujemo Iju-liko, bi 7. njo poruvali tudi pšen.co. Pustimo. na; dozori, potem bodemo zbirali ljuliko od pšenice.« - Tudi v razdelitev knežkih občinskih zemljišč seje vsejala Ijulika in vže 11 let čaka na dozoritev. Ali le deloma je že dozoCela in vmes je še nekaj zelenih klasov. Stroški za to razdelitev znašajo že približno 9000 K in to vslcd tožb in pritožb. Ako bi pa računih še to, kar so pritožniki zapravili za nepotrebne poti, znašajo stroški gotovo 10.000 K. V obč. blagajni ima davč. obč. Kneža nad 4000 K primanjkljaja, ki se je vporabil za razdelitev zemljišč. Dež. odbor je pri odobritvi računa za I. 1912 opozoril starešinstvo, da se ima resno brigati za pokritje dolga na Kneži pri proračunu za I. 1914. Starešinstvo je ukazalo županstvu, da ima vse razdelitvene stroške in občinsko rato izterjati — ako treba — sod-nijskim potom. Ker pa na Kneži ne gre nobena reč brez tožbe in brez/ odvetnika, se je izročilo tudi to odvetniku. Ko so prejeli pritoževalci plačilne naloge priletelo jih kar 20 naenkrat na županstvo. Pritožiti so se hoteli, da ne bodo plačali razdelitvenih stroškov. Za to naj jim bode povedano, da stroški morajo biti plačani, ali so z razdelitvijo zadovoljni ali ne in da je prazna pot pritožba na županstvo, kajti zemljišča so sami razdelili in sami so tudi potrdili zakonski načrt in imenik deležnikov. Ako je zak. načrt nejasen in pomanjkljiv so sami krivi. Imeli so zemljemerca, zaupnike in cenilce, ki so jih sami izbrali, imeli so tudi podžupana, ki jih je že od začetka zastopal pri razdelitvi. Ako ste ga volili, ste mu tudi zaupali. Torej je vsako zabavljanje čez različne urade brez pomena in nevarno*in se bo s tem še marsikdo opekel. Deželni odbor si jc vendar pridržal pravico popraviti morebitne krivice in ako še to ne bo ugajalo pritožnikom, imajo odprto pot na upravno sodišče na Dunaju. Sicer pa naj se sami med seboj tožijo in naj ne silijo oblasti, da bi morala strogo ž njimi postopati. —	^
Umazani ljubljaski list »Dan«, ki
sramoti vero in prinaša ostudne slike duhovnikov, se pri nas zelo močno širi. Poklicani faktorji tega ne vidijo, morajo se boriti proti »nekatoliškima« listoma »Gorica« in »Primorsi List«. Nemoten in neoviran vrši »Dan« svoje deiroralizatorično delo.
Ladjedelnica v Tržiču je izdala svoje poročilo, iz katerega je posneti, da jedovršila ta tvrdka v tem letu 5 novih parnikov in poleg tega še dosti manjših del. Celo iz Amerike ima naročila, kar je razveseljivo za to domače podjetje.
Sneg. Po daljšem številu lepili zimskih dni je* nastopila včeraj ponoči zima tudi pi*i nas obdarivši še precej bogato naše hribove s snegom. Celo v mestu je ponoči sneg naletaval.
Kamenje fo metali neki Karl Vendramin. neki Rudolf Golob in neki Janc' Knroniak 17 Šmartnega proti hiši Auli ua Jakončič. Tožili so potem drug drugega in oni troji kanmjači se do-
I	ili vsak po 24 ur zapora. Jakončič pa denarno kazen.
Božični večer pri cesarju. Na božični večer se je vršila kot vsako leto v et satir vi m stanovanju krasna božični-
ca, katere se je poleg cesarja udeležila nad vojvodinja Valerija, prineezinja Gi-zela, nadvojvoda Franc Salvator, cc-sarjev osebni zdravnik dr. Kerzel, cesarjev adjutant grof Paar iu še par drugih dvorjanov.
Cestni policijski red v Gorici se zdi, da sploh nima nobene veljave. Avtomobili vozijo po mestu z isto naglico kot poprej, ukljub temu, da sc je že večkrat opozarjalo na to grdo napako naših m tujih avtomobilistov. Včasi je tako vrvenje po ulicah, da ni mogoče ne naprej ne nazaj, ako se človek noče izpostaviti kaki telesni poškodbi. Saj smo menda tisti, ki nimamo avtomoblov tudi ljudje in toliko tudi lahko zahtevamo, da smo vsaj varni življenja, ako imamo opraviti na javni ulici ali na trgu. Najbolj čudno pa se zdi, da sme magistratih avtomobil vlačiti za seboj še en štirikolesni voz. Ali ni tako skupno pri-preganje nevarno in ravno radi tega tudi prepovedano? Ako priveže kmetič za voz le mlekarski voziček, že je kazen, tu pa magistrat z velikim vozom vrvi po cesti, a nikdo še ni zganil niti z mezincem. Kje je policija, da teh ne-rednosti ne odpravi in ne pouči magi-stratnih avtomobilistov, kako se mora voziti po mestu. —
Slaboumnež pobegnil, iz tukajšnje norišnice je pobegnil nekov Dornik, doma iz Šmarij. Bil je prej večkrat že kaznovan in je bil sedaj v preiskavi, ati je sploh zdrave pameti. Štirje hlapci in dva orožnika, ki so prišli ponj, so ga komaj ukrotili in mu oblekli potem železno srajco. Baje je Dornik pobegnil radi ljubosumnosti, ker se je neki stre-žaj preveč prijazno obnašal proti njegovi ženi. Sedaj je že zopet na varnem.
Desno roko si je zlomil posestnik Anton Marinič .iz Vedrijana. Zdravi se pri usmiljenih bratih v Gorici.
Radi upornosti proti sodnijskemu obhodniku je bil obsojen na 14 dni zapora neki Ant. Gabrijelčič iz Anhovega.
Stepli so se fantje na dan svetega Štefana na Banjšicah. Najbolj jih je dobil po plečah neki Rudolf Markič iz Bat, ki je prišel v goriško bolnišnico hladit svojo vročo kri. —
Smrtna kosa. V nedeljo je umrl v Trstu vpokojeni profesor Julij pl. Klein-mayer.
Versko-politični proces proti 94 Ru-sinom je začel dne 29. t. m. Toženi so radi veleizdaje, ker so prestopili k pravoslavju .Obtožnica obsega 54 strani drobne pisave. —
Smrtna kosa v družini tržaškega namestnika Hohenlohe. Visokorodno o-bitelj c. kr. namestnika princa Hohenlohe je prav te dni obiskala bela žena.
V	pondeljek zjutraj je namreč umrl namestnikov najmlajši sinček Henrik, star še le šest let. K prvotni bolezni tifus se je bila pridružila sedaj še zapljučni-ca. ki je ugasnila mlado življenje.
Črnogorska kraljica obolela. Črnogorska kraljica Milena, ki je že precej v letih, je precej nevarno obolela. Baje odpotuje tudi njena hči, italijanska kraljica Helena, na Cetinje, da obišče bolno mater.
Znižane vozne cene v Ameriko. — Ker je znana parobrodna družba »Ham-
burg-Amerika« znižala za Ameriko svoje vozne cene, jc tudi nemški »Lloyd« znižar cene enako, namreč do N.-Yor-ka 120 mark, v druge luke pa 110 mark.
Novo avstrijsko društvo, ki nosi i-me »Austria nova«, se jc ustanovilo mi-nole dni na Dunaju. Društvo ima nalogo posredovati posebno v narodnostnih prepirih med avstrijskimi narodi. Lepa naloga to, da bi le prinesla kaj vspelia.
Obsodba poročnika Forstnerja. ■— Nemški poročnik Forstuer. ki je pri znanih izgredih v Savernu ob francoski meji udaril s sabljo nekega črevljarja, je bil od vojnega sodišča obsojen na
4.}- dni zapora.
Novi Zeppelinov! baloni. Prihodnjo spomlad bode dodelanih pet novih balonov Zeppelinovega sistema.
Tihotapstvo s tobakom. V Karlovih varih na Češkem je financa zasegla cele kupe cigaret in cigar, prinešenih iz Nemčije. Samo predzadnji teden je prišlo tri milijone športov čez mejo, a o tihotapcih ni nobenega sledu.
Reforme v samostanih na gori A-tos. V znanih grških, srbskih, bolgarskih in ruskih samostanih na gori Atos bodo vpeljane večje reforme. Samostani dobe tudi višjo bogoslovno šolo.
Velika poneverba v Lvovu. Postajni načelnik na kolodvoru v Lvovu v Galiciji je poneveril 60.000 K. Njega so zaprli, njegov pomagač je odnesel pete.
Dve mednarodni razstavi v Argen-tiniji se bodeti Vršili tekom I. 1916. Razstavi bodeti gospodarsko-industrijskega značaja. Ker imamo mi med Trstom in Argentinijo precej važne trgovske zveze, ti razstavi tudi Ju nas ne bodeti brez pomena.
Velikanski viharji na Češkem. Dne
27. t. m. so divjali skoro po celem Češkem silni viharji. Posebno škodo so naredili viharji v Češkem lesu in v Kr-konoših ,kjer je vihar razkril celo vrsto hiš in drugih gospodarskih poslopij.
Nova banka v Opatiji, Iz Ljubljane poročajo ,da misli večja družba nemških kapitalistov ustanoviti v Opatiji nemško banko.
Ministerstvo za telovadbo se je u-stanovilo na Ruskem. Novo ministerstvo ima nalogo skrbeti za telesno vzgojo ruske mladine, potem za primerna telovadna poslopja, za prireidit-ve in tako dalje.
Bogato kosilo je priredil znani bogataš in pivovar A. Dreher vsem avstrijskim in ogrskim delegatom na svojem gradu Sclnvechat.
Sleparil na debelo je neki Miha Ba-Verl. ki je bil nadzornik pri trdnjavskih delih na južnem Tirolskem. Tekom časa je poneveril okoli en četrt milijona K in dobil za to od porotne sodnije v Ino-mostu dve leti in pol ječe.
Srečno in veselo novo leto vošči tvrdka TEOD. HRIBAR v Gorici.
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
vinsko kletarstvo
s svojo veliko izbero namiznih in desertnih vin v izbornih kvalitetah.
č. p1. TT?/\DEJ5Kp.
Solkan pri (iorij.
ZAHVALA.
Vsem onim blagim, ki so nain na izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, sina, zeta in svaka gospoda
HERMENEGILDA JAKONČIČA c. kr. rač. asistenta pri gozdnem uradu v Gorici
izkazali svoje sočutje in snrp»>;i: zeinske ostanke blagega pokojnika na kraj večnega počitka, izrekamo tem potom svojo srčno zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo preč. duhovščini za tolažbo sv. vere podeljeno dragemu pokojniku v poslednjih urah in preblagorodnemu gospodu c. kr. dvornemu svetniku dr. Juliju Trbrig, ravnatelj gozdnega in graj-ščinskega urada v Gorici ter vsem p. n. gg. uradnikom istega urada za poklonitev krasnega venca in tako obilno udeležbo pri pogrebu.
Bog plačaj vsem stoterokrat!
V Gorici, dne 30. decembra 1913. Žalujoče družine: Jakončič- Debenjak-Prlnčič
Alojzij Gril, m zarski mojster v Št. Andrežu pri Gorici št. 81
^prinoroča slavnemu občinstvu v mestu in na Ježeli svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo’ pohištva. Kdoi ■'želi kupiti po ceni, na) se obrne do t* tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke.
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Je* tenu«.
Istolam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah.
EDINO MIO DELAVNICO
z električno gonilno silo, toplo priporoča
Josip Lipicer
Stolna ulici štev. 7
(župnijski hiši) preč. duhovščini za i delovanje ceikvene poside, orodja in lestencev Stare posode, orodje se temeljito prenovijo po kakor mogoče nizki ceni in tudi na obroke. Vse lastnega Izdelka I
Najboljše in najmodernejše sukno e' moške in volneno sa zenske obleke ro» pošilja najceneje Jugoslov. razpošiljal*'
R, S TERME C KI v Celju Š/. Vzorci mi cenik čez tisoč stvar: z s iKjtii. poSlnine pioslo.
80 000 ur.
Ker sem na lastno ime prevzel razprodajo m sem v slaiiu ponuditi '..rav elegantno uro iz Double zlata Anker-Remuntoir le aa K 2 80. lira teče enkrat navita 36 ur zaporedoma in je električnim potom s pristnim zlatom prevlečena. Jamstvo za natančen tek je 4 leta. Rna ura stane torej K 2.So, dve K 5.30, tri K 7 So. Pa/.pošilja proti povzetju Kksportna hiS.i H. Spingarn, Krakovu it. 175. - Op.: Zamenjena dovoljena ali pa se denar povrne.
[josip terpinI
naslednik Antona Potatzky	S
v Sorici na sred Rašteia štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškegn in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimska In letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev
Zdravnik
dr. J. Bačer
ordinira
v ulici Tre Rfc št. 9
v GORICi.
FRANC MLECNIK
ulica Vetturini št 3
priporoča svojo krojaško delavnico slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno preeasl. duhovščini za napravo talarje v. po-sršnikov itd. itd.
Sante Busolini
trgovec z jedilnim blagom v Gorici
naznanja slav. občnslvu, da je preselil >\< jo (tgovino iz dosedanj'1) prostorov na Komu S*. 13
v ulico sv. Antona štev. Z
tik trgovine g. Ig. Saunlg.
\’ icMli prostoiili bo postregel slav. občinstvu 7 najboljšim blagom, niškimi cenami in dobro postrežbi . — Istolako tudi v svoji
podružnici v Solkanu št. 311.
Obenem priporoča svojo apneulco v Soli-anu. Cenj. naročila >e sprejema v trgovini v ulici so. Antona štev. 2 in se i/.vršujejo točno.
1
G O KI C A
eJ*	<3"
l LICA SV. ANTONA št. 4 (kjer je bila pred leti tvrdka BOZZINI). — Stan zaloga raznovrstnega pristnega »riškega, furlanskega, vipavskega, istrskega in dalmatinskega belega in črnega vina. IV« daj a od 56 litra navzgor. .Raznovrstno žganje kakor tropinovec, slivovec, brinovec in finega špirita. Razpošilja na debelo in drobno po najnižjih cenah.
Ugodna prilika!
V trgovini pri soškem mostu št. 63 (Via Pontc Isonzo) v Gorici se dobi n vsakovrstno sveže oblačilno blago « kakor: srajce, spodnje hlače, razni oks-forti in porhanti, oblekce za otroke itd. [>o prav nizki ceni. Blago za možke In ženske obleke pa po tovarniški ceni. — S tako nizkimi cenami postrežem lahko radi tega, ker sem si nabavil veliko množino blaga. Obenem priporočam sl. občinstvu svojo dobroznano delavnico, kjer izvršujem vsa naročila z največjo skrbnostjo. Za obilen obisk, se priporoča
Anton Jug.
<5£\ Jakob Šuligoj
1 urar c. kr. državne železnloe
Gorica, Gosposka ulica 19.
Priporoča svojo veliko zalogo zlatnine in srebrnine in optičnih predmetov.
Vse po najnižjih cenah.
Prva »linetiNk« trgovina z Jedli* ulm ttlngiiin
Anton Kuštrin,
» (JOŽICI 6osposka ulica itsv. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-iiniialnega blaga.
Vse blago pive vrste.
«1
Lent- iinerue m mine. Postrežba * tuCna in solidna. Na željo odje-rj makev v mestu se blago do-T	stavlja na dom.	»
Pošilja se po železnici In pošti. B
OOOStM>Oi
!
flinil nio,no' zavre,° se popravi kakot UIIIU, tudi odvzame sc prevelika mno
Sina kisline vinskemu moštu ali vinu
Vzorec prinesli ali poslati. Naslov povt upravništvo ..Primorskega Lista" SemeniSk; ulica 16, II. nadstropje.
Trgovina z usnjem
v Kapuolnskl lullol št. 2 („Prl Lisi".]
Podpisani priporočam sl. občinstvi v mestu in na deželi svojo trgovino \ usnjem, imam usnje ia najboljših to
varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro, Postrežba poštena.
Z odličnim spoštovanjem se biljež.m
JOSIP MARUŠIČ, trgovec
Tvrdka 0. ZAJEi
trgovina z želczjein v Gorici v hiSi „G[ori5ke ljudske posojilnice j
(prej krojački /»druga.)
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine kovrstnega kovanja za pohištvo in itavbeno ml zanko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje itraniščne naprave in upeljave, strešna okni, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, Me dilnike, peči.kuhinska in hišna oprava. Foatrelbk toflna, domafla in eana kon kurenčne.
A Odllktnsua lekarna 4 ^ in sladMAarna 4
• K. Oraščik j
#> \ Gorici na Komu -f
^	tv lastni hlll)	^
naročila v*aioT.-*nirk^ ^ peclja, torte, kj1»i#i» blr.uan *	“
lu porok«, pmrr Itd. Prodaj* 4% različna Dna vi c a m Hkrrj» na ^ drobn' ali on«. nuttOtkah Pri- * „ porota »a sL ot-«'ln»t»u fen# ir	hu*
„CENTRALNA POSOJILNICA"
RE6ISCR0VAT1A ZADRUGA Z OmEJCnO ZMCZO
+ ♦ ♦ v GORICI
obrestuje hranilne \loge po 5°|„. Daje članom posojila na vknjižbo po 6"|u, na menice po 7°„, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Kentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Glus. Verdi št. 32, !. nad. — I radne ure vsak dan razun nedelj in praznikov jd S. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
IS
$
,XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXH
Ir kama Cristofplett! * t« nci I a Travnku.
fmkluu (lUtfllrf# Jatra« •!)#. Pimebio arislaiiM prati pital« ka-Uula la a)>lulal Uleial «lab#atl» Irvraa it*klenlca Usi oUft m rataoiarar l*ar*e »n V 1 ^ barv« I I.
Trnkiao IftSfiaat« jftraa »U** Rana trga ol|a |«»o»ebno pri-,.(Kočljivl-oti(>kom in dečkom, o in nnvozni in nelne naratr.
sr >i lr niu |odMwm.
... .n.w.» I«. .<« U~al «*MI. r1*^	iW'
i . tu vi« n	=======
ll|l>, Ulrit.i UI.II.	>» I.rlr|y>.	•• 'J**,'
h iimI«!!«	J.-Mll	..«**•	«1.4.	tl.U* l>-»Ulaf
•^•••kaaatl c« t<lr»fljr«jr.
C riolcfvt« «8»j<e^ h	i*	>•*«**	»a
dajfcil.Ji	pri	idravl|M|*	*	IrikUi«	»l|««.
— Eca steklenica itant 1 kroro 60 vinarjev.
lr»liinii IHriin
t
»mxxxxxmnoooooociao