Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50.
Časopis aa trgovino, Industrijo In obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina	/a	ozemlje	SHS:	letno	180	D,	za	pol	leta	90	D,	za	četrt	leta
Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Piača in toži se v Ljubljani.
LETO VIL
Telefon štev. SS2
LJUBLJANA, dne 3. januarja 1924.
Telefon štev. 55SS
ŠTEV. 2.
Dr. Rudolf Kohiruss, generalni konzul avstrijske republike v Ljubljani:
Uposiavitev in razvoj odnošajev med tefrijo in
SCraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Poizkusi za čimbolj prijateljski razvoj obojestranskih odnošajev, ki so se v preteklem letu začeli, so, kar moramo z zadovoljstvom ugotoviti, tekom tega leta vodili tudi k vsestranski praktični udejstvitvi.
Predvsem je smatrati, da se je prej obstoječa animoznost danes takorekoč preživela in to tudi s polno pravico, kajti danes ni absolutno nobenega povoda za to, da bi si ne želeli in tudi ne hoteli pospeševati obojestranski procvit v vsakem in ne najzadnje v gospodarskem oziru; procvit obeh držav zamore vzajemno samo ugodno vplivali.
Prepričanje, da je pri novem, na podlagi mirne pogodbe ustvarjenem stvarnem položaju, ki ga je Avstrija lojalno sprejela, vsako nadaljno nezaupanje popolnoma neutemeljeno, je v preteklem letu tudi omogočilo niz sporazumov in pogodb, ki so .zadostile obojestranskim potrebam. Omenjeno naj bo v sledečem samo najvažnejše:
Glede takozvanega obmejnega prometa, za katerega je vladala spočetka na obeh straneh popolna hladnost, se je polagoma sklenila okvirna pogodba o obmejnem prometu, ki se je v zadnjem času s pogodbami glede najraznovrstnejših in najširših detajlnih vprašanj zaključila v obojestransko zadovoljstvo.
Z avstrijske strani se je nadalje tudi splošni potniški promet z dovolitvijo dolgoročnih vizumov za večkratno potovanje bistveno olajšal in upati je, da se bodo pogodbenim potom dovolila še nadaljnja olajšanja.
Podčrtati je nadalje sklenitev znanih, ob priliki bivanja zveznega kanclerja dr. Seipela v Beogradu
sklenjenih štirih konvencij, ki so se tudi že sprejele v obojestranskih parlamentih in ki so uredila razna sporna, v mirovni pogodbi ne urejena vprašanja; predmetne konvencije imajo to dobro, da so končno uredile negotov, večkrat retorsiven položaj, ki je bil za oba dela škodljiv in da so vzpostavile jasno definitivno pravno stanje, ki bazira na srednji črti.
Prva konvencija urejuje vprašanja obojestranskih določil glede se-kvestrov in vprašanja avstrijskih, državljanom kraljevine S. H. S. pripadajočih predvojnih dolgov, druga konvencija urejuje vprašanja zasebnih predvojnih dolgov, tretja konvencija urejuje lastninska vprušanja sedanje jugoslovanske poslaniške palače na Dunaju in vprašanje posesti delnic nekaterih bosanskih podjetij, in četrta konvencija urejuje končno vprašanje prenosa sedeža društev, ki imajo obratovališče v eni in društveni sedež v drugi državi.
Nadalnja izpolnitev vzajemnih odnošajev se pripravlja s že predvidenimi pogajanji glede trgovinske pogodbe, ki se bo, kakor je upati, sklenila z obe strani zadovoljujočo tarifno pogodbo.
2e iz teh sumaričnih navedb je razvidno, da se je v preteklem letu z opustitvijo idealnih predsodkov opustilo istočasno v znatni meri tudi mnogo momentov, ki so v praksi ovirali normalni razvoj in da ni neutemeljeno upanje, da se bodo nekdanja nasprotstva izpremenila v samo naravno, res dobro sosedstvo. Pod auspicijami stalno se poglabljajočega medsebojnega prijateljstva stopimo v Novo leto in želimo z avstrijske strani, da bi bilo novo leto za Kraljevino Srbov, Hrvaiov in Slovencev polno uspehov.
Naša usnjarska industrija.
Priobčujemo naslednji članek, ki smo ga dobiti od ugledne tvrdke h. Wosch-nagg & Sin v Šoštanju.
Ako 9kušamo sestaviti letošnjo bilanco o industriji usnja v naši državi, bodemo lahko ugotovili pač veliko pasivnih in le malo aktivnih postavk.
V	naslednjem se hočemo najprej ba-viti s pasivnimi, ker se je leto ravno ■a temi začelo.
Nesrečno finančno gospodarstvo Plavšičevo je z letom 1922 nehalo, naravnost 'uničujoče posledice so se Lz-.kazale pa šele po polomu finančne akcije. Ko se je izkazalo, da se ne da držati umetno povišani tečaj dinarja, je prišel nekak preobrat, kateri je Povzročil za celokupno gospodarstvo yelikanske izgube. Tudi usnjarska industrija je mogla to bridko občutiti. Tovarnarji niso bdi v stanu, da bi med časom deviznega gospodarstvu dobili v roko devize za surovine, in so se vsled tega v inozemstvu izdatno zadolžili.
Tudi mesec januar, med katerim se je življenje na trgu za kratko oživelo, ni mogel na teh razmerah nič spremeniti, ker se je že koncem januarja pojavilo popoino mrtvilo, medtem ko so inozemski dobavitelji tirjali poravnanje njih tirjatev in je bilo tedaj potrebno iskati kritje po veliko višjem tečaju, kakor je bil prvotno ura-čunjen. Tudi.s pomladanskimi meseci obrati niso oživeli in so bili na-
zadnje posamezne tovarne prisiljene, da obratovanje akrče.
Neprestano valovanje v tečajih je skrčilo povpraševanje po blagu, na drugi strani pa so se uvažale izdatne množine iz inozemstva. Vsled tega je bila prodaja v tuzemstvu mogoča samo v najskromnejši meri, cene so se omilile, kljub temu se pa povpraševanje ni povečalo.
Sicer bi bila tuzemska industrija v stanu, da bi tudi na inozemskih tržiščih, kjer je dobro vpeljana, konkurirala, toda ker se je iz naravnost nerazumljivih vzrokov na gotovo 'blago naložila izvozna carina v znesku po 10 Din, je bila vsaka konkurenca onemogočena in so bili vsled tega inozemski trgi za naše blago zabra-njeni. Spomladi se je izvozna carina sicer omilila na 4 Din, toda dokler bo sploh obstojala izvozna carina, bo redna, nemotena ekspertna kupčija nemogoča. Pa tudi znižana carina ni kupčije opomogla. Šele poletje samo je obrat oživelo, dasi spadajo običajno poletni meseci v usnjarski industriji med najbolj mrtvo. Znižane cene so trgovca in konsumenta pripravile do tega, da so se jeli zanimati za jesensko kupčijo in je trg v toliko oživel,,, da je nastalo glede posameznih, vrst- celo pomanjkanje in je bilo mogoče, da so naše tovarne živahne je delovale. Nizke cene na trgu z gotovim blagom živahnega obrata niso za-
virale, ker so bile cene surovin začetkom poletja tudi precej nizke.
Oživitev trga z gotovim blagom je povzročila povečanje nakupovanja surovin s strani tovarn, kar je zopet uplivalo na porast cen za surovo blago. Tovarnarji so bili zbog tega prisiljeni, da s svoje strani povišajo cene. Ko so pa cene surovin dosegle svetovno pariteto (začetkom jeseni so dosegle najvišje iznose), so poskočile tudi cene gotovemu blagu na svetovno pariteto. V tem trenotku pa je skoro popolnoma prenehal komaj začeti promet. Ravno v tem času je pa dosegel naš dinar današnji tečaj in se je nudila trgovcem z usnjem prilika, da si nakupijo blago v inozemstvu, ker so imeli vsled poboljšanih valui-nih razmer priliko, da si pridobe devize bolj ceno. V tuzemstvu je manjkalo težkih govejih kož, ker se reie-ena goveja živina v velikem številu izvaža. Tuzemska usnjarska industrija je sedaj navezana na težko ino-stransko surovo blago, mora pa . pri uvozu plačevati uvozno carino, vsled česar znatno trpi konkurenčna zmožnost. Razen tega so pa goveje kože v konkurenčnih državah, kakor Avstrija in Češkoslovaška, izdatno boljše kakovosti. Tudi.se v teh državah industrija dokaj več ščiti, kakor pri nas, vsled česar tudi razmeroma nizka uvozna carina za gotovo blago, uvoza k nam ne more zabraniti. Posledice so bile tekom zadnjih dveh mesecev takoj vidne, ko se je gotovo blago uvažalo v ogromnih množinah iz inozemstva in se je s tem položaj domače usnjarske industrije silno otežkocil. Kljub temu se mora z zadovoljstvom pribiti, da so stara podjetja, zlasti pri nas v Sloveniji, dobro oskrbljena, da se razmeram prilagodijo in da kljub pomanjkanju gotovine, ki tako težko ovira v zadnjih mesecih razvoj gospodarskega življenja, vendar uspevajo.
Preteklo gospodarsko leto se sicer ne more smatrati za normalno, bili so bolj temni, kakor jasni časi, vendar se Lahko trdi, ako se uvažujejo današnje težke razmere, da je gospodarska bilanca naše usnjarske industrije končala z zadovoljivim uspehom.
Posamezna podjetja so se razširila, uredila za posamezne vrste proizvodov in so na tak način svoje stališče na tržiščih ojačila. Ravno preteklo leto je kazalo, da je naša industrija zmožna, da domače potrebe popolnoma krije in v teh panogah uvoz pojenja, pač pa, da se izdatne množine izvažajo kljub temu, da trgovska politika naše vlade izvoz tuzemskih proizvodov ne podpira.
Ako se naša industrija v slični meri razvija, kakor v letih od prevrata sem, ne bode naša država nudila več nobene možnosti za plasiranje tujega uvoženega usnja. Da se pa to doseže, je neobhodno potrebna izdatna podpora države. Naša država zahteva ne samo za vse surovine, surove goveje kože, stroiilne ekstrakte, kemikalije, ampak tudi za vse dele strojev posebno pristojbino v obliki uvozne carine. Postavno določene olajšave postanejo iluzorne, ker se pogoji, poti katerimi jih je mogoče doseči, težko izpolnijo. Treba je tedaj tudi v tem oziru izdatnih sprememb.
Končni cilj vsake industrije mora pa biti, da ne ladje samo potrebo za tuzemstvo, ampak da proizvaja tudi za inozemski trg, ker je samo na ta način mogoče ugodno uplivati na trgovsko bilanco države.
V	posameznih določenih proizvodih deluje naša usnjarska industrija za izvoz,- ako pa naša vlada izvozno ea-rino popolnoma ukine in odpravi carino za uvoz surovin, potem šele bo nastopila doba, v kateri se bo naša usnjarska industrija razvijala v dobrobit naše države in njenega gospodarstva.
Višjega deželnega sodišča svetnik dr. Edvard Pajnič:
Kolebajoča vrednost denarja in pravne razmere.
(Nadaljevanje.)
V	naslednjem skušal bom raztolmačiti škodljive pravne nasledke kolebajoče vrednosti denarja in govoril tudi o onih (starejših in novejših! veljavnih zakonitih določbah, po katerih bi bilo' mogoče eventuelno tudi potom sodišča gorenje škodljive posledice, če ne odpravili, pa vsaj omejiti.
O	teh vprašanjih imamo že obširno, v prvi vrsti inozemsko literaturo, na katero se, kolikor mi je bila pristopna, tudi oziram. Glavni namen teh vrstic pa je, da vpošte-Vam specifično naše domače Razmere.
Vphv padle vrednosti denarja na sklenjene, a še ne izpolnjene dobavne, dekivne ali dobavno-delov-ne pogodbe
Vse te pogodbe so po svoji naravi dolgodobne pogodbe, kar je razumeti tako, da se imata dajatev ali protidajatev izvršiti bodisi šele v več letih ali vsaj v več mesecih ah pa tekom več let po sklepu pogodbe.
Dobavne pogodbe, ki jih sklepajo trgovci, imajo, če prihaja daljša doba v poštev, vedno na sebi kolikor toliko znake zdrave špekulacije (§ 1276
o.	d. z.} Redoma upa kupovalec, da bodejo naravnim potom vsled boljše trgovske konjunkture zrasle cene kupljenemu blagu, v tem, ko je pro-
dajalec mnenja, da tako ugocfno, kakor ob sklepu pogodbe v poznejših mesecih ati letih ne bode mogel blaga spečati. Vzemimo n. pr., da proda lastnik gozda lesotržcu v po-sekanje še rgštoči les ter se določi doba sekanja in vsporedno plačil, po količini posekanega lesa kar na več let. Podoben temu je slučaj, če se zaveže lesotržec k dobavi gotovih količin lesa, ki jih ob sklepu pogodbe še nima, v daljšem razdobju.
V	obeh slučajih pa v tem razdobju nastopi silen, nepričakovan padec vrednosti denarja, tako da mogoče prejme prodajalec le komaj četrtino prave vrednosti prodanega lesa v denarju. Takoj po prevratu in spet ob začasnem dviganju vrednosti denarja tekom leta 1920 sklenjene dobavne pogodbe so pozneje prodajalci skušali umljivo stornirati. V pre-obilih pravdah na izpolnitev, ugovarjali so toženi prodajalci, da ne morejo izpolnjevati pogodb, ker bi lih izpolnitev naravnost gospodarsko uničila. Kolikor mi znano, se naša sodišča na ta ugovor v obče niso-ozirala. Opozarjati je tu na določbo § 1447. o. d. z., ki pravi, da dolžniku ni treba plačati dolga in obvezancu ni potreba izpolniti njegovih obveznosti, ako je slučaj onemogočil plačilo ali izpolnitev, ki obstoja tukaj, v dobavi blaga. Res, dobava ni postala absolutna nemogoča; v našem slučaju pa je tukaj govoriti o go-
spotiarski nemožnosh izpolnitve, ako bv taka izpolnitev čezmerno dobavitelja oškodovala. Nenadni padec vrednosti denarja, ki ga ob sklepu pogodbe stranki nista mogli imeti pred očmi, pa je nekaka višja sila, torni siučaj, kakor ga ima v mislih gorenja zakonita določba. Zahtevanje izpolnitve dobave pa radi na-stopivšega silnega nesoglasja med vrednostjo prodanega blaga in vrednostjo denarne odplote v primeri z razmerjem ob sklepu pogodbe tudi ne vstreza osobito v trgovinskih poslih veljavnemu načelu o dobri veri in poštenju. Slednje načelo redoma (izjeme so tudi tukaj) veli, da naj bode razmerje med dajatvijo in pro-tidajatvijo ob izpolnitvi pogodbe vsaj približno tako, kakor sta je ob sklepu zadevne pogodbe imeli stranki v mislih.
Inozemska jjudikatura (avstrijska in nemška) presoja gorenje slučaje po ravno opisanih načelih, seveda monda tudi zato, ker se je pojavil tamkaj katastrofalni padec domačega denarja v neprimerno hujši meri, nego pri nas. Tamošnje razsodbe opra- ! vičujejo k dobavi odvezanega pogod- • nika, da v slučaju padle vrednosti de- f nar ja in zato porušene ekvivalence i mod dajatvi jo in protidajatvijo odstopi od pogodbe, ako m protipogodnik ne obveže k plačilu primerno višjih cen. Pripomniti je tu, da se inozemska sodišča gorenjih načel ne drže brez izjeme, ki se smatrajo kot podane v naslednjih slučajih.
Dobavitelj mora dobaviti, če je pritrdil brezpogojno fiksno določeni ceni v tem, ko je mogel predvidevati poznejši padec vrednosti denarja in seveda ravno takoj če je že ob padanju denarne vrednosti brezpogojno obljubil dobavo. Izvzeti so tudi slučaji, kjer sta stranki neprikrito na poznejši padec ali dvig denarne vrednosti špekulirali. Dobavitelj, ki je v naprej prejel colo dolžno kupnino, istotako ni opravičen pozneje k stomu dobavne pogodbe; ravno tako ne oni dobavitelj, ki je z odlašanjem dolžne dobave sam povzročil, da prejema pozneje manje vredni denar.
IDalje sledi.)
Odkritje velikanskih skladov železa v Rusiji.
Iz Rusije poročajo o geologično-naravoslovnem odkritju, katerega dalekosežnost se bo pokazala šele v bodočnosti, bo pa imela izredne posledice za gospodarski razvoj Rusije in s tem tudi ostalega sveta. Kajti če bodo imeli Rusi železo doma, ga jim ne bo treba kupovati drugod in to se bo povsod poznalo.
Da pa razumemo, za kaj gre, moramo omeniti najprvo dve stvari.
V	srednji Rusiji je dosti premoga in sicer se nahaja bolj na jugu v Donskem okraju cela kotlina antracita. drugo nahajališče premoga je pa v okolici Moskve. Niso pa imeli ždeza tam in so uporabljali premog za drugo industrijo ali pa so ga izvažali. Najbolje je, če se nahajata železo in premog skupaj, da predelamo železno rudo na licu mesta. Sedaj so pa odkrili ogromne zaklade železa pri Krusku, mesto ki leži sredi med premogovnimi skladi ob Donu in Doncu ter onimi pri Moskvi.
Drugo pa je tole: Magnetna igla kaže na severni polobli proti severu, nu južni proti jugu, pa večinoma ne čisto v tej smeri. Imamo namreč v Severni Ameriki v zemlji največjo magnehčno moč in ta vleč iglo nase. Če smo ravno na jugu tega močnega magnetičnega polja, gleda igla naravnost proti severu. Kakor hitro se pa odstranimo na levo ali na desno, nastane med črto, ki kaže na sever, in pa med magnetno iglo kot; ta kot imenujemo magnetno dekli-nacijo. Če tako igla visi v zraku prosto, se bo seveda nagnila proti zemlji, če je v njej močna magnetič-na moč; in kot med. vodoravno smerjo in med podaljšano tako visečo iglo imenujemo inklinacijo. Tam gori v Severni Ameriki se bo taka igla postavila, seveda navpično
froti zemlji. Isto je na južni oolobli. godi se pa lahko, da se- tudi kje
drugje v zemlji nahaja kaka močna mugnetična moč; če pridemo ?: ma-gnetično iglo ija, bo to seveda vplivalo nanjo, begala bo sem in ija, postala bo neredna. To nerodnost imenujemo magneKčno anomalija Med vsemi takimi anomalijami, ki jih je več na svetu, je v krogih učenjakov, kot največja že okoli petdeset let znana »Kurska anomalija«, označena po močni odstranitvi de-klinaeijške in inklinacijske igle od navadne smeri.
Neka ruska znanstvena ekspedicija pod vodstvom člana akademije profesorja Lazarcva in profesorja Gubkina je po večletnem delu dokazala, da se nahajajo v Kurski guberniji omenjeni železni skladi globoko v zemlji; in sedaj lahko razumemo ono anomalijo. Profesor univerze v Moskvi Leist je bil pa nasprotno misli', to se pravi: ravno iz anomalije je sklepal, da se mora v zemlji nekaj nahajati, kar ima na magnetno iglo tak vpliv. Dvaindvajset let je študiral in poskušal, leta 1918 je šel v Nemčijo in je vzel s seboj vsa dokazila svojega življenskega dela. še istega leta pa je umrl v Nauheimu. Kmalu po njegovi smrti je prišel nemški industrijalec Stein h Krasinu in je ponudil sovjetski vladi znanstveno Leistovo zapuščino za osem milijonov zlatih rubljev in za koncesije v kurski guberniji. Sovjetska vlada je ponudila 300.000 rubljev, kar je pa Stein odklonil. To dejstvo in pa izrecna zahteva Nemčije pri pogajanjih v Litovskem Brestu po odstopitvi dela Kurske gubernije Ukrajini, ki je bila tedaj pod nemškim uplivom, sta vzbudila pazljivost sovjetske vlade in sta jo napotila, da se je začela za to vprašanje bolj zanimati.
Profesor Lazarev, ki se je s tem problemom že dalj časa pečal, je skupaj 3 prof. Gubkinom v letih 1919 — 1922 vse nenormalnosti v gibanju magnetne igle natančno izmeril in je ugotovil ozek pas naj- j močnejše anomalije, dva kilometra I širok in 250 kilometrov dolg. V sre- I dišču tega pasu so potem vrtali, j najprvo z dleti, potem po z demant- j njmi svedri. — Demant je izredno [ trd in ga zmeraj uporabljajo v take i namene. — In so našli v globini 150 do 160 metrov v začetku letošnjega leta magnetit in kvarcit, katerih železninska vsebina je znašala 40 odstotkov in se je z večjo globino dvignila na 72 odstotkov. To je pa največ, kar so dosedaj ugotovili, take odstotke ima švedsko - laponsko železo, ki so ga imeli dosedaj za najbojlše na svetu. Skladišča so silno bogata. V najkrajšem času bodo začeli vrtati tudi na šest drugih krajih. Iz dosedanjih zaključkov upravičeno sklepajo, da so skladišča magnetita med najrazsežnejšimi na svetu. In ker je vrhu tega kvaliteta tako izborna in se nahaja železo sredi med gori navedenima okrajema premoga, si obetajo od njih Ogromen razvoj ruske industrije. Sovjeti to odkritje seveda izrabljajo za veliko agitacijo za svojo vlado in skušajo ruskemu narodu dokazati, da je vzpostavitev ruske industrije blizu in da se bo hitro razvijalo. Tudi pri demonstracijah 1. maja so povsod omenjali to epohalno odkritje. Izkoriščanje bodo po zaključnih preiskovalnih delih prepustili kaki skupini koncesionarjev. Profesorja Lazarova in Gubkina bodo poslali po svetu predavat, v prvi vrsti učenjakom in industrialcem. Predlagali so ju tudi za red Rdečega prapora. O zaključku raziskovanj bodo izdali poseben spis v najvažnejših svetovnih jezikih.
Pozneje so vrtafi še na več drugih kuajih in so bili rezultati povsod enako zadovoljivi.
Mm&ammaaMmmmmefmem »BUDOMA« C   —r
v
 ------
Trgovms.
Kana izvozna trgovina. Prvih devet mesecev leta 1923 »e je izvozilo iz nase države 2,153.327 ton blaga v vrednosti 5501.8 mil. Din, dočim se je prvih devet mesecev leta 1922 izvozilo le 1 milijon 513.380 tou blaga v vrednosti 2918 mil. Diu. Izvoz v letu 1923 se je torej napram izvozu v letu 1922 skoro podvojil. Celokupni izvoz v letu 1923 bo po vsej priliki dosegel vrednost 7 in pol milijard dinarjev.
Konkurzi in poravnalna postopanja v Sloveniji. V dobi od 1. julija do srede decembra 1923 je bilo v Sloveniji otvor-jeuih 10 konkurzov (2 trgovini z lesom,
1	modna trgovina, 3 trgovine z mešanim blagom, 1 trgovina z jajci, 1 tovarna za slamnike, 1 mesarija, 1 mehanikarski obrt). Končani so bili 4 konkurzi (1 lesna trgovina, 2 trgovini z mešanim blagom in 1 kramarija). Poravnalnih postopanj je bilo otvorjenih 22, končanih pa 19. — Od otvorjenih konkurzov jih odpade na okoliš zbornega sodišča v Ljubljani 2, v Mariboru 4. v Goi ju 3 in v Novem mestu 1. Od otvorjenih poravnalnih postopanj pa na okoliš Ljubljane 9, Maribora 9, Ceija 4 in Novega mesta nobeno.
Mednarodni sejem v Lijonu. V Lijonu se vrši veliki mednarodni sejem od 8. do 16. marca 1924. Podrobne informacije daje naša pooblaščena trgovinska agencija v Lijonu. (Agence commerciale privilegiec du royaume des Serbes, Croates et Siovenes, Lyou 44 Rue Victor-Hugo 44).
Indeksna številka na velotrgoviuo v Avstriji in na Češkoslovaškem l. 1923. Indeksna številka za veletrgovino je znašala začetkom leta 1923 v Avstriji 1G.986 in na Češkoslovaškem 1003. Tekom leta 1923 so je v Avstriji izdatno zvišala in dosegla v decembru 18.182, nasprotno se je pa na Češkoslovaškem ■/.nižala do novembra na 964.
industrija.
Ustanovitev novih industrijskih podjetij. Finančni odbor Narodne skupščine je
dne 22. decembra 1923 na splošno zahtevo pridobitnih krogov končnoveljavno izločil čl. 123. finančnega zakona za le-lo 1923/1924, ki je namerava) vezati ustanovitev novih industrijskih podjetij na dovoljenje minisira za trgovino in industrijo. Tem povodom pripominja beograjski ? Pri vredni pregled« sledeče: Na la način je to tako važno vprašanje za na So industrijo povoljno rešeno, ker je dana možnost za razvoj industrije oziroma za ustanovitev industrijskih podjetij brez posebnega dovoljenja, ampak se budo mogle osebe, ki imajo zadostna ma-terijalna sredstva in zadostno strokovno izobrazbo hrez ovire udejstvosati pri osnovanjn novih industrijskih podjetij.
Ogrska bombažna industrija. Ogrska bombažna industrija zelo hitro napreduje in poseduje v svojih tvomicah že 7000 mehaničnih slatev in 100.000 vraten.
Obrt.
Obrtno-pridobitue sadruge v naši državi. Koncem leta 1922. so bile včlanjene pri zadružnih zvezah nastopne zadruge: pri glavnem zadružnem savezu v Beogradu: ena obrtna zadruga (pletil-ska); pri Zadružni zveri v Ljubljani: 3 čevljarske, 1 krojaška, 3 mizarske, 1 že-lezoobrtna, 1 sodarska, 1 si tarska, 1 tiskarska, 12 raznih ob rtov in 1 društvo; pri Zadružni zvezi v Splitu: 2 kleparski, 2 tiskarski, 2 plovitveni, 1 zavarovalniška, 1 delavska in 1 izseljeniška zadruga; pri Zadružni zvezi v Celju: 5 čevljarskih, 1 krojaška, 3 mizarske, 2 pletarski in silarski, 1 tiskarski in 8 raznih obrtnih zadrug; pri Zveri slovenskih zadrug v Ljubljani: 3 čevljarske, 1 mizarska, 2 železo in kovino obrti, 8 tiskarskih in 5 raznih obrtnih zadrug.
Oenarstvo.
Zlata pariteta. Mnogokratnik za zlato pariteto našega denarja je znašal v marcu leta 1923. še 17.8, a se je tekom leta od meseca do meseca zniževal na 13.5 v decembru 1. 1923.
Pristojbinski nomestek (ekvivalent). Finančni minister objavlja v Službenih Novinah navodila za vlaganje prijav, za odmerjanje ter za pobiranje pristojbin-skega namestka po tar. postavki 12 (na-pomena 12) k Zakonu o taksah in pristojbinah. Prva odmerna doba bo obsegala čas od 1. jan. 1924. do 31. decembra 1925. Prijave za odmero namestka za ta čas je vlagati do 15. januarja 1924.
Obtok bankovcev v letu 1923. Narodna banka je imela začetkom .1. 1923. v obtoku /a 5.038,485.650 Din, koncem leta 1923. pa za 5.717,788.370 Din bankovcev. Obtok je dosege 1' na j viš j o izmero v novembra 1023, v katerem je znašal 5.860,000.000 Din.
Zakon o proračunskih dvanajstinah za mesece januar, februar in marec 1. 1924. Službene Novine; št. 298 ud 28. decembra objavljajo gornji zakon, s katerim se podaljšuje veljavnost kreditov, dovoljenih s finančnim zakonom za 1. 1922 in 1923, za prvo tri mesece leta 1924. Hkrati se tudi podaljšuje veljavnost davčno-pravnih odredb, uzakonjenih z omenje-. »im finančnim zakonom in zakonom o dvanajstinah za mesece julij, avgust in september 1. 1923, med drugimi torej tudi izredni državni pribitek in kuluk. Razveljavljajo se pa členi 197. do 206. finančnega zakona, ki zadevajo odredbe o taksah in državni trošarini. Te odredb« so se v deloma izpremenjeni obliki uveljavile z zakonom o taksah in pristojbinah in s trošarinsko novela Z razveljavljenjem člena 197. finančnega zakona za
1.	1922 in 1923 je padel zadnji dvom o vi-ini emisijskih pristojbin za delnice delniških dru/.b, ki so objavljene v Uradnem listu štev. 113 od dne 19. decembra 1923, na podiagi člena 197 fin. zakona, * 3%, oz. 6%. Te pristojbine znašajo izza dne 1. januarja 1923. le 2%, oz. 4%.
Kredit Ra gradbo železnice Ljutomer— Ormož. Za čas od 1. julija 1923 do 31. marca 1924. je z zakonom o proračunskih dvanajstinah za mesece januar, f februar in marec 15)24 odobren kredit po
35,300.000	Din.
Kronske novtanice v prvi, drugi tn tretji coni Dalmacijo. V prvi in drugi coni.se je vzelo iz prometa 348,541.383 kron in dalo v promet 54.798.99 Din, v tretji coni pa se je vzelo iz prometa 128-milijonov 738.808 K, v promet pa dalo 14 milijonov 627.333 Din.
Davki.
Trošarina za vina v zaprtih steklenicah. — Od raznih strani nam prihajaj« pritožbe, da je finančna delegacija v Ljubljani v zadnjem času poostrila trosu rinjenje vina v zaprtih steklenicah, to je za fino vino. — Na podlagi informacij -sporočamo številnim prijateljem, da fin. delegacija v tem pogledu ni ničesar od-štev. 6. zakona o državni trošarini z dne 27. junija 1921. Opozorila je le kontrolne organe spričo različne interpretacije 'ta točno izvrševanje zakona, osobito na določila o trošarinjenju vina, ki se prodaja v zaprtih steklenicah. Trošarinska tarifa določa, da znaša trošarina za navadna vina, ki se prodajajo v zaprtih steklenicah, t. j. od vina, ki ima izpod 15% alkohola ali izpod 5% sladk. izvlečka, m vsako steki, do največ 0.7 1 po 50 para in da se na vsako količino nad 0.7 1 do polnih 0.7 1 pobira nova r-ela stopnja, to je na 50 para. Nikdar pa se ni odredilo, da se naj pobira na vino v zaprtih steklenicah, ako je navadno vino, trošarina za fina vina, to je 8 Din od litra.
Donos davka na poslovni promet. —■ Prvih devet mesecev leta 1923. je pobrala na&a uržava na davku na poslovni promet 129,511.383 Diu, kar znafci kapram proračunu za to dobo presežek oo 55, 082.415 Din. V oktobru 1923 se je pobralo 16,807.735 Din.
Dohodki državne trošarine in taks v mesecu novembru 1923. V mesecu novembru 1923. je pobrala država 64 milijonov 860.346 Din na državni trošarini in 76,015.878 Din na taksah, v mesecih julij do konca novembra pa 258,469.71* dinarjev na trošarini in 325,649.909 Di» na taksah.
Promet
Potniški promet med Madžarsko in nar
šo državo. Dne 1. februarja 1924. rtopr v veljavo tarif za direktno odpremljamjB potnikov in prtljage med našo državo Madžarsko. .
Važna želozniSka pogajanja. — V Budimpešti se vrše pri ravnateljstvu državnih železnic pogajanja med železniškimi upravami naše države, Cehoslovaške in Madžarske. Pri pogajanjih gre v prvi vrsti za olajšanje blagovnega prometa med navedenimi državami. Obravnava se tudi vprašanje obmejnega prometa in tranzitnega prometa preko^ Madžarske. Naš* delegati si prizadevajo pospešiti tranztt-ni promet preko Madžarske in Avstnjft, da se olajša izvor, in uvede brzovom* blagovni promet.
Stev. 2.
TRGOVSKI UST, 3. januarja 1924.
uti Mammmmemai ioB«'jjowpBM^,oiiuL»«mMB5*««i«awwiw«M«»wo«u*M^
Stran 3.
Pmasetee omejitve: 1, Prometna omejitev za- progo Halbiu—Bischofshofen—
' Schvvnrzach — Sl. Veit — Wdrgl — Innsbruck — Landeck, razglašeno z našo br- , zojavko štev. 3017 z dne 30. decembra 1923, se poostri ter se ustavi tudi prevzemanje ter odprema žive it) brzopo-kvarijive robe. 2. Prometna omejitev za postaje Wieu Ostbahnbof, Wlen Nord-westbalin.bi)f in Wlen Nordbabnhof, razglašene .z našo brzojavko štev. 2613 z dne 26. decembra 1923, se podaljša do vklj. 12. januarja 1024. Od navedene omejitve so izvzete pošiljke, naslovljene na I. 11. Tauber G rosse i nk aul fgesel 1-scbaft fiir Kouaumvereine, Unione Wien 'Grosshandlung, Ungarische Verkehrs-bank Filiale, »a postajo Wien Ostbahnhof « Geireideverkehrsanstalt za postajo Wien Nordbaimhof ter za Warenhan-delsgesellschaft, Bhckereigenossenschaft Mehlprodukten A. G. in Erwerbs- und ^'irtschaistgenossenschait der Bucker za .postaje Wlen Nordbahnhof. 3. Kadi ob-ustave plovbe po Donavi vsled leta se ukine prevzemanje blaga ter vsakovrstne robe za postaji Wien Pralerkai m Wien Donauuferbahnhof in sicer samo one robe, ki je naslovljena na paro-brodno društvo v svrho nadaljne od-prmik) po Donavi. -4. Kadi velikega leda »a Donavi se ukine prevzemanje ter odprema vsakovrstne robe v vozovnih uskladili za one pošiljke, ki so upučeno na postajo Budapest dunaparii teher pa-lyandvar ter so naslovljene ua paro-brodno društvo v svrho uadaljne odpreme po Donavi. Medpotne pošiljke se zadržijo ter stavijo od pošiljateljem na razpolaganje. 5. Radi leda na Donavi se ukine., prevzemanje ter odprema vsakovrstne robe, upučeno proko trajekta Hmederovo — Kov in Dunav. Medpotne pošiljke se iztečejo. 6. Radi velikega snega .ukine se celokupni promet ua progah Gradsko — Bitolj hi Den. Hauzi — 'Ohrid.
Izvoz in uvoz.
Naš Izvoz Kita. Po uradnih podatkih se jo od letine 1923. izvozilo tekom mescev oktober in november 1. 1923 nastopne množine: 8421 vagonov žita, 462 vagonov rži, 11725 vagonov koruze, 2350 va-vooov ječmena ia 1745 vagonov moke. Poleg teh množin so se izvozile tudi izdatne množine pridelkov iz leta 1922.
Iz naših organizacij.
Za »Trgovski ples-*, ki sc bo vršil v soboto dne 5. januarja 1924 ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani hotelu Union, vlada vsesplošno zanimanje in obda bili v resnici ena najsijajnejših plesnih prireditev letošnje plesne sezijc. Ker je vstop dovoljen le proti vabilu in so ista že razposlana, se naprošajo vsi oni, kateri bi bili pri obilnem razpečavanju vabi! pomotoma prezrti, kakor tudi oni prijatelji društva, ki bi se želeli plesa udeležiti, po nimajo vatni, da to nemudoma prijavijo društveni pisarni Slov. trg. društva »Merkur« v Ljubljani, Gradišče 17/1 (telefon št. 552).
Zveza trgovskih gremijev in zadrug opozarja na članek »Trošarina nu žganje po novih predpisih«, ki se bo priobčil v prihodnji številki »Trgovskega lista« in ki »e osobite važnosti za trgovce z žganjem in z opojnimi pijačami.
Razno.
UVinjjenje oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Z likvidacijo ljubljanske pokrajinske »prave se ima v smislu zakona ukiniti tudi oddelek ministrstva trgovine in industrije. Oddelek bo kot samostojen urad preneha! obstojati ter pre-jd« kot sekcija pod kompetenco velikih županov. Del uradništva te sekcije se dodeli novi sekciji, drugi del pa se dodeli drugim oddelkom. Likvidacija se ima Lrv~ršili do konca meseca marca. Kakor doznavarno, ‘ bosta dosedanji načelnik oddelka g. dvomi svetnik dr. R. Mara, kakor tudi njegov namestnik g. sekcijski svetnik dr. Ratej poklicana v ministrstvo /m trgovino in industrijo. O predmetu bomo še natančneje poročali.
Ministrski predsednik Cankov o bol-■ tjsartvkS pohtikj: Ob zaključku načelne debate o prestolnem govoru je podal predsednik vlade g. Cankov obširno poročilo o bodoči vladni politiki. Ko je govoril o zunanji politiki Bolgarske, je med drugim: Bolgarska je edina
j država, ki izpolnjuje prevzete obveznosti, zahteva, da se ji priznavajo tudi njene pravice. Zahtevamo, da 3e nam popolnoma prizna pravica do izhoda na Egejsko morje in da se da možnost svobodnega življenja našim sorojakom, ki so pod tujo vlado. Mi za to nimamo pogodbe, a imamo sklenjen mednarodni pakt, ki predvideva zahteve manjšin. Izhod na Egejsko morje mora biti teri-torijalno zagotovljen. Odnošaji z Romunijo so dobri in prijateljski in mi smo na tem, da te prijateljske odnošaje, ki so zasnovani na nedavni preteklosti, bolj učvrstimo. Tudi naši odnošaji z Grško so dobri. Mi ji česlitamo na vposta-virvi republikanskega režima in sc bomo veselili, ako bo to pripomoglo k njenemu nadaljnjemu razvoju. S Srbijo, z našim najbližjim sosedom, smo v dobrih odnosajih, a na žalost se nam ne povračuje v enaki meri. Mislim, da so srbski državniki razumeli zahtevo iz preteklosti, ki govori za to, da se odnošaji med dvema sosednima deželama ne poslabšajo. Makedonija je jabolko razdora. Ona ima pravico, da zahteva svobodo in pravičnost. Ako se Makedoniji da ta pravičnost, potem bo ona združila obe deželi. Mi bomo zahtevali svoje in pravimo to, da bi se čulo v Beogradu. Bolgarska mora biti spoštovana z dostojanstvom. Mi nismo bojeviti. Vsakdo mora priznati, da je bolgarski narod element miru in ustvarjanja. Cankov je za lem govoril o okupacijskih stroških in o plačilu 300 milijonov, kar je predvideno v zadnji konvenciji med Bolgarsko in Jugoslavijo. Nazadnje je naglašal potrebo, da ima Bolgarska čim močnejšo vojsko in apeliral na vse zainteresirane vlade, do odobre Bolgarski vzpostavitev take vojske.
Pravoslavni prazniki v Beogradu. Radi pravoslavnih praznikov ne poslujejo oziroma poslujejo v zelo omejenem obsegu državni uradi v Beogradu na sledeče dni: 5., 6., 7., 8. in 9. januarja (Božič), poleni 12., 13. in 14 januarja (Novo leto) — konečno 18. popoldne, 19., 20. in 21. januarja^ predpoldne (Bogojavljenje in Sveti Jovan). Kakor je iz tega razvidno, bi bilo onim, ki imajo posle pri naših centralah v Beogradu skoro svetovati, da tekom meseca januarja v Beograd sploh ue potujejo!
lug. Al. Hrovat & Ing. Alb. Černe sporočata, da sta s 1. januarjem t. 1. ločila pisarni in podjetje in poslujeta od tega dne ločeno vsak zase. Pisarna lug. Alojz Hrovat se nahaja še dalje na Krekovem trgu št. 10, 1. nadstropje, kjer ostane do nadaljnjega tudi pisarna Ing. Alb. Černe.
»Ekonom«, osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani je napravila v 1. 1922. nastopni blagovni promet (v kviutalih); 2035 cementa, 198 (parov) čevljev, .1887 moke, 17 mesnih izdelkov, 820 soli, 4 petroleja, 198 karbida, 2090 špecerijskega blaga, 1096 modre galice, 744 pšenice, 545 ovsa, 5704 koruze, 71 sena, 748 slame in 1728 otrobov.
Kolki za 1000 Din se vsled pojave izdatne množine fulzifikatov izza dne 25. decembra 1923 ne smejo več porabljati. Njihova zamena je dopustna v roku 90 Din izza dne 25. decembra 1923.
Gospodarska zveza v Ljubljani. Iz zadružne statistike za leto 1922 so zanimivi podatki o prometu gospodarske zveze v Ljubljani z najvažnejšimi gospodarskimi in življenjskimi potrebščinami. Gospodarska zveza je prodala v 1. 1923 v kvintalih: 4990 pšenice, 513 ječmena, 2006 ovsa, 4621 sena, 4000 slame, 2300 otrobov, 3030 krompirja, 427 zelja, 788 fižola, 16024 nvoke, 273 mila, 563 josiho-ve kisline, 160 suhega mesa, 3214 soli, 207 sode, 1700 petroleja, 1364 bencina,
2	karbida, 2000 špecerijskega blaga, 27 tisoč 937 cementa, 140.000 opeke, 1000 železnine, 38.000 tkanin, 373 kalije soli, 722 tomaž.eve žlindre, 4002 superfosfata, 340 kostne moke, 196 apnenega dušika, 629 modre galice, 530 žvepla in 155 rafije.
Deseturni delavnik v Kruppovih tovarnah. Agencija ilavas poroča iz Dtis-seldorfai: Deseturni delavnik bo vpeljan tudi v Kruppove tovarne. Delavska zveza se seveda s tem ne strinja in je sklenila začeti z bojem za osemurni delavnik in je sklicala za danes veliko protestno zborovanje. Z delom pa bodo morali kljub temu pričeti, ker so organizacijske blagajne prazne in ni upanja na tujo podporo.
Prvo delavsko konzumno društvo v Ljubljani je imelo v 1. 1923 nastopni blagovni promet (v kvintalih): 90 ječmena, 160 ovsa, 1150 koruze, 500 otrobov, 36 krompirja, 50 fižola, 260 železnine, 15 premoga, 25 modre galice, 7919 moke, 100 mila, 310 mesnih izdelkov, 1000 soli, 150 sode, 20 karbida, 2892 špecerijskega blaga, 400 (zabojev) vžigalic, in 1719 raznega blaga.
ZOBNA PASTA sigurno odstranjuje zeleni rob na zobeh.
Književnost.
Zakon o državnem računovodstvu. —
Državna štamparija v Beogradu je izdala kompletno izdajo »Zakona o državnem računovodstvu«. Priključen je pravilnik za izvršenje odredaba iz odeljka »B«. Ugovori i nabavke Zakona o državnom računovodstvu. K tej knjigi se dodajo v dodatku detaljue spremembe, objavljene po izdaji knjige. Knjiga je priporočljiva za trgovce in industrijalce, cena ji je s poštnino Din 27.—.
Po dvanajstih letih. Ljudska igra v štirih dejanjih. Po Schrottenbachu priredil Fran Koblan. Ljudski oder 5. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani 1923.- Cena Din 22.—.
• mah—
Voščeni papir
za vse razmnoževalne aparate.
THE REX CO., LJUBLJANA.
Tržna poročila. .
Kolonijalni trg. Sladkor se je v naši državi ponovno podražil. Tovarne so dvignile ceno za pol dinarja z ozirom na cene v inozemstvu, ki se v zadnjem času dvigajo. Na evropskih, tržiščih je cena sladkorja čvrsta, ker se je ugotovilo, da se. kampanja ni dovršila s pričakovanim uspehom. V Ameriki so se cene nekaj znižale, ker • se obeta na Kubi ugodna letina. Hkoro vse tovarne na Kubi so pričele preje z delom, da izrabijo položaj. To znači, da računajo tovarne na izdatnejši pridelek in na poznejše znižanje cen ter vsled tega hitijo, da spravijo svoje izdelke čimpreje ua trg. — Cena kavi je ostala neizpremenjena. Tendenca je čvrsta. Povsod so kaže pomanjkanje boljšega blaga.
Tržišč« s kolonijainim iu špecerijskim blagom. Teden pred Božičem, ki je navadno najboljši v celem letu, posebno v mestih, se je letos izneveril. Promet v decembru je bil še precej zadovoljiv, a vsled denarne krize velik del zelo oprezno kupuje, ter se nihče noče preveč založiti, da ne zaide v kritičen položaj. Sladkorne tovarne so zvišale cene zopet za 25 para. Druga roka, ki ima še cenejše blago v zalogi, ni sledila temu z namenom, da kupci ne dobijo utiša, da grosisti izkoriščajo situacijo vsled večje porabe pred prazniki. Kava je čvrsta. V prošlem tednu so se cene povišale. Navadno se po dovozu nove letine cene znižajo, a sedaj se iz tega razloga ne more pričakovati znižanja cen. Cene italijanskemu rižu so ostale stalne s tendenco navzgor, dočim so se cene olju znatno učvrstile. Cene na debelo loco Zagreb: Kockasti sladkor 21.25 Din, v malih grudah 20.50, v velikih grudah 20, kristalni češki 19.25, kandis 26. Kava Rio običajna 33; Rio dobra 35.50; ekstra brez primesi 37.50; špecijal 38; Mocca v vrečah po 20 kg 58; pražena 42.50. Riž Splendor 9.35; Japan glace I. 9; II. 8.25; burma 7.90; Mast ameriška v sodih od 50 kg neto 34.50. Olje najfineje (železni sodi po 180 kg) 27. Očetova kislina v balonih od 30 kg 44. Milo 19; Čokolada »Manuerc 823 po 72. Paprika I. 46. Makaroni I. H; sveče 14.50.
Ceno masti in slanini na zagrebškem trgu so bile sledeče: Zajamčeno čista prešičja domača mast na debelo, postavljena skladišče Zagreb v sodčkih po 210 kg 38 Din kg, po 50 kg 38.50 Din plus 2% embalaže. — Soljena debela slanina 39 dinarjev.
Žitni trg v letu 1923. Leto 1923 bilo jc, kar se tiče pridelka žita, precej po-voljno. Računa se, da se bo zemog|o od presežka izvoziti 120.000 vagonov žila in sicer v prvi vrsti koruzo in pšenico. Dočim je bila lanska letina nepo-voljna, je letošnja osobito glede koruze po kvaliteti in kvantiteti odlično uspela, .
Cene so se v glavnem kretale po noti-ranju dinarja v Curihu ter so bile odvisne od valutne špekulacije, vendar niso vedno sledile padcu ali porastu dinarja ter so mnogi v takih momentih izrabili povoljno konjunkturo bodisi za nakup ali prodajo žita. Ko je stal naš dinar v Curihu najnižje pod 3 centimi, jc bila cena pšenici okoli 450 do 500 dinarjev ter je bila vlada prisiljena, da dovoli uvoz brez carine na moko, ki je počela konkurirati naši v Bački in Banatu. Cene žitom so bile celo zimo čvrste in so se polagoma zniževale. To se osobito opaža v onem času, ko se je počel dinar utrjevati in se je njegovo padanje ustavilo. Optimistično pisanje našega tiska o povdjnih izgledih prošle žetve jc na dinar najbolje vplivalo, ki se je polagoma počel učvrščati ter so cene jele popuščati. Mlini so izrabili konjunkturo ter so nakupovali pšenico po 300 Din in dunajski trg je povpraševal po naši moki, ker mu je ista ugajala. Cela mlinska industrija je bila v septembru in oktobru zaposlena večji del za dunajski in praški trg. V Primorju in Dalmaciji naša moka ni prišla vpoštev vsled prevelikih transportnih stroškov, posebno pa vsled nepriiik pri pretovarjanju v Bakru in Bosanskem Brodu ter je bilo veliko ceneje izvoziti isto moko na Dunaj po Donavi. Dunajčani so torej imeli cenejši kruh, kot pa naši Dalmatinci in to po krivdi naših transportnih razmer. To jesen se je izvozilo okoli
20.000	do 30.000 vagonov žita. Da se ni izvozilo več, leži krivda na samih producentih, ki svojih zalog vsled upanja na višje cene niso hoteli prodajati. Isti-na je, da so zamogti spomladi dobiti za svojo pšenico 500 dinarjev, a sedaj dobivajo za isto samo 300 dinarjev, kar je skoro 50% manj. Istina je, da so mnogo izgubili, a kaj se hoče, svetovna konkurenca se ne ozira na posamezne države, nego kupuje larn, kjer je ceneje. Danes žitni trgi na Dunaju istotako arbitrirajo z žitnimi cenami, kakor arbitrirajo tudi naše banke, na kateri borzi se najceneje kupijo dolarji in na kateri se-najvišje prodajo. To se zlasti opaža po dohodu ruskega žita na svetovni trg, ki je ceno prilično znižalo. V Rusiji je, kakor razmeroma pri nas v primeri z drugimi industrijskimi predmeti, žito najceneje. Po svetovni statistiki je najmanj 30% presežka na žitu, katera zaloga se vedno prelaga na poznejša leta in naši producenti morajo uvideti, da je doba dobrega zaslužka za njimi ter se bodo morali prilagoditi svetovnim razmeram. Za nas je osobite važnosti, da je v prošlem tednu dunajska tvrdka Stra3se in Konig, ki ima zveze tudi pri nas v Banatu, sklenila dogovor s predstavniki sovjetske republike glede dobave ruskega žita za Avstrijo, čehoslovaško m« Bavarsko. Za nas je to dejstvo osobite-važnosti in pomisleka vredno, da naše zaloge spomladi ne bodo prepolne in da ne bomo zgubili odjemalcev v gornjih državah.
Znižanje cen premoga v Nemčiji. Z drugim januarjem bodo cene premogu v nezasedeni Nemčiji znižane za 10 odstotkov.
Dvonadstropna, na iuvo urejena
hiša
na najbolj živahnem in prometnem trgu se pod ugodnimi pogoji proda. Pripravna je za vsako banko ali trgovino (galanterijsko, modno, knji-gotrice i. t. d.). Povpraša se pri Alojziju Kenčar, veletrgovec, Ptuj.
Poslano.*
Z ozirom na neprestano kampanjo, ki jo vodi ljubljanski demokratski dnevnik »jutro« proti Jadranski' banki že od konca junija 1923, v katerem je bilo v tem listu otjiavtjenih proti njej čez 110 člankov in notic, smatra nadzorstvo jadranske banke a. d. Beograd za svojo dolžnost, da ne pušča širšega občinstva nadalje pot vtisom teh člankov ter ugotavlja sledeče:
»jutro« je opetovano delalo odgovornega' glavnega ravnatelja Jadranske banke g. Kamenaroviča, češ da je on kriv, da so delničarji »Jadran-
* Za vsebino tega dopisa odgovarja-uredništvo le, kolikor določa zakon.
ske banke Trst« prišli ob delnice pri temi zavodu ter da j« »Jadranska banka Beograd« angažirana pri tržaški banki (sedaj »Banca Adriatica Trieste«) z 18 milijoni italijanskih lir.
Na podlagi revizije bilanc »Jadranske banke Trst« za leta 1920, 1921 in 1922, izvedene od podpisanega nadzorstva na licu mesta v Trstu in na podlagi primerjanja teh bilanc z bančnimi knjigami in spisi pa stoji dejstvo, da sta že leta 1920, in to večinoma radi nepriznanja po tedanjem vodstvu banke nepravilno provedene konverzije kron v italijanske lire, bila izgubljena vsa delniška glavnica in ves rezervni fond ter da je vrhu tega bilo nepokritih vlog za nad 16 milijonov italijanskih lir. V takem stanju je prevzel g. Ka-menarovič leta 1921 »Jadransko banko Trst« ob svojem vstopu v zavod. Po dveletnih naporih se mu je posrečilo rešiti tržaški banki okroglo 22 milijonov lir s tem, da je dosegel od italijanske vlade, ki je slejkoprej brezpogojno zahtevala nacijonaliza-cijo, izplačilo vsote od 13 milijonov lir v svrho sanacije »Jadranske banke Trst« in vrhu tega odpust predpisanega povračila zneska 9 milijonov lir za pred njegovim vstopom v Jadransko banko nezakonito izvršeno konverzijo.
S tem uspehom je bil preprečen konkurz »Jadranske banke Trst«, omogočeno je bilo, da so njeni delničarji mesto brezvrednih starih delnic »Jadranske banke Trst« dobili zdrave delnice »Jadranske banke Beograd« v istem nominalnem iznosu in vložniki »Jadranske banke Trst« so bili obvarovani vsake škode.
Podpisano nadzorstvo je nadalje ugotovilo, da ni res, da je angažirana »Jadranska banko Beograd« pri zavodu »Banca Adriatica Trieste« z 18 milijoni italijanskih lir, ampak da stoji z isto v navadnih konto-korentnih vezah, iz katerih izhajajo razlike od kakih stotisoč lir včasih na breme ene, včasih na breme druge banke, kakor se pač medsebojni posli razvijajo. »Jadranska banka Beograd« je pa udeležena kot delničarka pri zavodu »Banca Adriatica Trieste« z zneskom 5 milijonov tir, t. j. z eno tretjino po sanaciji na novo emitiranega akcijskega kapitala od 15 milijonov lir, ki je v celoti popolnoma vplačan.
Kar se tiče od »jutra« širjene vesti.
da je »Jadranska banka Beograd« izročila svojo podružnico na Dunaju Nemcem, ugotavlja podpisano nadzorstvo, da se je iz bivše podružnice Jadranske banke na Dunaju pred kratkim ustanovil tam samo-stalen zavod »Adriatische Bank Wien«, pri katerem ima »Jadranska banka Beograd« dve tretjini delnic, s čimer si je osigurala pri zavodu odločilen vpliv.
Kar se tiče »Jadranske banke Beograd« same, ugotavlja nadzorstvo, da je ista zaprosila »Narodno banko« naše Kraljevine, da izvede revizijo poslovanja in stanja banke ter je od »Narodne banke« v to svrho delegirana komisija, kateri so se predložile vse knjige, dokumenti, zapisniki, depoii itd. po 20 dnevni temeljiti reviziji izjavila, da je poslovanje jadranske banke v vzornem redu ter da je premoženje banke v njenih knjigah cenjeno tako previdno, da čista aktiva banke znatno presegajo glavnico in izkazane rezerve. Vsled tako uspele revizije, ki izkazuje popolno solidnost Jadranske banke, je »Narodna banka« znatno povišala kredit, ki ga je uživala Jadranska banka pri njej do sedaj.
»Jutro« je razglasilo, da je »jadranska banka Beograd« prodala večino deln+e pivovarne »Union« v Ljubljani Nemcem, kar ni res. Res je le, da je banka bila udeležena pri omenjeni pivovarni z le 16 % akcijskega kapitala te družbe ter da je ta svoj delež odstopila neki ljubljanski banki. Tudi ni res, da je vsled namišljene prodaje Nemcem vlada proglasila nad pivovarno sekvcster. Res pa je, da je bil sekvester nad omenjeno pivovarno odrejen takoj po prevratu ter da ni bil do danes dvignjen.
»Jutro« trdi, da je »Jadranska ben-Beograd« prodala odločujoče število delnic nekega velikega denarnega zavoda drugam (kam?) in s tem tudi pivovarno »Union« tujcem. Res jc le, da je Jadranska banka prodala te delnice neki belgrajski banki z izrecnim dovoljenjem vlade.
»Jutro« je ponovno razširjalo neresnično vest, da je »Jadranska banka Beograd« prodala pivovarno v Sarajevu in železno industrijo »Zenica« v Bosni Nemcem. Nasprolno je pa res, da je Jadranska banka kupila iz proste roke na dunajski borzi, torej iz rok Nemcev, gotovo število delnic teh industrij ter da je pro-
dala svoje delnice pivovarne v Sarajevu, kjer je bila v manjšini, »Srp-sko-amerikanski banki v Beogradu«. Kar pa se tiče železne industrije »Zenica«, ugotavlja nadzorstvo, da je »Jadronsku banka Beograd« stvo-rilu v Bosni železni koncern pod tehničnim vodstvom veletrgovine z železom »Greinitz d. d. Sarajevo«. V tem koncernu, ki je lastnik, oziroma glavni delničar železne industrije »Ferrum d. d. Sarajevo«, delniške družbe za industrijo železa »Zenica«
v	Zenici, železarne na Muh in »Jugoslovanske industrije motora« v Zagrebu, — ima Jadranska banka slejkoprej pretežno večino potom 55% večinskega jugoslovanskega sindikata, v katerem ima Jadranska banka zopet nad polovico vseh delnic. V tem večinskem sindikatu se nahaja zraven Jadranske banke in zasebnikov jugoslovanske narodnosti tudi »Centralna srpska privredna banka v Sarajevu«.
Tudi ni res, da prodaja Jadranska banka, kar trdi »Jutro«, tudi že »Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani« tujcem ter da jih sploh komursibodi prodaja, istotako ni res, da bi bila Jadranska banka prodala svojo udeležbo na »Stavbeni družbi d. d. v Ljubljani«, res pa je, da ima banka v svojih rokah slejkoprej večino vseh delnic te družbe.
Istotako izmišljena je trditev »Jutra« o ponesrečenih špekulacijah pri opekarni »Udeoničke zadruge v Beogradu«, kjer je udeležena Jadransko banka in kjer naj bi bile nastale izgube čez 10 milijonov dinarjev. Resnica je, da »Udeonička zadruga« nima nikakih izgub in da je z imenovano vsoto zgradila največjo opekarno v Beogradu.
Proti ponovni trditvi »Jutra«, da je Jadranska banka ustavila dela na svoji novi palači v Beogradu, ugotavlja nadzorstvo, da so zunanja dela te palače dovršena, da so notranja dela v normalnem teku, da je tudi vse potrebno za dovršitev palače že davno kupljeno in plačano ter da se intenzivno in neprestano dela na tem, da se zgradba dovrši do julija tega leta. »jutro« je lansi-
ralo vest, da je Jadranska banka imobiliz-irala v zgradbe 93 milijonov dinarjev, torej več, nego znaša akcijski kapital banke. Proti temu se ugotavlja, da so izkazane vse zgradbe Jadranske banke v knjigah z okroglo 56 milijoni dinarjev ter da je radi teh investicij akcijski kapital banke popolnoma neprizadet, ker vse bančne rezerve znašajo mnogo več, nego omenjeno vsoto. V ostalem pa je Jadranska banka bila od ministrstva za socijalno politiko primorana graditi pod pretnjo, da se ji sicer odvzamejo njeni poslovni prostori, kar se je deloma tudi zgodilo Nadzorstvo ugotavlja tudi, da ni ni-.kakega govora o kakih intabulaci-jah na zgradbe Jadranske banke.
Nadalje ugotavlja nadzorstvo proti dotični trditvi »Jutra«, da ni res, da dolguje en sam delničar Jadranski banki za 80.000 njenih delnic kredit od 12 milijonov dinarjev ter ugotavlja, da je akcijski kapital »Jadranske banke Beograd popolnoma uplačan.
Nadzorstvo ugotavlja, da je, kakor druge, izmišljena tudi trditev *Jutra«, da je poslovanje banke predmet oblastvenih preiskav ter da so se vršile pri centrali in podružnicah revizije raznih komisij, ki so dale skrai-no neugodne rezultate. Od Jadranske banke zaprošena in od strani »Narodne banke« z gori omenjenim uspehom izvršena revizija govori v tem oziru jasen govor ter daje upra-
vi	in ravnateljstvu Jadranske bankt zadoščenje za vse neutemeljene napade.
Nadzorstvo »Jadranske banke Beograd« si šteje v dolžnost ugotoviti, da so napadi »Jutra« na poslovanje poedinih funkcionarjev Jadran, ske banke popolnoma neosnovani in da je zlasti glavni ravnatelj g. Ka-menarovič tako pri uspeli mu sanaciji »Jadranske banke Trst«, kakor tudi pri ustanovitvi »Adriatische Bank Wien« in pri vodstvu poslov »Jadranske banke Beograd« postopal v vsakem oziru korektno in v sporazumu z upravo, imajoč v vidu edinole interese teh zavodov.
V	Ljubljani, dne 1. januarja 1924.
! Po naročilu in v imenu nadzorstva Jadranske banke a. el
j	"
j	Beograd	«	Predsednik	nedzorstira:
dr. Gustav Gregorin m. P.
(pilOHCDMCDIICDIICDIICDIIC3
0	Musi	o
g Slaniki oviti g ž Prekaljene ritoe š
U	(BUckllnge)	«
g Ostseeheringe Q
ž	Kumarce	š
^ la znajmske v soli ^ g	in	kisu	Q
= Paradižni sok = i> la domač, čist, v U
o	6
S UnM«.«m.n“B
J- fcavrič & Cie.
trgovska drožlia se o. ss.
vsi trgovski posli 35 inozemstvom
Ljubljana
Gosposka ulica 7 In
Slrasteoturgr -
Rue Sl. Etienne 3.
Pfaff
Najboljše
= „  Q
s Prva jugoslovanska industrija =
OnMmtt.o« n
za konserve rib, sočivjaGn « g sadja, družba z o. z. g = Maribor g
H Zahtevajte cenik 1	—
IcDlICDII CDIICDII CD II CD II CD II cD
šivalne stroja
Puch
Vosemsi kolesa
kupite najbolje pri tvrdki
■ IGN. VOK, Ljubljena in Novomesto
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
NajboljSi Šivalni stroji v vseh opremah Oritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, isiotam kile, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko	in	matol
i
Pristopajte kot član k društvu
I
Matrici »»Trgovskem listu"!
Veletrgovina kolonijalne in
špecerijske robe
Zaloga sveže
pražene kave
mletih dišav iri
rudninske vode
Tstaa in soli Zaktenjtc-
TRGOVSKA BANKA D. D. UUBUANA
PODRUŽNICE:
•!
Dunajska c. 4 (v lastni stavbi).
EKSPOZITURE
Maribor, Novo mesto	KAPITAL	in	REZERVE	Din	17,500,000'—	Konjice
Rakek	Meža*Dravograd
Slovenjgradec	izvršuje	vse	bančne	posle	najtočneje	in riajfeulantneje.	Ljubljana (menjalnica
Slovenska Bistrica	Brzojavi:	Trgovska	Telefoni:	139,	146,	458	v Koiodvorski ulici)
Lastnik in izdajatelji »Merkur«, trgovsko^uKiustniska.d d , Ljubljana: — Odgovorni urednik F. )F.RAS.	Tisk	tiskarne	»Merkur«;	trgovsko-indusirrjske d. d