Leto XI., st. 39 („JUTRO"št zna)
Ljubljana, ponedeljek 4. oktobra 1943
"Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5. — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5. — Telefon ; št. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
PONEDELJSKAIZDAJA
*»
Uredništvo: Puccinijeva uL 5. Telefon ~8t 31-22. 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Ponedeljdka izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča ae posebej in velja mesečno L. 3.—
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Hohe blutige Verluste der Sovvjets am Dnjeper
Fcm?!i;ehe Landekdpfe weiter eingeengt — Geringe K^Statigksit an der suditaHeniscIten Front — Die Luftvvaffe bekampfte militarische Zžele in Sud- und
Mittelengland
Aus dem Fiihrerhaupt.uartier, 3. Okt.
Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt:
Am Kubanbriickenkopf sowie im siid-lichen und mittieren Abschnitt der Ost-front fiihrte der Feind gestern ortliche Aiagriife, die in stelien\veise harten Kam-pfen abgevviesen vvurden. Die Stadt Tarnanj vvurde, unbemerkt vorn Feinde, nach Zerstorung aller kriegsvvichtigen Anlagen geraumt.
Am mitileren Dnjeper gelang es fcind-liohe Landekopfe vveiter zu verengen. Dem zahe kampfenderi Feinde vvurden dabei hohe brutigc Vcršuste zugefiigt.
Bei den Abvvi hrkiimpfen siidostvvarts Sa-poroschie zeichneten sich das Jagerre-girnent 138 unter Fiihrung des Oberstleut-rants von der Goltz. die unter Major von Gatza stehende Panzergruppe, sowie die SturmgeschutzabteiJung 213 und die Hee-respanzerjagerabteilung 721 besonders aus.
An der siiditalienischen Front herrschte Bcir geringe Kampftatigkeit. Angloameri-kanische Krafte folgen unseren Nachhu-
ten, die nach Zerstorung aller fiir den Feind vvichtigen Einrichtungen langsam nach nordwesten ausvveichen.
Im Nordteile der Insel Korsika vviesen deutsche Kampfgruppen mehrere Angriffe von Badogliotruppen, Banden und degaul-Iistischen marokkanischen Bataillonen ab. Durch Gegenstoss vvurden dem Feinde hohe blutige Verluste zugefiigt und zahl-reiche Gefangene eingebracht.
Feindliche Fliegerkrafte vvarfen am Ta-ge aus grosser Hohe und unter Wolken-schutz Bomben auf Emden und andere Orte im Kustengebiete der Deutschen Bucht.
In der vergangenen Nacht flogen starke britische Bombenverbande unter erneuter Verletzung schvveizerischen Hochheitsge-bietes nach Siiddeutschland ein. Ein Ter-rorangriff auf Miinchen verursachte Verluste unter der Bevolkerung und grossere Schaden in der Stadt. Luftverteidigungs-krafte schossen nach bisher vorliegenden Meldungen 10 feindliche Flugzeuge ab.
Die Luftvvaffe bekampfte in der Nacht zum 3. Oktober Flugplatzc und andere militarische Zicle in Siid- und Mittelengland.
Ingenti perdite fanguinose
delle truppe sovietiche sul Nipro
Teste di ponte nemiche sempre piu ristrette — Nell'Italia meridionale scemate azioni belliche — Bombardamenti aerei di obbiettivi militari nell'lnghilterra
meridionale e centrale
Dal Ouartiere generale del Fiihrer, 3 ot-
tobre. II Comando Supremo tedesco comunica:
Sulla testa di ponte del Cuban, come pure nel settore meridionale e centrale del fronte orientale, il nemico eseguiva ieri attacchi locali che in gravi combattimenti, in certi punti, venivano respinti. La citta di Tarnanj fu sgfrmbrata, senza che il ne-miico se ne acc< rgesse, dopo che furono distrutti tutti gli importanti impianti bel-!icL
Sul Nipro centrale si riusciva a restrin-gere i ponti di sbarco nemici. Al nemico che combatteva tenaeemente venivano in-ferte sanguinose perdite.
Nei combattimenti difensivi a sudest di Saporoscie si disiinguevano partieolarmen-te il Regg. dei eacciatori 138 al comando del Ten. col. von der Goltz, il gruppo mo-torizzato al comando del Magg. von Gatza. nonehe il reparto d'artiglieria d'assalto 213 e il reparto dei eacciatori motorizzati 721.
Sul fronte sud-italiano soltanto scemate azioni belliche. Forze anglo-amerlcane se-
guono le nostre retroguardie che, distrutti tutti gli impianti importanti per il nemico, si ritirano lentamente verso nordovest.
Neila parte settentrionale de!l'isola di Corsica gruppi tedesehi respingevano parecchi attacchi delle truppe di Badoglio, di banditi e di battaglioni marocchini de-gaullisti. Nei contrattacchi venivano in-ferte al nemico gravi perdite sanguinose e fatt: numerosi prigionicri.
Aerei nemici gettarono di giorno da grande altezza. sotto la protezione delle nubi, bombe su Emden e su altre loealitA del litorale nel Golfo germanico.
La notte seorsa forti reparti di bombar-dieri britannici, violando nuovamente il territorio svizzero. sorvolavano la Germania meridionale. Un'attacco terroristico su Monaco causava perdite tra la popolazione e considerevoli danni alla citta. Secon-do notizie finora disponibili. forze della protezione antiaerea abbatterono 10 aerei nemici.
La notte sul 3 ottobre la Luftvvaffe bom-bardava aerodromi e altri cbiettivi militari nell lnghilterra meridionale e centralc.
!c žetve ¥ Mi
Na veliki proslav! v Berlinu fe govori minister Gobbels ter poda pregled političnega in vojaškega pcicžaja
Bl rlin, 3. okt. R. Desetič zaporedoma aH petič v tej vojni sta danes nemško prebivalstvo in ves nemški narod proslavil praznik žetve. V ospredju proslave je bila danes dopoldne osrednja svečanost v državni prestolnici, kjer je bilo 118 najbolj zaslužnih kmetovalcev odlikovanih z visokimi odlikovanji za civilne zasluge. V zvezi s to svečanostjo je bila v Berlinu še posebna proslava, na kateri sta govorila vodja kmetovalcev državni tajnik Backe in propagandni minister dr. Gobbels. Državni tajnik Backe je podal sliko o letošnji žetvi in izrekel nato globoko priznanje vsem kmetovalcem in kmetskim gospodinjam za letos opravljeno delo na polju. Minister dr. Gobbels je prav tako uvodoma izrazil zborcvalcem in po njih vsemu nemškemu kmetskemu prebivalstvu zahvalo Fiihrer ja za vse tvorno delo na tem pc-dročju, potem pa podal splc-šen pregled o političnem in vojaškem položaju ter v nadaljnjem razvil smernice, po katerih bo Nemčija v bodoče usmerila svojo politično in vojaško vojno vodstvo.
Iz izvajanj državnega tajnika Backeja je bilo med drugim razvidno, da so bili uspehi žetve v četrtem vojnem letu še vse učinkovitejši kakor v prejšnjih letih. Tako je n. pr. žitna žetev vrgla več kakor za eno tretjino več kaker prejšnje leto.
V nadaljnem poteku tega zborovanja so bili trije zastopniki najbolj zaslužnih delavcev v poljedelstvu odlikovani z viteškimi križci k nemškemu zaslužnemu križu,
ki jih je cdlikovancem izročil zadnji od-likovanec tega visokega odlikovsnja Ober-■sturmbannfiihrer Scorzeni, ki je osvobodil Duceja.
V okviru praznika žetve je bila danes dopoldne v Berlinu še posebna mladinska proslava, na kateri je spregovoril nekaj globoko občutenih misli za bodoče delo, ki čaka nemško mladino v osvobojenih vzhodnih krajih, mladinski vodja Axman. Na predvvvečer današnjega praznika je državni tajnik Backe sprejel posebno mladinsko odposlanstvo in pri tej priliki odlikoval 50 dečkov in deklet, ki so se posebno izkazali v poljedelskih delih.
Pcdobne proslave praznika žetve so bile tudi po vseh drugih mestih. Na proslavah v pokrajinskih središčih so govorili okrožni vodje.
Nemčija je glede prehrane nepremagljiva
Plrlin, 3. okt. R. Nemški tisk objavlja o današnjem prazniku žetve uvodne članke in priložnostne razprave. »Borsenzei-tung« ugotavlja med drugim, da je Nemčija gospodarsko blokado v tej vojni enkrat za vselej premagala. Ftihrerjeva strategija pridobivanja prostora in vodstvo nemških kmetov sta obrezuspešila najostreiše angleško orožje v prvi vojni, to je blokado.. Lahko se reče, da je Nemčija v pogledu prehrane nepremagljiva.
Nemška annaSa je danes |
nezlemlfEsa
Stockholm. 30. sept R Angleški list dEco-nomist« ugotavlja: Današnji vojaški položaj se ne da primerjati s položajem leta 1918. kakoT si to žele premnogi Angleži in Američani. Nemška armada je danes nezlomljena.
'4000 žrtev lakote v Bengaliji
Kalkuta, 1. okt. R. V glavnem mestu Bengalije je samo od avgusta dalje bilo nad 4000 smrtnih žrtev zaradi lakote, angleški listi pa so r,menja, da je ta številka prenizka, ker so statistike nepopolne, število ljudi, ki so umrli zaradi lakote, je mnogo večje. Dotok gladujočih s podeželja v mesta vedno bolj narašča. V mnogih krajih je prišlo do demonstracij.
nad 200 ljurfi zaradi lakote. Celi okraji so skoraj popolnoma izumrli m ponekod ni nit toliko za delo sposobnih moških, da bi lahko trupla spravili s ceste m jih sežgali.
Krpanje itaIijanskTh umetnin v Severni Afriki
Washington, 3. okt. R. Posebna komisija Združenih držav bo v kratkem odpotovala v severno Afriko, da tam opleni italijanske umetnine in jih prepelje v Ameriko, kjer jih bodo potem po najvišjih cenah prodali raznim plutokratom.
Angleži so se popolnoma vdinfali boljševikflim
London, 3. okt R. Zvezo Anglije s Sovjetsko zvezo označuje »Times« za glavni steber angleške zunanje politike. »Times«
tudi priznava boljševiške zahteve glede Evrope.
Visoke krvave izgube sovjetskih čet ab Dnjepru
Sovražna mostišča še bolj zožena - V južni Italiji le neznatno bojno delovanje - Letalsko obstreljevanje vojaških ciljev v južni in srednji Angliji
Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 8. okt. Nemško vrhovno poveljništvo javlja:
Na kubanskem predmostju ter v južnem in srednjem odseku vzhodne fronte je sovražnik včeraj izvedel krajevne napade, ki so bili v mestoma trdih bojih zavrnjeni. Mesto Tarnanj je bilo neopaženo od sovražnika, po razdejanju vseh za vojno važnih naprav izpraznjeno.
Ob srednjem Dnjepru je uspelo še bolj zožiti sovražna izkrcevalna mostišča. Žilavo se borečemu sovražniku so bile pri teon prizadete hude krvave izgube.
Pri obrambnih bojih južnovzhodno od Zaporožja so se posebno odJikovali: lovski polk 138 pod vodstvom podpolkovnika von der Goltza, oklopna skupina pod vodstvom majorja von Gatza, oddelek jurišnih topov št. 213 ter lovski oklopni oddelek 721,
Na južnoitjalijanski fronti je bilo samo neznatno bojno delovanje. Anglo-ameriške sile sledijo našim zaščitnicam, ki se po raz-
dejanju vseh za sovražnika važnih naprav polagoma umikajo proti severozapadu.
V severnem delu otoka Korzike so nem Ske bojne skupine zavrnile več napadov Badoglijevih čet, tolp in degolističnih nia roških bataljonov. V protlsunkih so bile so. vražniku prizadete hude krvave izgube in privedeni številni ujetniki
Sovražni letalci so podnevi iz velike višine in pod jsašeito oblakov odvrgli bombe na Emden in druge kraje na obalnem področju Nemškega zaliva.
Preteklo noč so močni oddelki angleških bombnikov po ponovni kršitvi švicarskega ozemlja prileteli v južno Nemčijo. Terorističen napad na Monakovo je povzročil izgube med prebivalstvom in večjo škodo v mestu. Protiletalske obrambne sile so sestrelile po dosedaj razpoložljivih vesteh 10 sovražnih letal.
Letalstvo je v noči na 3. oktobra obstreljevalo letališča in druge vojaške cilje v južni in srednji Angliji.
Množestveni napadi boljševikov so se zlomili na odločnem odporu nemških
grenadirjev
Berlin, 3. okt. R. O položaju na frontah
objavlja vrhovno poveljništvo dodatno še naslednje:
V	srednjem odseku vzhodne fronte, na prostoru pri Gomelu in jugozapadno od Smoienska nemški odmikalni pokreti. V težkih terenskih prilikah in ob hudih izgubah za boljševike so bili oslabljeni sovjetski napadi zavrnjeni. Naše čete so na vseh krajih obdržale svoje postojanke.
V	južnem odseku fronte in jugovzhodno od Zaporožja je boljševiški pritisk po hudih izgubah močno popustil. Močni oddelki strmogiavnih letal so hudo bombardirali zbirališča sovražnih tankov in čet na prostoru od Azovskega morja do Dnjepro-vega kolena. Številni tanki so bili uničeni.
Na srednjem Dnjepru se je sovjetski pritisk povečal. Krajevni vdori so bili razčiščeni. Naše čete so v polnem obsegu ohranile svoje postojanke.
V	južni Italiji so na maloštevilnih mestih sovražnikovi napadi, ki so jih naše čete zavrnile. V srednji Campaniji krajevne borbe. Na vzhodnem obronku južnih Apeninov so sovražni izvidniški oddelki tipali v ospredje, vendar so se po kralkem streljanju spet umaknili. Sovražnik ni izvedel nobenih nadaljnjih strnjenih bojnih akcij.
Berlin, 3. okt. R. K bojem na vzhodni fronti še poročajo:
Večdnevni naval boljševikov vzhodno Zaporožja je po hudih izgubah, ki jih je pri tem utrpel sovražnik, zelo popustil. Dan poprej so nemške čete odbile množe-stvene napade, izvedene z 250 tanki, 12
strelskimi divizijami in 1 motoriziranim zborom. Pri tem je bilo uničenih 180 tankov, pehotni oddelki pa so bili hudo poraženi. Sovjeti so nato opustili svoje velike napade in se omejili samo na posamezne sunke v moči do enega lataljona, ki jih je sicer podpiralo nekaj tankov. Vsi ti napori pa so spodleteli v združenem ognju orožja nemških čet.
Močne skupine strmogiavnih letal so bombardirale na vsej črti od Azovskega morja do Dnjeprovega kolena sovražna zbirališča tankov in čet. Razgnale so pripravljene sovražne čete in uničile številne tanke in motorna vozila.
Zlom svojih napadov pri Melitopolju in Zsporožju skušajo Sovjeti popraviti z močnejšim pritiskom na srednjem Dnjepru. Na številnih krajih so ponovili svoje sunkovite napade v moči enega polka. Na dveh krajih so si prizadevali ustvariti nova središča, p^ čemer jih je podpiralo 20 do 30 tankov. Čeprav je topništvo in letalstvo podpiralo te sovražne sunke, so te namere spodletele spričo odločnega odpora nemških grenadirjev. Krajevni vdori so bili razčiščeni. Vsi sovražni napadi so se končali s težkimi izgubami za Sovjete in nemške čete so v celoti obranile svoje položaje.
Sofija, 3. okt. R. Nemci vodijo borbo na sovjetski fronti s premočno bistroumnostjo, tako piše bolgarski list »Dnes«, ki v daljšem članku obravnava nemško vojno vodstvo. List zaključuje, da je skrajšanje fronte bistveno ojačilo nemško odporno silo, kar so tudi boljševiki zadnje dni lahko v veliki meri občutili.
Tako] v borbo proti komunistični nevarnosti!
Stockholm, 1. okt. TU. Načrt, ki ga objavljajo švedski komunistični listi o poglobitvi I strankarskega udejtitvovanja daje ostalim švedskim listom znova priliko, da opozarjajo na komunistično nevarnost.
Tako piše aesmčarski meščanski list »Nv» Dagligt Allchanda«, da je velika napaka, ako kdo misli, da je komunistična nevamo&t na švedskem že premagana. Prav nasprotno je nujno potrebno bdeti oprezno nad nasprotnikom Zahteva švedske desničarske stranke, oa mora državna sila nastopiti proti tem temnim elementom, je danes aktualnejša nego kdaj koli prej.
Tudi »Folkets Daghiadet« naglaša. da dobivajo šveask- boljševiki iz Moskve dovolj denarja. da lahko razvijajo doslej neznano ogromno propagando. Ni še prepozno, zato pa se mora boj proti boljševiški opasnosti takoi začeti.
*
Poziv k takojšnji obnovi borbe proti boljševiški opasnosti velja tudi za nas. Komunistična gadja zalega skuša tudi pri nas vbrir gati svoj strup poštenemu prebivalstvu ter ga z vsakršnirrji obljubami in praznimi besedami pridobiti za Moskvo. Ne dajmo se varati! Vedno znova pozivamo vse poštene boja zmožne Slovence: Vstopajte v vrste slovenske domobranske legije, ki si je postavila za cilj, da v naši deželi skupno s hrabrimi nemškimi vojaki zatre boljševizem. Mislite na to, da na naši strani ne stoji več badoglievski vojak, ki mu poveljujejo in vplivajo nanj podli izdajalci, marveč pogumni v boju in vihri izkušeni nemški vojak, ki ima na razpolago najboljše in najučinkovitejše orožje. Naš boj ob njegovi strani bo ovenčan s popolnim uspehom.
Zamorec je opravil svojo dolžnost ••
Buenos Aires 3. okt. R. O visokih an-glo-ameriških izgubah v južni Italiji pri-peminja neki argentinski list: Anglo-ameriške izgube v južni Italiji niti zdaleka niso v nobenem sorazmerju s strategično vrednostjo tako imenovanih uspehov Angležev in Američanov, ki so jih mogli trenutno zabeležiti v Italiji.
London, 3. okt. R. Diplomatski sotrudnik »Timesa« se izraža cinično o Badogliu in naglaša, da je Badoglijeva dolžnost, kazati se skrajno vljudnega nasproti Angležem. r »udi ne more biti drugače, če se zaveda, da je zunanji mmister Ekien sporočil Sovjetom, da Anglija in Amerika ne bosta nikoli pozabili nepopravljivega in neizbrisnega zločina, ki ga je zagrešila Italija s tem, da je stopila v vojno. >Sun-day Dispatsch« pripominja, da Anglija sedaj Badoglia lahko izkorišča, obenem pa da ostan« proti njemu ledeno korektna. Zaupanja Badoglio gotovo ne zasluži nobenega. Beseda »čast« pa je pri tem človeku sploh neznana.
Poskus napada ameriških bombnikov na južno Nemčijo je docela propadel
Berlin, 3. okt. R. Objavljenih je bilo nekaj podrobnosti o propadlih poskusih severnoameriških bombnikov, da bi napadli južno Nemčijo. 2e pri poletu nad italijanskim ozemljem na Alpah so nemški lovci napadli sovražna letala. Nad polovico sovražnih bombnikov so prisilili, da so odvrgli svoje lovore bomb ter sestrelili pri tem štirimotorni bombnik in dvo-motorno letalo, nakar so ameriški letalci opustili svojo namero.
Druea skupina ameriških bombnikov, ki je prodrla globlje in je letela čez švicarsko ozemlie. ie bila od nemških lovcev prisiljena k borbi na državni meji. Nad
Alpami je prišlo do srdite zračne bitke. Pri tem je bilo sestreljenih 5 ameriških štirimotornih bombnikov, nadaljnji 4 bombniki so bili hudo poškodovani ter so se skušnli rešiti na švicarsko ozemlje.
Tudi pri nekem drugem Dodvigu so bili ameriški bombniki od nemških lovcev zavrnjeni že pred prihodom na cilj. Tudi protiletalsko topništvo je sestrelilo 13 šti— rimotrrnih sovražnih bombnikov. Tako so Amer;čan.i pri teh neuspelih naoadih iz-eubili po do«edaniih ugotovitvah skupno 20 letal, od tega 19 štirimotornih bombnikov.
Churchill p mzočaral angleško javnost
Mobilizacija japonskega
vojnega gospodarstva
Tokio, 3. okt. R. Izvedele so se nekatere podrobnosti o bližnji mobilizaciji celokupnega japonskega vojnega gospodarstva. Celokupni promet bo podrejen vojno-go-spodarskim potrebam. Ministrstvi za promet in za železnice bosta združeni. Na ta način bo združen in poenostavljen ves pomorski in suhozemski promet Japonske, Mandžurije in Kitajske ter povezan v enoten s;stem.
Stockhclm. konec septembra
Angleška javnost in tisk sta precej hladno sprejela m znanje Churchillov obrambni gevor, kar jima je prineslo ujedljivi ukor. da sta zaradi uspehov razvajena. V resiici pa ne gre za to. marveč za dejstvo, da je Churchill ssm ob kcncu avgusta v svojem gevoru v Queebecu, zavedajoč se takrat že znanega mu Badoglijcvega izdaj, stva ter italijanskih zastopnikov čakajoč h v predsobi britanskega poslaništva v Lizboni, napovedal vojašk' dogodek z učinkom nekske prirodne katastrofe. Obljubil je takrat. da »če pcjde vse dobro«, se bo vojna preko noči odločila.
Napovedani plaz v Sredozemlju je sicer prišel, pokopal pa je, kakor se danes ugotavlja v Angliji, le čast Italije, lepoto te dežele ter blaginjo italijarskega naroda. Strateška vrata, ki bi se naj bila pri tem odprla, so se tako močno zopet zaloputnila, da so nekaterim ameriškim divizijam, ki 90 se bližale na svojih transportnih ladjah Salernskemu zalivu in so hotele i*e isti večer dospeti v Rim, zmečkala njihovi' grabežljive prste. Eisenhovver je med tem priznal, da je imel »velike da, zelo velUce izgube« in Churchill je moral primati, »ia se je »popolna katastrofa« pri Salernu dala preprečiti samo s tem, da so vrgli v boj
vse razpoložljive britanske in ameriške rezerve. Churchill je dal duška svoji jezi zaradi izjalovljenega operativnega prodora in zaradi upornega presenečenja v Angliji z naslednjimi besedami: »Ako sFšim lahkomiselne zahteve, da re naj moderne vojske vržej> tu ali tam na kopno kakor da bi šlo za kake z^vo;"e blaga- sem vedno izne-naden nad tako s'lnim pomanjkanjem poznanja in razumevanja za zahteve modernega vojskovanja«. Kdo pa bolj zasluži očitek diletantizma, ali angleška javnost ali večni konferenčarji v Quebecku in Wa-shingtcnu. o tem so si mnen-'a na oni strani Rokavskega preliva in Atlantika močno deljena.
Drugi očitek, na katerega je naletel Churchill pri svojem povratku v Anglijo, se tiče pomanjkljive izrabe italijanske izdaje, podcenjevanja duha prisotnosti in od-ločrosti nasprotnika kakor tudi okolifičine, da si zavezniki niso pravočasno znali zagotoviti osebe Mussolin'ja. Sad vsega tega je. pravi očitek, da je premirje vodilo k otvoritvi novega bojišča, ki bo zahtevalo vse večje izgube, kakor so si jih Anglosasi doslej postavili v račun, če pa je kaj, kar v Angliji in v Ameriki silno cenijo in kar se boje postaviti na kocko, je to njihova lastna kri. Po borbah v Tuniziji hi
Organizacija indijske
osvobodilne vojske
Bangkok, 3. okt. R. Predsednik indijskega osvobodilnega pokreta Bose je imel v tajski prestolnici razgovore o organizaciji indijske osvobodilne vojske. Razgovorov so se udeležili tajski zunanji minister in visokj japonski oficirji.
Arabci so spregledali
angleške namere
Berlin. 3. okt. R. Iraški ministrski predsednik Gajlar je imel po radiu nagovor na .Arabce, v katerem je dejal, da so AngleZi Ke v prejšnji vo.ini ogoljufali arabski svet. Enako ga poskušajo goljufati tudi danes. Angleži hočejo zasužnjiti arabske dežele. Pozval je vse Arabce k borbi na strani Nemčije in njenih zaveznikov proti skup-pemu sovražniku.
na Siciliji se pri Angležih zgoščuje gotovost in upmvičen sum, da se hočejo Američani v Evropi bojevati do zadnjega Angleža. v tem pogledu bi se tedaj uporabilo staro vojaško načelo angleške vojaške umetnosti proti njim samim, ki so že itak v velikih skrbeh zaradi svoj;h izgub in se močno boje, kaj bo neposredno v povojnem času. V Angliji se že sedaj čujejo tož. be o izgubljenem miru. Ne glede na to pa so v Angliji privoščili ameriškim izbranim četam njihov neuspeh na salernskem predmostju in Britanci niso tajili svoje škodoželjnosti. Britanci mislijo, da bodo v Ameriki po tem Izkustvu nehali pozivati Anglijo, naj frontalno napade evropsko trdnjavo z Atlantika Id da bodo imeli Američani malo več razumevanja za razne težko, če. Naj so že stvari take ali take, u videvajo Britanci in Američani, da zahteva va»« ko podjetje z& izrabo političnega razvoja v Italiji mnogo krvi in da ta žrtev nI v nL kakem razmerju s pričakovanim naglim uapehom ter z dosedanjimi izgubami na sredozemski fronti.
KMIMUMI
»MMMMMMIIMMHI
Plačajte zaostalo naročala*!
Pojavi za hrbtom
znanosti
Mlad slovenski raziskovalec nam je izročil več člankov, ki govore o raznih pojavih, katerih znanost ne more pojasniti s svojimi »normalnimi« prijemi. Ker so članki napisani resno in stvarno, bodo gotovo zbudili splošno zanimanje čitateljev »Ponedeljskega Jutra«.
Lani polet' smo brali v »Jutru«, kako je svojčas na Starem trgu v Ljubljani »strašilo«. Nekaj pozneje pa je dr. Janko Lckar v članku o Barju omenjal, da se je tam prikazoval prestrašenim ljudem neki menih, ki je utonil na tistem mestu. Če bere take reči mestni človek, mu pomenijo toliko kakcr pravljice o povednem možu ali vilah. Drugače preprosto ljudstvo. Njemu so prikazni mrtvih in sorodni pojavi prav tako sestavni del kozmičnega dogajanja, kakor je degajanje v vsakdanji naši materialni ckorci. Ti pcjavi, ki so nekako pojavi za hrbtom šolskih znanosti, pa niso časovno in krajevno omejeni, kajti najdemo jih omenjene in popisovr.ne v vseh časih človeške zgodovine in pri vseh ljudstvih sveta.
Pustimo za sedaj ob stran1 ali so ti pojavi praz"a človeška domišljija, ali pa je v njih kaj pravega jedra; tol ko lahke rečemo. da so s človekom vselej in povsod povezani, še bclj značilna pa je druga okolnost. Če vam prep ost kmet razloži svoj nenavadni doživljaj, ki ne gre v okvir šolslčh znanosti, bo ta opis za čudo podoben opisu, ki jih najdemo v skoraj tristo let starem Valvazoru al; kateri koli drugi kroniki. To se pravi, da ti nenavadni pojavi niso naključja, ampak da jih morajo obvladovat' take al take stalne zakonitosti. In sicer prirodne zakonitosti, če so pojavi resnični, objektivni; cziroma dušeslov-ne z?kcnitcsti če so pojavi le plod človekove domišlj;je.
Naj bo tako ali drugače, človek je sam sebi še vedno največja zagenetka. Dobro že poznamo rudninski svet, manj rastlinskega in živalskega, najbolj pa smo tuji samim sebi. Zavest se namreč razteguje le na majher. del našega bitja, zato tako malo poznamo svojo uganko. Moderni du-šeslovci pravijo, da ie zavest samo vrhnja plast, našega bitja; pod to »v;dno« plastjo so temne glob:ne podzavesti in nepoznanega dela n šega bitja. Kaj smo mi v tistih delih, ne vemo. Samo to vemo, da tisti deli tudi žive in da se odsviti tistega podzavestnega življenja javljajo v zgibih zave-
Kia v Lavdonovi ulici
Bi o je v jeseni 1918, tik po vojni, ko je mlad slovenski študent prava iskal na Dunaju stanovar je. Pred štirimi leti je bil moral prekiniti svoj študij, zdaj se je pa vrnil s fronte, ki jo je preživel kot častnik pri topništvu na vzhodni fronti, v blatu, gozdovih, mrazu, vročini, ušeh, gro^ in trpljenju. Vrnil se je v mui"-. meščansko življenje, ki se mu je že odvad'i, h knjigam in z^dnji.-u ;zpitom.
V	Lavdonovi ul^ci je stala na pragu hiše št. 6 neka ženska, katero je študent Bojan (tako ga bom imenoval) povprašal, ali bi bilo morda dobiti primerno stanovanje, ženska je skomignila z rameni in dejala, naj povpraša morda v prvem nadstropju, v stanovanju št. 11. Zdelo se je, kakor bi ženska hotela reči: »Kaj me briga; če hočeš, vprašaj tn poglej sam!«
V	stanovanju št. 11 v prvem nadstropju sta stanovala gospod in gospa Opelt, oba že pri sedemdesetih letih. Bila sta sama. Edino živo bitje z njima je bil velik pes, saški, ovčar, ki je oba stara človeka opozarjal na prišlece, ponoči pa ju je varoval. Opeltova sta imela sicer sina, toda živel je zase in ju je le o priliki obiskoval.
Opuščeno stanovanje
Opeltova sta res imela prazno stanovanje. študent Bojan je bil v zadregi, kajti gospa Opeltova mu je pokazala 3alon enodružinskega stanovanja z bogatim pohištvom in preprogami. Vendar je bila cena tako nizka, da drugod ne bi bilo samske sobe za manjše denarje.
šele pozneje mu je prišlo na misel, da s stanovanjem najbrž nekaj ni v redu, ker bi bilo gotovo oddano kaki družini. Pomislil je na stenice- potem si je pa dejal, da stanovanje lahko pozneje spet opusti če mu ne bo ugajalo, in ni o tem več razmišljal.
Toda že štiri leta na fronti ni mnogo razmišljal, kam naj leže; odvadil se je prejšnje mehkužnosti. Vselil se je v svoj udobni salon in bil zadovoljen, ker ni bilo stenic, in tudi drugih pomanjkljivosti ni opazil.
Da pa bo mogoče razumevati poznejše dogodke, moram popisati stanovanje, ki sta ga Opeltova oddala študentu. Ves ta opis kakor tudi poznejše dogodke imam neposredno od študenta samega, ki je danes ugleden in poznan okrožni sodnik.
Kratek hodnik je delil stanovanje Opel-tovih v dva dela. Prostore na destni hodnika sta imela Opeltova sama zase: tri sobe in majhno kuhinjo kamor sta ponoči zapirala psa ovčarja. Pes je bil zelo tenkočuten in ni preslišal nobenega šuma v stanovanju. Levo od hodnika je bilo enodružinsko stanovanje s sobo študenta Bojana. S hodnika se je prišlo najprej v majhno kuhinjo, ki je gotovo že leta nihče ni rabil. Poleg štedilnika so bile v tem prostoru še tri steklene omare, polne bogatega dunajskega porcelana, steklene posode m majolik.
Iz te opuščene kuhinjice so držala vrata v sobo, v kateri se je naselil študent Bojan. Sredi sobe je stala na preprogi okrogla miza z udobnimi fotelji. V desnem kotu ob vratih je bil umivalnik, ob njem pa veliko zrcalo v težkem okviru. V desnem kotu nasproti je stala postelja z nočno omarico. Ce bi hotel od vrat do postelje v ravni črti, bi moral preko okrogle mize sredi sobe.
V	levi steni od vrat sta bili dve okni, skozi kateri je prihajala svetloba z dvorišča. Med obema oknoma je bila kredenca v tirolskem slogu. Pri prvem oknu je stala mizica, ob kateri je Bojan študiral. Na mizici je stala petrolejka, ki jo je študent ob večerih uporabljal. Kdor je iz kuhinjice stopil skozi vrata v sobo, je dobro videl tudi drugo okno, do mizice ob prvem oknu pa j« imel komaj dva tri korake. Ob nasprotni steni jc bila v levem kotu omara za obleko.
Iz te prve sobe so držala vrata v drugo sobo, ki je bila tudi opremljena, stanoval
Pa ni v njej nihče že leta. še naprej je bila mala sob'ca, ki je služila sedaj za ropotarnico pisane šare, katero je pokrival prah.
Prisotnost gosta
2e prve dni je slišal študent Bojan ne-"kje v hiši otroški jok, ki se je ponavljaj potem vse mesece, kolikor časa je študent ostal pri Opeltovih. Toda to ni samo po sebi n'-č nenavadnega. Nerazumljiv pa je bil študentu Bcjanu občutek, da je nekdo prisoten, bodisi v njegovi sobi, bodisi v so-
sedni. Niti tega si ni mogel razložiti, v čem je prav za prav ta občutek. Nič ni pomagalo, da se je smejal sam sebi in si dopovedoval svojo nespamet. Svojega občutka ni mogel zatreti.
Bilo je nekaj dni pozneje, ko je Bojan prišel po svoji navadi v mraku domov. Ko je stopil v sobo, je zagledal ob drugem oknu žensko postavo. S silo je odtrgal z nje pogled, naglo stopil k svoji študijski mizici ob prvem oknu in si prižgal petrolejko. Potem je bilo dobro. Prikazen je izginila kakor megla.
i To se je potem ponavljalo vse jesenske in zimske mesece daleč tja v pomlad. Kadarkoli je Bojan stopil v mraku v svojo sobo. je stala ob drugem oknu neznana ženska, študent se je vedno trudil, da ne bi pogledaj tja in jt pohitel, da je čimprej prižgal luč. Navdajal ga je silen strah, da ga bo neznanka pogledala, ali ga sploh »opazila«. Neznanka je stala vedno ob oknu in gledala na dvorišče.
O teh doživljajih ni govoril študent B. nikomur in tudi Opeltovima ne. katera je sploh videl zelo redko.	(Dalje)
Trgovanje v prvi svetovni vojni
Odlomek iz knjige spominov »Danilo pripoveduje", ki f e še v rokopisu
Kakor smo že povedali, je Danilo napisal novo knjigo svojih spominov pod naslovom »Danilo pripoveduje«. Izročil nam je iz rokopisa nekaj odlomkov v objavo. V naslednjem nam pripoveduje, kako je trgoval v prvi svetovni vojni.
Jaz sem prodajal čebulo, Janez Levar pa konje. To nama je bil obstanek in kapital. Minilo pa je leto dni. preden se je na naju vlilo blagostanje :n oreden se je podjetna volja razmahnila. Naposled je Janez Levar zgubil svoj kapital na borzi pri inflaciji nemških mark. jaz pa sem ga porabil na Dunaju pri kupovanju sukanca in pri nakupu kostumov in ostale svoje garderobe Kljub vsemu: ko je nastopila mrtva sezona, se je Janez Levar odpeljal na francosko riviero, da se priuči nazorom in življenju velikega sveta. Prav poceni je preživljal srečne dni s svojo soprogo. Jaz pa sem se s hčerko Miro umaknil na Bled. kjer je živela Vera s sinčkom Acijem. Gdč~a Rezika Thaler-ieva je pomagala krajšati čas in prijatelj Eeithold je fotografiral Cankarja in mene v dičnem krogu dam okrog Julije AIol-narjeve. Toda najprej naj povem, kako se je vse skupaj pričelo.
Ob pričetku vojne so se igralci razkropili iz Ljubljane. Izgubili smo ljubega tovariša Antona Verovška. ki je preminil decembra 1914, star šele 48 let. Josip Mo-lek pa je padel na Pjavi. Nekaj igralcev je bilo vpoklicanih. Kar jih je ostalo, sem jih zvabil v svoje Malo gledališče v Mestnem domu. Cez leto dni so bili še ostali člani poklicani pod orožje in tako je moralo prenehati tudi Malo gledališče.
Plahost nas je obšla, ko smo culi prvo kanonado. Menili smo: zdaj je po nas. Toda preden sva z Janezom prestopila v trgovski stalež, sva preživela še puste dni in hude ure. Brezupno sem taval po Ljubljani in iskal kakšnega znanca, da mi posodi kronico za obed. Nekega dne po obedu se zleknem na divan. Obšle so me hude misli. Bolj in bolj sem razmišljal o razmerah in o žalostnem stanju brez dohodkov. V taki duševni potrtosti me obide novo čustvo. Silovito se dvignem in za-kličem samemu sebi: »Ne, ne udam se, naj pride, kar hoče!« Prižgem cigaro in zdiirjam na zrak. Z novim pogumom dvakrat obkrožim Zvezdo in že srečam nekega vinskega trgovca, ki ni prav nič poznal Ljubljane.
Ponudim se mu na uslugo. Imel sem vtis, da je še novinec v trgovini. Zvečer sva se pri »Štruklju« pogodila, da ga bom vodil k oštirjem in mu pomagal prodajati vina. Drugo jutro ga odvedem v neko
gostilno v Moste. Pa pravi moj mož: »Saj tu ne bo nič, kar pojdiva.« Menda je okolica napravila nanj otožen vtis. Jaz pa v neki dotlej nepoznani jezi udarim z roko po mizi in naročim vina. Rečem, da kar tu napravimo kupčijo. Ni minilo četrt ure, kupčija je bila sklenjena, že je naštel oštir 35 goldinarjev are. Prodala sva vagon vina. Zaslužil sem prvih 10
goldinarjev.
Tako sem se uvedel v trgovanje. S pomočjo Avgusta Praprotnika, takratnega ravnatelja Jadranske banke, sem se iz-vežbal za trgovca. Predvsem je kajpada treba pri takih kupčijah odprte glave. Zastopal sem neko zagrebško tvrdko in se vozil vsak teden v Zagreb in Trst V Zagrebu me je nekoč dež prisilil, da sem na Jelačičevem trgu pristopil v trgovino »Orient«. ki je prodajala perzijske preproge Ker je bil prodajalec zelo uslu-jen in prijazen, me je poučil o svoji stroki in mi pokazal, kako se razpoznavajo perzijske preproge. Tako sem pridobil nekaj osnovnih pojmov. V zahvalo sem odkupil kos damasta za 5 gld. V Kuglijevi knjigarni sem takoj nato kupil nemško knjigo o perzijskih preprogah. Ko sem
se vrnil v Ljubljano, sem dobil nalog, naj prodajam pri Maliču perzijske preproge pod pokroviteljstvom Jadranske banke. Ljudje so se kar tepli zanje, saj sem tudi imel veliko izbiro. S knjigo v roki sem dokazoval pristnost blaga.
Pride nekoč k meni ohola veletrgovka z znanim gospodom in mi smeje se reče: »Vi prodajate? Jaz pa sem mislila, da se bom z vami malo pošpasala.« — »Ne,« sem precej ostro odgovoril, »vi lahko samo kupite. ..« Užaljena je odšla.
Po »diplomatični« poti sem privabil kupce. Napisal sem daljši članek o perzijskih preprogah, ki ga je objavila takratna »Laibacher Zeitung«. Citiral sem nekega berlinskega profesorja, navedel imena preprog iz svojega seznama, zatrjujoč. da vojna pokončuje vzorce v Perziji. da podobnih preprog najbrž ne bodo mogli več izdelovati in da bodo cene teh in teh bržčas zelo poskočile. Prodal sem zapuščino visokega ameriškega častnika, ki je bil kopičil svojo zbirko preprog leta in leta na potovanjih po vseh morjih. Ljubljančani so poceni prišli do dragocenih preprog in meni je padlo nekaj
drobtinic od bogate Levijeve večerje.
Prodajal sem pa vse mogoče stvari, pri čemer se je dal zaslužiti za življenje potrebni drobiž. S kupčevanjem sem pridobil potrebno rafiniranost in tako sem zagotovil obstanek sebi in svojima hčerkama. Silva je bila takrat v Lichtenthurnu, Mira pa je obiskovala Mladiko. Oba sina, Mavricij in Danilo sta bila pod orožjem. Vrnila sta se iz vojne z majhnimi praskami, toda z živo glavo.
Zid ostane žid, sem si moral reči nekoč. ko je prišel k meni neki poročnik in zahteval, naj mu prodam baročno omaro in majhno sivo preprogo.
—	Ne, to ni na prodaj! sem se odločno branil. — To je bala za mojo hčerko. Ali veste, koliko je vredna ta mala preproga? Menda se spoznate pri tem.
—	Če mi je ne prodate, je zagrozil židovski oficir, pošljem vašega sina Mavricij a na fronto!
—	Kar pošljite ga! sem jezno odbrusil. Končno je pa le izvlekel od mene preprogo.
Kako sem nadalje kupčeval m na Bledu
živel, o tem pa drug'č.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogač arjevem trgu. temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini Ijub-anski.
Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih se-daj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kakor ob isti letni dobi lanskega leta, če ni bila za tisto blago s posebno odločbo Vis. Komisariata — odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena.
Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti listič z enotno ceno in kakovostjo blaga.
Ta cenik mora biti obešen na vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 20 cen-tesimov.
Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov.
Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po naredbah z dne 26. januarja 1942 št. 8 in z dne 25. novembra 1942 št 215 ter po naredbi z dne 12. marca 1941, M. s. št 358.
Vrnitev k normalnemu času
Tako fe rekel Zarathustra
Ljubi vedno bolj. kakor si ljubljen, in v ljubezni ne bodi na drugem mestu.
Mož, ki ženo ljubi, se je boji. zato doprinese vsako žrtev, vse drugo mu je brez vrednosti.
Mož naj se bo ji žene, kadar sovraži, mož je v globini svoje duše <4ab, žena pa zlobna,.
Kdaj žena najbolj sovraži? železo je m« | klo magnetu: »Sovražim te. kadar me zga-; neš, a ne dovolj, da bi me k sebi pritegnil«, i Sreča moža pravi: .jaz hoeem. Sreča te-; ne pravi: on hoče.
To je popolnost, kadar je ljubezen vdana 1 pokorščina.
Mlad si in želiš si v zakon« otroka. Najprej se vprašaj, ali si človek za to, da te si smel otroka želeti.
Ljubljana, 3. oktobra V nocojšnji noči se bomo vrnili k normalnemu, sončnemu času. Ob 3. zjutraj bodo ure pomaknjene na 2. uro nazaj. Seveda bo vsak zasebnik to lahko storil že zve-preden leže spat. V nocojšnji noči bomo torej imeli dvojno uro od 2. do 3. Uradno bodo v Nemčiji zabeležili prvo uro kot 2 a 00—2 a 59, drugo pa kot 2 b 00—2 b 59. V železniškem prometu je preureditev posebno važna, ker bodo vlaki, ki krenejo v teku današnje nedelje na pot in pridejo v i jutrnjih urah 4. oktobra na končno postajo, imeli eno uro več na razpolago kakor sicer. . Da ne bo zmede in da ni treba. uveljaviti j posebnih voznih redov za nocojšnjo noč, bo-1 do v območju nemških državnih železnic vsi nočni vlaki, ki prispejo od 2. do 2 b 00 na ta ali oni kolodvor, pridržani za eno uro. Tako bo doseženo, da bodo ti vlaki na vseh kolodvorih, kamor prispejo po voznem redu pred 2. uro po poletnem času, odrinili dalje natančno po voznem redu, toda po normalnem času. Pri vlakih, ki krenejo na pot med 2. in 3. uro zjutraj, mora še vsak potnik računati s poletnim časom, torej z 2 a, ker le tedaj ne bo zamudil svojega vlaka, marveč bo v najslabšem primeru moral potrpeti eno uro na kaki vmesni postaji.
Z uvedbo normalnega časa prehajamo končno v zimsko sezono. Toda zaenkrat
seveda še ne računamo z zimo, marveč imamo najlepšo jesen. Po nedavnem deževju in hladu smo spet dobili vedro vreme. V soboto smo celo imeli krasen sončni dan. Jutro je bilo sicer megleno, toda v teku dopoldneva je zmagalo sonce, ki nas je nato do zatona prijazno ogrevalo. Dnevna temperatura je bila 21.4« C, kolikor smo imeli 25. septembra, preden je nastopilo jesensko deževje. Ce upoštevamo, da smo imeli letos zelo lep september, v katerem je bila 15. najvišja temperatura 30.4, tedaj smo lahko zadovoljni tudi s sedanjim vremenom, ki bo pripomoglo K izzoritvi grozdja. Tudi noč od sobote na nedeljo je bila. prijetna in smo davi zabe-ležli lio c. Jutro je bilo spet megleno, ozračje pa mirno in barometer se je celo nekoliko dvignil ter nam še nadalje napoveduje lepo vreme. Ze dopoldne je spet posijalo sonce.
Sezona se je razgibala, gledališči sta spet pri vseh predstavah dobro obiskani, še zlasti privablja opera z izbranimi in izvrstno uvežbanimi operami, ki so že lani žele polno zmagoslavje. Tudi kinematografi so deležni dan za dnem precejšnjega obiska. Na spored prihaja vedno več nemških filmov. V frančiškanski dvorani pa je bila uspela prireditev Slovenske domobranske legije z izbranim sporedom, o kateri bomo poročali v naslednji številki.
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota. 9- oktobra: ob 16. ur1-: Cvetje v jeseni. Krstna predstava. Otvoritev dramske sezone. Izven. Cene od 22 lir navzdol.
Otvoritev dramske sezone. Drama, bo pričela svojo novo sezono z novostjo: O. še-stovo dramatizacijo Tavčarjeve povesti »Cvetje v jeseni«. Kot naslednje predstave so predvidene še: Goethe: »Ifigerrija na Tavridi«, ki bo uprizorjena samo izven abonmana- za abonente pa: Cajnkar: »Potopljeni svet«, Schiller: »Kovarstvo in ljubezen«, Gcldoni: »Kavarnica«, Ibsen: »Junaki s Helgolanda«.
OPERA
Sreda, 6. oktobra: ob 16. uri: Dežela smeh. ljaja. Opereta. Izven, Cene od 32 lir navzdol.
Sobota. 9. oktobra: ob 16. uri: Madame Butterfly. Izven. Cene od 32 lir navzdol. V sredo bo prvič v tekoči prod sezoni ponovitev Leharjeve operete »Dežela smehljaja« z Mlejnkovo, čudnom in Debevcem v glavnih partijah. Ostala zasedba je v glavnem lanska. Dirigent: Samo Hubad, režiser in koreograf: P. Golovin.
Dnevna operna blagajna posluje od 10.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure. Na dan predstav je odprta pol ure predzačetkom predstave.
Z odlokom VIII-2 št. 364-20 je Pokrajinska uprava v Ljubljana dne 1. oktobra določila za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka, 4. oktobra 1943 zjutraj dalje do objave novega cenika.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
zelnate glave 1.50 L, kislo zelje 4.50 L, kisla repa 2.50 L, ohrovt 3 L, domača cve-tača 5 L, kolerabice 3 L, repa 0.75 L, rdeča pesa brez listov 3 L, radič 3.70 L, glav-nata solata 4 L, endivija 3 L, špinača 4 L, rdeča in bela redkvica 5 L, bučke 3.70 L, buče 2 L, novi krompir 2.10 L, rabarbara 4 L, šopek zelenjave za juho 0.50 L, zelena 4 L, por 3 L, peteršilj 4 L, rumeno korenje 1.50 L, rumena koleraba 1.50 L, črna redkev 3 L. čebula 2 L, šalota 3 L, česen 6 L, paradižniki 4 L, zelena paprika
3.60 L, rdeče korenje brez zelenja 4 L, osnaženi hren 4 L, namizna jabolka 5 L, jabolka za kuho 3.30 L, hruške I. vrste 4.50 L, hruške II. vrste 3.30 L, domače breskve 5 L, liter lisičk 4 L, kilogram jurčkov — zdravo in čisto blago — 12 L, jajce 2.50 L.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, v veljavi cenik za zelenavo in sadje št. 15 na rožnem papirju.
Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana. vendar pa ne več mokra ali namočena. pač pa sveža.
RADIO LJUBLJANA
Ponedeljek, 4. oktobra
8.50 do 9. Jutranji pozdrav. — 9. — 9.2* Poročila v nemščini in slovenščini. — 12.20
—	12.30 Uvod. — 12.30 — 12.50 Poročila v nemščini in slovenščini. — 12.50 — 14. Zabavna glasba — igra radijski orkester, vodi dirigent D. M. šijanec. — 14. — 14.15 Poročila v nemščini. — 14.15 — 15. Popoldanska glasba. — 15. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva. — 17. — 17.15 Poročila v nemščini in slovenščini. — 17.15
—	17.45 Zabavni koncert. — 17.45 — 18. Zdravniška ura. — 19. — 19.30 Veseli zvoki —igra Kmečki trio. — 19.30 — 19.50 Poročila v slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved programa za naslednji dan, — 19.50
—	20. Medigra. — 20. — 20.20 Poročite, v nemščini. — 20.20 — 21. Koncert operne glasbe. — 21. — 22. Pisana glasba. — 22.
—	22.10 Poročila v nemščini.
Damski dežnik sem pozabila v tramvaju
1. oktobra ob 18. uri na progi Moste—magistrat Najditelj se naproša, da ga vrne vratarju Narodne tiskarne. Vljudno pro-«im!
CEFERIN:
Zakaj sem postal liter at
Po končani svetovni vojni sem obesil vojaško suknjo na klin in sem oblekel policijsko.
Ljubim red in pravico!
Spoštujem božje in človeške postave!
Moji možgani so tekoči trak dobrih idej!
Na te močne stebre sem pri zelenem Henriku opiral svojo prošnjo.
In dobil sem službo.
Pet nas je bilo redarjev v majhnem le-toviščarskem mestu.
Sami dolgini in atleti!
Kadar smo stopali po trdem tlaku, so bobneli in daleč naokrog odmevali naši koraki.
Mlado in staro je gledalo za nami in vzklikalo:
»To so fantje!«
Nekega dne nas pokliče gospod župan in pravi:
»Gospodje, včeraj sem se vrnil z dopusta iz Slovenije... Poznate to pokrajino? Poznate belo Ljubljano? .. . Boga mi. to je divota! Kakšna čistoča!... Kakšna snaga!... Ulice kakor parket!... Boga mi. pečenko bi lahko položili na 'pločnik!.. Kakšma svinjarija je pa pri nas!« je povzdignil glas in nas divje pogledal.
»Olupki pomaranč, nagnite bresk/e, predvsem pa ti prokleti sladoledarski l»v>-čki na hodnikih žalijo naš estetski čut in j vsiljujejo slehernemu tujcu in letoviščarju
misel, da je zašel med kanibale... Gospodje, to je orient, ali pa pekel! (Zato te grešne duše poližejo cele gore sladoleda). Ker nimamo orlov in ne takih psov. kii bi žrli to prokleto papirnato mrhovino, moramo mi napraviti red!... Gospodje, bodite možje, trdi. neizprosni, jekleni — kakor pravi pesnik — bodi Peter ali Pavel vsakega krivca naj zagrabi vaša močna roka!... Vzemimo primer, ugledna dama. recimo gospa Cvečkenštrudlova odvrže tak lonček pred vami... Kaj bi napravili?«
Redar št. 1: »Salutiral bi in ga pobral z demonstrativno gesto.«
Redar št 2: »Salutiral bi in bi lonček jezno brcnil s hodnika.«
Redar št. 3: »Vpričo dame bi poklical cestnega pometača.«
Redar št. 4: »Rekel bi j'i: Vaše blagorodje. nekaj dragocenega ste izgubili!«
»In vi. Ceferin?« se debeluhasti župan okrene k meni.
»Fotografiral bi damo!«
Strogi pogled in mrmranje je pričalo, da ga naši odgovori niso razveselili...
Tri dni pozneje je naše letoviščarsko mesto razburila grozna novica:
Velespoštovana gospa Navijačeva je stopila na sladoledarski lonček, izpodrsnilo ji je in je padla tako nesrečno, da si je na hodniku razbila glavo.
Velik je bil pogreb!
Veliko žalovanja!
Veliko ogorčenje!
Spet nas je poklical župan.
Kakor sveče smo stali v njegovi pisarni.
»GOrpodje, zdaj vidite, kakšno nesrečo lahko napravi odpadek!... Kdor ga lahko-
miselno odvrže na cesti, je zločinec, ki spada v kriminal!«
S strogo uradnim pogledom nas je oši-nil.
»Da se boste bolj potrudili, razpisujem nagrado.. . Steklenko stare zlatorumene slivovke!«
• Slivovka!
Božanska beseda!
Nam vsem je zastal dih.
Pogledali smo ga s svetlimi očmi.
»Službujoči varnostni organ tiste ulice, v kateri posebna komisija — ki jo bomo sestavili — ne najde nobenega odpadka, prejme nagrado... Zreb pa naj določi ulice. ki jih vzamete v varstvo!«
Stopil sem za korak naprej in salutiral.
»Gospod žunan, dovolite, da brez žreba prevzamem Ulico naših duševnih velikanov!«
Tako naglo sem zasukal pete. da sem še pravočfno ujel veseli prizor, ko so se tovariši trkali ob čelo.
Kdo bi jim zameril!
Saj je res bilo bedasto in blazno misliti na nagrado, če v najlepši in najpromet-nejši ulici prevzame? službo!
Šest slaščičarn!
In vse prodajajo sladoled ...
Kako se mi je posrečil čudež, da sem zlatorumene slivovko dobil v dar?
Kolumbovo jajce!
Tako preprosto, da me je sram povedati!
Vrgel sem se v civilno obleko in sem šel za prvim smrkavcem, ki je z »lončkom« v roki stopil iz slaščičarne. Kakor senca sem šel za njim in prežal, kdaj bo polizal
tiste ledene dobrote in treščil zavitek na hodnik... Kaj kmalu sem ujel prvega tiča!
Prijel sem ga za lase in mu pri jamo po-šepetal na uho:
»Tako, ljubček. zdaj pa poberiva vse te lepe lončke, ki krasijo hodnik!«
Nič ni pomagalo, ne jok ne stok!
V gručah so se zbirala zijala in se fantičku škodoželjno smejala.
Za spomin sem jih trikrat fotografiral in zdaj slike hranim v posebnem albumu z naslovom:
»Srčna kultura!«
Prvi dan je cestni pometač petkrat odpeljal v svojih kolavtah, drugi dan enkrat, tretji dan že ni bilo nobenega lončka v smeteh!
Zmaga in uspeh na vsei črti!
Gospod župan mi je čestital in slovesno izročil dragoceno darilo.
Še celo frak je bil oblekel!
»Kaj pa imate tukaj?« me je vprašal in s prstom pokazal na debelo, v lepo rjavo usnje vezano knjigo, ki sem jo držal v levici.
»To je pa album odraslih zločineev, ki sem Jih za spomin fotografiral na terenu!«
Vzel ga je v roko.
Z velikim zanimanjem je obračal karto-naste liste.
Nakrat pa prebledi
»Boga mi. to je moja žena!«
»Kaj ne, gospod župan, da se mi je odlično posrečil ta snemek?«
»Škandal! Sramota!« je zarohnel.
Še tisti dan mi je dal brco.
In tako sem postal literat.