862. štev.
V Ljubljani, ponedeljek dne 11. maja 1914.
Posamezna štev. „I)neva* stane 6 vin.; ravno toliko p-samezna številka „Bodeče Neže*.
„DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi oh nedeljah 1n praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri« <ogo „EODKČA NEŽA“. Za ljubljanske naročnike Biane „Dan“ s prilogo dostavjjan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje naročnike stane „l)hn“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1*90 K. —- Naročnina se pošilja :::	upravništvu.
Telefon .številka 118.	:::
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža*.
a^virii
Boj za Trst.
Trst, 7. majnika.
Impozantna manifestacija slovenskega delavstva dne 1. majnika je silno razburila naše Lahe. Bili so namreč trdno uverjeni. da bo ta manifestacija. ali zelo klavrna, ali pa da |e sploh ne bo, in to zato, ker so napeli vse sile, da bi preprečili to manifestacijo slov. delavstva v Trstu. Toda premotili so se: manifestacija je bila sijajna, slov. delavstvo je obhodilo vse glavne ulice »italijanskega« Trsta, in nihče jih ni mogel ustavljati. Tega pa Lahi niso pričakovali, zato so silno poparjeni in razkačeni.
2e v ponedeljkovi seji mestnega sveta je bil sprejet z glasovi večine predlog dr. Are, naj sestavi ekseku-liva spomenico na državne oblasti, v kateri naj se opišejo dogodki 1. majnika, da bo vlada vedela, kako mažejo Slovenci s svojimi nasilnimi in izzivalnimi manifestacijami laški značaj Trsta. Kako kuhajo Lahi jezo, pa se je pokazalo posebno pretekli torek v seji mestnega sveta.
Inž. Doria, drugi podžupan in zagrizen kamoraš, je prvi dobil be-*td9; Poročati je imel o sklepu dele-nmž sc^e-tl?Kodkov L majnika. a nega reda rzČ’pr1av.ma!o časa dnev-<5i *e Drioel žaliti in zaničevati ^ lovence na prav nesramen na m. - Ko je dSCčal sToi sramotilni in izzivajoči »govor« <;P iP priglasil k besedi dr. Vilfan, da pošteno zavrne. Kakor hitro pa je začel govonti, so začeli Lahi vpiti m razsajati in naposled so začeli metati slov. poslancem razne psovke: »gnampolo« (zaklical poslanec Sa-maia), macaco, itd. Psovke »ščavo«, pa so kar deževale.
Dr. Vilfan pa je zahteval od župana, da napravi red, ker ima pač pravico govoriti in to celo v svojem
Jeziku. Nato je prjčel slovensko:' »Slavni Občinski svet!« — V tem hipu pa jc zavrelo. Laški poslanci 'šo pričeli divjati kot nori; izzivali so, žalili in žugali. Naenkrat pa so vstali in hiteli proti slov. poslancem, da jih napadejo. Slovenski poslanci pa so se pripravili za obrambo, vendar pa je udaril eden izmed posl. večine dr. Rybafa s pestjo po obrazu. — Župan je prekinil sejo.
In sedaj pride glavna stvar. — Župan ie bil vendar tako pameten, da je spoznal nasilje in lopovščino laških poslancev in bil je uverjen, da bi znalo imeti vse to žalostne posledice za tržaški občinski svet, zato je napel svoje sile, da vse lepo ublaži m Poravna mirnim potom. Povabil je dr. Wilfana in dr. Rvbafa v svoj kabinet, kjer ju je pripravil do tega, da sta mu obljubila pozabiti na vse, ako dobita zadoščenje. Pogoj za
spravo pa ]e bil, da označi župan izjavo podžupana Dorie, ki le bila povod teinu kravalu, kot protislovno s pravilnikom in obenem tudi obsodi vse žalitve in psovke, izrečene proti Slovencem, posebno pa oni dejanski napad na dr. Rvbafa. Italijanski poslanec, ki je udaril Rybafa, je bil poklican v kabinet in je moral prositi oproščenja za svojo »netaktnost«.
Slovenski poslanci so se zadovoljili s tem, in zopet je bilo vse v najlepšem redu. Za plačilo pa so bili slov. poslanci izžvižgani, ko so stopili po seji na ulico, in dr. Wiifan je dobil v nogo čašo, ki je priletela izpred kavarne »Muncipio«.
Radovedni smo, kaliko časa bo trajala v mestnem svetu hvaležnost do naših poslancev zaradi te velikodušne galantnosti, ki so jo izkazali laškim poslancem. Nam se zdi, da prav malo časa. Ob prvi priliki bodo Lahi zopet pokazali svojo 2000letno kulturo, ob prvi priliki bodo zopet udarili na slovenske poslance. O tem smo lahko prepričani. Kdaj pa so se vedli italijanski poslanci dostojno proti slov. poslancem v tržaškem mestnem svetu, kdaj so jih upoštevali? Nikdar. Nasprotno, do sedaj, so se vedno kratkomalo norčevali iz njih; naši poslanci pa so vse mirno in potrpežljivo prenašali.
Potrpežljivost naših mož je zares občudovanja vredna. Ta jiotrpež-Ijivost se je vzdržala tudi še po tem surovem in naravnost barbarskim nastopom italijanskih poslancev v torkovi seji mestnega sveta. Naši poslanci so se zadovoljili s tem, da je napadalski ital. poslanec prosil Ry-bafa oproščenja — v kabinetu.
V torek je bil moment, ki bi ga lahko izrabili naši poslanci. Italijanom bi se prav gotovo tresle hlače, ko bi se naši poslanci odstranili ter vložili pritožbo na vlado. Pretepati se menda vendar ne bomo pustili. Dva ital. poslanca sta poslala brzo javko na Stiirgk
Leto 111.
——  —,
Posamezna -tev. „Dneva* stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka ^Bodeče Neže*
fR	Uredništvo in upravništvo:	;;s
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranbirana pisma •e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogtaso se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in kahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-pust. — Za odgovor je priložiti znamko.
K	Odgovorni urednik Radivoj Korene.	n:
ts	Last in tlak nUčite(jBke Tiskarne".	/a
srovMa	s
nič drugega. V tej brzojavki so obvestili ministra o slov. provokacijah! Cas je, da bi se enkrat oprijeli gesla: zob za zob. Krivice se nam godijo na vseh koncih in krajih: imeli bi kaj tožiti. S takimi nasprotniki kakor so naši Lahi, ni mogoče dalje s ponižnostjo in potrpežljivostjo. Prizanesti bi se jim ne smelo prav ničesar, tem večnirp nespokornikom. Naši poslanci naj se poslužijo najostrejšega meča magari obstrukcije. Obstrukcija slovenskih poslancev v mestnem svetu bi bila gotovo največji strah naših Italijanov, zakaj oni dobro vedo, da bi ta utegnila privesti s seboj koini-sarijat, ki bi nam bil gotovo bolj pravičen od italijanske večine, ki še ni sprejela niti enega slov. predloga v mestnem svetu. Tako bi imeli Lahi
prestrižene peroti, Slovencem pa ne bi bilo treba poslušati psovk, kadar zahtevajo svojih pravic.
Naše gospodarsko vprašanje.
Avstrija s svojo trgovino na Balkanu nazaduje. Naš zunanji minister je pohvalil, kakor znano, v svojem zadnjem ekspozeju dobro razmerje naše države napram balkanskim državam. Imenoval je pri tem izrecno Srbijo, Grško, Turčijo in Albanijo. Kakšno je to razmerje in kakšen pomen ima za nas kot vele-vlast in predvsem kakšen gospodarski pomen ima, tega, žal, grof Berchtold ni povedal. Kar je pozabil povedati grof Berchtold, to navaja zdaj svetovno časopisje, ko se peča z njegovim ekspozejem. Oospodar-sko stran našega »dobrega razmerja« napram navedenim državam sta skoraj istočasno in soglasno ocenila v suhih številkah dva svetovna lista angleški »Times« in ruski »Novoje Vremja«. Navesti hočemo te poučne številke. L. 1884. je znašal avstrijski izvoz v Srbijo 62 odstotkov vsega srbskega uvoza, torej skoro celi dve tretjini. L. 1910. se je moglo zunanje ministrstvo na Dunaju ponašati s sledečimi presenetljivimi rezultati: Avstrijski izvoz v Srbijo se je znižal od 62 na 20 odstotkov, dočim se je nemški izvoz zvišal na 41 odstotkov in Avstro-Ogrska je po 25Ietnem »gospodarskem in političnem delu« na Balkanu prišla z mesta dobavitelja prvega razreda na mesto dobavitelja tretjega razreda. Kakor je rekel grof Berchtold, Je naša zunanja politika mnogo dosegla na Grškem. Naj govore dejstva: V pogajanju o novi trgovinski pogodbi z Grško dozdaj nismo ničesar drugega dosegli, nego ponudbo Otške, da je pripravljena dati Avstriji iste ugodnosti, kakršne more nuditi »najbolj prijateljski državi«. To je teorija. V praksi smo dospeli do rezultata, da se je naša trgovina z Grško mnogo bolj poslabšala nego naš izvoz v Srbijo. Pride na vrsto — Turčija. Turek je vAvstriJi bolj priljubljen subjekt nego Slovan. Vsled tega ustanavljamo v Turčiji nemške šole, na Koroškem pa iščemo slovensko šolo. Zato nam je Turek hvaležen. Dvakrat so proglasili turški trgovci bojkot avstrijskega, blaga in naš izvoz v Turčijo se je od 1. 1885 pa do leta 1910. znižal od 20 na 15 odstotkov, od tega časa nadalje pa še bolj. V istem času se je nemški izvoz v Turčijo podeseteril. Zelo zanimivi so podatki naše albanske politike, te ženialnosti diplomatične umetnosti dunajskega Ballplatza. L. 1900 je uvozila Avstrija v Albanijo blaga za
2 mil. frankov, Italija pa za 400.000 frankov. Leta 1906. se Je znižal avstrijski izvoz skoro na 100.000 frankov, dočim se je povišal italijanski na 2,800.000 frankov. Leta 1901 je pristalo pri albanskem obrežju 46 odstotkov avstrijskih ladij in 14 odstotkov italijanskih. L. 1906 se je avstrijsko razmerje zmanjšalo petkrat, italijansko pa zvišalo triinpolkrat. Dočim smo mi v trgovskem oziru tako zelo nazadovali, se je zvišal nemški izvoz na Balkan v poslednjih desetih letih najmanj za 93 odstotkov. Da bi mogli voditi to balkansko politiko so se morale zgoditi razne vojaške »reforme«, ki nas stanejo od leta 1911 naprej vsako leto 92 milijonov več. Leta 1912. je bilo dovoljeno za topove 195 milijonov K, izrednih izdatkov in 50 milijonov K, ki se prištejejo vsako leto k proračunu vojnega ministrstva. L. 1914 je bilo že 320 milijonov K za mobilizačne izdatke, 40 milijonov K za morske operacije. Toda sedaj se že zopet zahteva novih 500 milijonov kron. Te številke je grof Berchtold pozabil povedati (Večernik Češkega Slova.)
Prvi majnik v Ljubljani.
LISTEK
M. ZEVAKO?
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
Toda Morever, ki ni prav nič sanjaril v onem trenotku, je kaj dobro videl Pardajana. Poskočil je radosti in se stisnil v temno prodajalno bližnjega trgovca z obleko. Ko je bil vitez mimo, je stopil Morever iz prodajalne in poklical stražnika, iz-prehajajočega se nedaleč odondot po končani službi. Rekel mu je par in ?tražnik je stekel. Tisti hip
katerima ? tPdi Kelus in Možiron, s katerima e imel Morever sestanek Povedal jima je. koga je srS se spustil za Pardajanom, sta počakala onadva na mestu.
Vse to gibanje je ostalo neopaženo vitezu, ki je korakal seveda dalje in spravil med tem že precejšnjo razdaljo med sebe in svoje pro-tivnike.
V trenotku, ko je zavil v ulico Montorgej, kjer je stala krčma pri Bijočem kladivu, pa je začul za svojim krbtom mahoma topot številnih korakov. Obrnil se je ter zagledal kakih deset stražnikov, na čelu jim Kelusa m Možirona; veg korakov pred ostalimi pa je Intel Morever.
Pardajan je pospešil korak.
Deželna vinska poskušnja.
Povodom IX. avstrijskega vino-rejskega kogresa, ki se vrši od 5. do 13. septembra 1914., se priredi v Gorici poleg razstave strojev in priprav za vinarstvo pokušnja gorlških vin.
Namen te pokušnje je, da se seznanijo vinarski veščaki in vinski trgovci z našimi vini in da se s tem pospeši prodaja. Obenem pa ima pokušnja tudi namen, nuditi domačim vinogradnikom, da se seznanijo v preskuševanju vin in da se zbudi med njimi nekaka konkurenca v pravilnem kletarstvu.
V ta namen se obrača podpisani odbor do naših vinogradnikov, da se v čim večjem številu udeleže te pokušnje z dopošiljanjem vina lastnega pridelka.
Od vsakega vzorca naj se pošlje vsaj po 6 steklenic, držečih sedem desetink litra vina. Ena teh steklenic se uporabi za predpokušnjo, ena za kemično preiskavo, ki se izvrši brezplačno, ena za pokušnjo presku-ševalne komisije, ostale pa za pokušnjo vdeležnikov vinarskega kongresa in domačih vinogradnikov, ki pridejo k pokušnji.
Pri dopošiljanju vina naj se pazi na to, da bo belo vino v takozvanih renskih steklenicah, črno v bordo-steklenicah. Odbor da vinogradnikom take steklenice kakor tudi zamaške brezplačno na razpolago.
m
s r
i
„Shod železničarjev! Neverjetno! To bo zopet kaka revolucija ...
X
Drugi dan . .. „Kje pa so? ..
»Stoj! Stoji« je kriknil Morever.
»V imenu kralja!« je zarjul desetnik.
Meščani, ki so gledali prizor, so privzdignili ob tem klicu svoje čepice. In takoj jih je planilo par, da zastavijo vitezu pot: nagon, podpirati močnejšega proti slabejšemu, je bil še vedno in povsod značilna poteza strahopetne purgarske svojati.
Pardajan ni rekel ničesar, izdrl Je le svoje široko, močno bodalo ter ga pokazal ljudem z obrazom, ki je bil tem strašnejši, čim bolj se je zdel pokojen. Radovoljni policisti so odskočili in se stisnili k zidu: kakor hitro preti nevarnost, je purgar rad pripravljen, prepustiti hudiču posvetno oblast in še kralja povrhu!
»Stoj! V imenu kralja! so se drli preganjalci.
Stekli so za njim.
Pardajan, stiskaje bodalo v roki. Je zdaj res pospešil svojo hojo. Njegov namen je bil, bežati mimo gostilne, ne da bi se ustavil tam, pa se izgubiti v nerazrešnem labirintu uličic, ki so tvorile vražjo mrežo med novo cerkvijo sv. Evstahija in med trgom Grev.
Toda ravno v trenotku, ko se je pognal, je zagledal na drugem koncu Montorgejske ulice četo stražnikov, ki jih je bila gotovo poklicala kaka dobra meščanska duša.
ViteZ je bil zajet! Rahel znoj mu je stopil izpod lasnih koreninic. Ko pa se je ustavil za trenotek, preinišljaje,
ali naj naskoči one, ki so pred njim, ali one, ki mu slede, se mu je zpletel med noge pes, ki je pritekel nasproti.
»Pipo!« je viknil Pardajan. »Moj oče je torej tu!«
In planil je v krčmo s klicom:
»Pozor! Pozor! Slede mi...«
Stari Pardajan je skočil k vratom. Pogled na desno in na levo ga ie prepričal o resnosti položaja: na levi četa, na desni četa, na vseh pragovih hiš pa razjarjeni častivredni meščanje, goreči hrepenenja, da pripomorejo k poginu dveh siromakov, ki stojita sama proti premoči...
Zapreti vrata hi zapahniti Jih, je bilo staremu bojevniku delo tre-notka.
In že se je začelo razbijanje.
»Odprite!« so tulili zunaj.
»Zabarikadirajmo se!« je dejal stari Pardajan.
»V imenu kralja!« je rjul straž-niški desetnik.
Miza stoli hi klopi so bile v tre-notku navaljene pred vrata. Zunaj, pa je prihajalo razbijanje Čimdalje srditejše.
»Imamo ga!« je kriknil gias, po katerem je spoznal vitez Moreverta.
»Se ta zaboj!« sta rekla obleganca in porinila v vežo težko omaro, ki je izpopolnila barikado.
»Kako uro se utegneva držati,« je dodal stari.
»V eni uri lahko zapaliva ves Pariz,« je odgovoril mladi mož.
»Katoi Kato!« je poklical klati-vitez.
Debela Kato je stala poleg in opozovaia neobičajne dogodke brez posebne razburjenosti. In če ji je kaj trepetalo srce, ga je bolela misel, da hočejo kraljevi beriči odvesti mladega moža, ki je tako lep in tako hraber kakor nobeden drugi.
»Evo me, gospod,« je dejala.
»Eno besedo. Eno samo. Ali si zoper naju ali za naju?«
»Z vama sem, gospod,« je odgovorila Kato prepokojno.
»Dobro dekle si, Kato. Ne bo ti zaman.«
Ii stari Pardajan je šepnil sinu v
uho:
»Ako bi se bila zvzela zanje, na mestu bi jo bil ubil!«
Vitez je pokimal... Ah, kaj hočeš, čitatelj! Postavi se ti na njiju mesto!...
»Kaj se ti je zgodilo, fant?« je povzel stari.
»Povem vam kasneje, oče. Dolga je povest.«
In kaj je rekel Pardajan^ starejši?
»Kato, vina daj!... Pripoveduj, sinko, časa imava dovolj!«
In dočim so odmevala vrata od zamolklih udarcev ter se Je razlegalo znotraj divje ajanje Pipovo, zunaj pa rjovenje desetnika in vekanje babnic, ki so padale v nezavest, je poročal vitez svojemu očetu v kratkih in mirnih besedah, kaj se mu je pripetilo y. Luvru,
»To je upor zoper kralja!« je vreščal desetnik.
»Kaj, hudiča, pa si iskal v kraljevem brlogu!« jc godrnjal zlovoljno stari vojnik. »Ali ti nisem rekel...«
Pod silnim udarcem so se razklala vrata, od vrha do tal.
»Kato!« je dejal vojnik.
»Evo me, gospod.«
»Olje imaš pri hiši, kaj ne?«
»Imenitno olje, orehovo. Tri sodčke sem ga dobila pred osmimi dnevi.«
»Dobro! Pa ognjišče imaš tudi zgoraj, kaj ne?«
»Imam, gospod!«
»Kje je tvoje olje?«
»V kleti, gospod.«
»Daj ključe ...«
»Nate jih!«
»Kato, dobra punica si. Pojdi gor in zakuri velik ogenj, dober ogenj, veš! Kakor da bi imela speči prasca ali meniha ... Pa naglo!«
Debela Kato je skočila po trske in drva ter stekla s polnim naročjem v prvo nadstropje.
»Zdaj sva midva na vrsti!« je dejal gospod Pardajan oče.
Hitela sta z vitezom v klet. Deset minut nato so stali zgoraj trije sodi olja, poleg kruha, kolikor je bilo v krčmi, kakih petdeset steklenic, železnega droga in krampa, ki sta ga bila našla v kleti.
»Evo niunicije!« je velel oče in poKazal na olje.
(Dalle.)
Za najboljša vina se bodo delila razna priznanja in darila.
Kdor hoče svoje vino vposlati na razstavo, naj javi to do konca maja t. !. predsedništvu IX. vinorej-skega kongresa v Gorici (deželni
dvorec).
Odbor odpošlje svojedobno sam po vino.
Za dobo razstave se dajo raz-stavljalcem tudi kioski na razpolago, v katerih zarnorejo svoje vino raz prodajati. Koliko bo znašala najem ščina za kioske, določi razstavni od sek.
Odbor IX. avstrijskega vinorejskega kongresa.
Štajersko.
Nemška lažikultura. V vedno lepši luči se nam razkriva nemška kultura. Vsiljiva je, liki vlačugi, ki se nalepotičena vsiljuje tistemu, ki ga na cesti sreča. Izmozgava ga s tem, da mu obeta vsemogoče sladkosti. Ce jo človek pravočasno spozna. to nemško lažikulturo, in se je hoče otresti — potem pa postaja skrajno nasilna in kolje, pobija tiste, ki ji s srdom in zaničevanjem ter studom obračajo hrbet. Evo konkretnega slučaja nemške lažikulture v Mariboru. Ta teden je prišel v Maribor iz Ljubljane cirkus »KrateJI«. Podjetje je dalo v Ljubljani v Narodni tiskarni natisniti par tisoč dvojezičnih vzporedov. Mnogo jih je prineslo podjetje seboj v Maribor. Kar prvi večer se je nemčurski galerijski mob zrepenčil. No, nihče ni pričakoval resnih izgredov. V petek zvečer pa se je po predstavi navalila renegatska sodrga na mirno odhajajoče Slovence. Troje jih je pobila na tla in eden je obležal nezavesten. Prihitela je policija. Stražmojster Pfuff je hotel najhušega ščuvarja pretepaškega nemškega učitelja Kreka aretirati. Skraja se mu je izmuznil, potem ga pa je le zasačil. Svedoki pravijo, da je Krek skušal Puffa, ker Je on nemški učitelj, sebi v dobro pregovoriti, naj ga izpusti. Puff tega ni storil. Bo-Ii dobil Krek zasluženo plačilo, nam ni znano ... Ze enkrat, pred tremi tedni, smo poročali, da se je nemška fakinaža navalila v »novem parku« na Slovence. Izrazili smo bojazen, da se bodo izgredi pričeli ponavljati. To se je uresničilo. Ker je med mariborskimi policaji malo Puffov, ne smemo pustiti teli dogodkov ravnodušno v stran. Prvo čemur se moramo za bodoče z vso silo in paznostjo posvetiti, je, da se mariborska mestna policija podržavi. Sedanji pollciiski sistem ne zadošča. Je preveč odvisen od vsenemške in nemškonaciona/ne klike. Paševanja renegatov v Mariboru mora biti konec!
Naši žulji jih rede! Na prvem mestu poročamo o nesramnem napadu mariborske fakinaže na mirne Slovence, radi dvojezičnih vzporedov v cirkusu. Glavnega hujskača, učitelja Kreka, smo že imenovali. To je tisti Krek, ki je tudi lani avgusta meseca pobijal Slovence pred glavnim kolodvorom, ker so slovensko pozdravljali došlega nadvojvodo. To je bilo takrat, ko se je blagoslavljalo novi državni most. Takrat so Kreku pomagali pobijati Slovence komiji raznih mariborskih nemških tvrdk. Tudi pri petkovem ponočnem napadu so bili Krekovi pomagači sami trgovski in obrtniški nastavljenci nemških firm in nekateri dijaki tu-kajšnjh srednjih šol.
Maribor. Poročali smo že, da je nastal med finančno prokuraturo in mestno občino spor, ker zahteva
mestna občina pristojbine na zmleto žito c. kr. voj. erarja. Finančna pro-kuratura je to zahtevala zaJH. Vrhovno sodišče je razsodilo v korist mestne občine. Mestna občina bo imela s tem na leto čez 2000 K novih dohodkov.
Troje nemških »kulturnih« dogodkov. Trgovec z živino, hišni in veleposestnik v Sv. Duhu blizu Gradca, Matej Konrad, je opeharil neko graško firmo za 50.000 K. Skozi več let je ponarejal na izkaznicah težo prodane živine. Konrad je bil občinski svetovalec! — Pri Ffillingu so našli v potoku ubito neko Brigito Reichenbacher. — V vasi Modriach je ustrelil posestnik Klug svojo ženo v nekem prepiru. Klug je pobegnil. Devet otrok je brez staršev. Lepa je nemška kultura. Vzgaja goljufe, ubijalce, morilce itd.
Poljčane. Dne 3. t. m. je pogorela do tal bajta bajtarja Albina Do-gana. Dogan je izginil že leta 1912 neznano kam in bajta ni bila obljudena. Škode je 800 K, zavarovalnine 600 K. Ker je bil to letos že drugi slučaj, da je bajta začela goreti, sumijo opravičeno, da gre za zlobnost.
Račje. (Dete padlo z okna.) V sredo je šla žena čuvaja Urha v vrt po sočino ter pustila dvoje svojih otrok brez nadzorstva v kuhinji. Dveinpolletni sinček je spleza! na okno, omahnil, zbil z glavo okno in padel iz prvega nadstropja na dvorišče. Dete je dobilo k sreči samo lahke poškodbe.
Maribor. (Razno.) 61etna Ida Adamič je padla iz prvega nadstropja v Tkalski ulici na cestni hodnik in se po glavi težko potolkla. — Dekla posestnika Baloha, Roza Lončarjeva, je prišla z desno roko v stroj za rezanje krme. Zgubila bo najbrže troje prstov.
Dnevni pregled.
Iz slovenskega klerikalca dr. Korošca radi njegovega govora v delegacijah se je norčeval delegat
Clam-Martinic. Govornik se iz srca zahvaljuje dr. Korošcu za njegove všečne mu besede. Dr. Korošec je govoril kot črno-rineni Jugoslovan v imenu velikega števila črno-rme-nih Jugoslovanov. To je posebno velikega pomena v sedanjih razmerah, kajti ravno Jugoslovani so poklicani, da bodo igrali v monarhiji velikansko vlogo in da bodo postali rrtogočna zaslomba države. Govornik je pozval dr. Korošca, da naj ponavlja svoje bsede kolikor mogoče glasno in kolikorlcrat mogoče proti južni in protiJužnovzHodm m&\\.
britko se je ponorčeval Iz dr. Korošca nemški aristokrat. Dr. Korošec kot črno-rumcn Jugoslovan. Izborno.
Dr. Šušteršič zahteva, da se proti Srbiji energično nastopa. V delegacijah je dobil besedo tudi dr. Šušteršič. Dosti ni vedel povedati, višek njegovega govora je bil v tem, da je od Avstrije zahteval, da proti Srbiji močno nastopi radi orientalskih železnic. (Srbija namreč ne more pustiti, da bi tuja država imela po njenem ozemlju železnico. S tem so bili bolni Turki zadovoljni, zdravi Srbi pa ne. In zato se brani izročiti Avstro-ogrski orientalsko železnico, ki pelje po srbskem ozemlju.) In ker tega ne mara, se pa dr. Šušteršič jezi.
Važna zadeva. Pogajanja med Srbijo in Avstro-ogrsko oz. njenimi finančniki niso dospela do nikakega rezultata in sedaj kar naenkrat dunajski čifutski listi začenjajo groziti in ščuvati proti Srbiji in tudi dr. Šušteršič je za ostro akcijo. Toda Srbiji
se »ostrih akcij« ni nič več bati, ker če bi Avstro-ogrska res ne hotela prodati železnice Srbiji, bo Srbija napravila vsporedno progo do Soluna in s tem uniči orientalsko železnico; orientalna železnica ji bo morala za to plačevati še najemnino in po preteku pogodbe, ki je sklenjena z bivšo Turčijo, bo morala avstro-ogrska družba železnico še Srbiji prepustiti in Srbija bo tako imela dvotirno železnico do Soluna. Tudi »Samoprava« piše v tem smislu in se prav nič ne boji.
Naši domači vojaki za častno stražo — psu. Pred nekaj dnevi smo dobili poročilo o spodaj navedenem slučaju. Poročila nismo mogli prinesti, ker vemo, da je državni pravd-nik precej strog. Predvčerajšnjem je istotakšno poročilo prinesel »Slovenec.« Ker je zadeva važna za vse, prinašamo »Slovenčevo« notico ne-izpremenjeno. Pod zgornjim naslovom piše: O kruti obsodbi vojakov 6. stotnije v Celovcu smo poročali in je visokost kazni v celi avstrijski javnosti napravila najmučnejši vtisk. Čudne razmere pri šesti stotniji 17. pešpolka so se pričele, ko je bil prestavljen k 6. stotniji stotnik Hugo Nechansky. Prej je bila ta stotnija najboljša in je bilo pri njej najmanj kazni, potem je postala ta stotnija najslabša. Višek o tem, kako ceni ta stotnik naše fante, pa je dosegel s tem: Stotniku Nechanskemu je poginil pes. Dva vojaka v paradi sta bila določena, da ga pokopljeta. Od teh dveh vojakov pa je bil eden radi nekega prestopka, ko je bil še v ci-vilu nekaj kaznovan. Stotnik Ne-chanksy je za to zvedel in ga takoj zamenjal z drugim vojakom, ker ni smatral človeka, ki je bil kaznovan, za vrednega, da bi pokopal njegovega psa! Ob takem »vzgojitelju« vojakov ni čudno, da so mladi fantje postali žrtve. In ta stotnik ni bil od 6. kompanije prestavljen, kakor se je pisalo, ne on ji poveljuje še danes. Mož, ki tako ponižuje avstrijske vojake, da jih izbira za častno stražo crknjenim psom, je še vedno na svojem mestu.
Demonstracije trgovskih akademikov v Pragi. V torek, dne 5. maja se je ustrelil na Ceškoslovanski trgovski akademiji slušatelj Alojzij Hajek. Samoumor je izvršil ob 3. uri popoldne v III. letniku. Kot glavni vzrok se navaja profesor Sieben-schein, kateri je med dijaki in med profesorji baje nepriljubljen. V sredo so se zbrali dijaki na stopniščih in v avli akademije ter čakali na profesorja Siebenscheina. Ta ni prišel, ker je dobil 14 dneven dopust, češki listi
•Narodni poUtUcsr- in -Narodni I_l-
sty« so poročali, da prof. Sieben-schein ni vzrok samomora Hajka. To je povzročilo, da so začeli dijaki demonstrirati. V četrtek se je zbralo blizu 20Q0 slušateljev in slušateljic pred Češkoslovansko trgovsko akademijo in ob 5. popoldne se je začel pomikati sprevod demonstrantov, obkoljen z veliko množico ljudi, spremljevan od uradnih organov. Demonstranti so obšli glavne praške ulice in se podali pred poslopje »Narodnih listov« in »Narodne politike«, kamor so poslali deputacijo prote-stovati. Ob 8. uri zvečer so se vsi slušatelji in slušateljice mirno razšli. Češki listi pišejo o impozantni in mirni demonstraciji. Demonstracija je bila faktično dobro organizirana in se je vršila na jako dostojen način. Dijaki zahtevajo, da se začne takoj z disciplinarno preiskavo proti prof.
S. V petek so se na vprašanje vladnega svetnika in ravnatelja akademije dr. Režabka, kaj mislijo napraviti, zavezali vsi slušatelji akademije
Kavarniški štreber.
Francoski spisal Franc Copee. — Prevel Ivan Ankudimljev.
Tekom svojega petindvajsetletnega prvega zakona ni imela gospa Rappe veliko prijetnega, ker je imel njen soprog, eden najznamenitejših drožistov v rue de la Verrerie, slabo navado, preživeti vse svoje večere v kavarni. Drugače mu ni imela ničesar predbacivati. Kot dober trgovec — celo zelo izreden— je delal pri olju in kakau izborne kupčije in tvrdka je napredovala. Njegova soproga, ki je cel dan presedela sredi prodajalne, prepojene z ostrimi dišavami, v neke vrste stekleni omari, je mogla na koncu vsakega meseca zaznamovati precejšen dobiček v veliko glavno knjigo. In ker je za večino ljudi glavni namen Življenja v tem, da kupiči tolar na tolar, ni mogla ta trgovka, ta rojena meščanka, ničesar drugega, nego kazati se zadovoljno Ker se je pa ob polsedmi uri zapirala trgovina, ob sedmi uri večerjalo, in je posegel gopod Rappe po desertu vedno po klobuku in palici, da odide v kavarno »du Gaz«, odkoder se ni povrnil pred polnočjo, se njegova gospa, ki ni imela otrok, čestokrat ni mogla ubraniti dolgočasju in je zehala nad svojo nogavico ali zaspala nad časopisom.
Ob nedeljah in praznikih popoldne je kajpada blagovolil gospod drožist popeljati svojo gospo nekoliko na izprehd. Kmalu pa je odhitel »gospod« kakor navadno v kavarno in je pustil svojo boljšo polovico v samoti.
Komaj dva ali trikrat jo je peljal pozimi v »Opera Comique« — ker je bila ta sedaj enkrat neogibno potrebna, pa meščane, rodom Parižane — toda zdelo se je, da je imel gospod Rappe malo okusa za to, ampak šel je tia kakor pretepen pes.
Gospa Rappe Je bila žena, ki je zvesto izpolnjevala svoje dolžnosti; zato se ni mogla odkrižati nekega gotovega ogorčenja. Kdo bi ji jemal to za zlo? Če sedi dostojna gospa, kot zvesta, marljiva pomočnica svojemu možu, ves božji dan s peresom v roki v prozorni gajbici, da vpisuje v neskončni register število na število, zasluži res kaj boljšega, kakor da jo pusti soprog ves večer sam, in bolj čisla od nje svojo druščino, obstojajočo iz pet do šest pivcev piva, katerih razgovor se omejuje na to, da se med dvojnim Igralnim omizjem prerokuje skorajšnji padec ministrstva, kar res ni nobena umetnost, osobito če se govori o francoskih ministrstvih.
Tako se Je gospa Rappe polagoma vedno bolj odtujevala svojemu soprogu; in ko je umrl naknadne
smrti — varujmo se pozimi razgrevajoče zabave po gostilnah: prehla-jenje je takoj tu Prj vstopu na zrak, in zdravje, morda življenje je zaigrano! — je potočila njegova vdova samo dolžni delež solz za njim in je bila hitro utolažena. Bila je premožna gospa z 2000 frankl dohodkov in po vseh nadah s precejšnjim izkupičkom pri trgovini; vrh tega šele v sedemintridesetem letu- Ce je vprašala ogledalce, ji J? pokazalo navadno krepko, pa tudi še prijetno zago-relko. Kratkomalo, še predno je poteklo leto žalovanja, se je odločila gospa Rappe, da se zopet omoži.
Tu je bil prvi kandidat dolgoletni hišni pomočnik, gospod Rosier, lep mož, bivši podčastnik, z onimi značilnimi lastnostmi, ki se jim dame ne morejo ustavljati. Ze za življenja soproga mu je Šla Cesto gospa Rappe na roko s kakim prijaznim pogledom. Pred vsem se je lahko pridržala pri tem trgovina m se Je spravil letno gotov dobiček. Bil je sicer mlajši nego ona; a ogledalna omara (o, kako prijeten kos pohištva!) ji je zagotavljal, da je tudi ona še mikavna. In potem gospa Rosier, to je lepše zvenelo nego gospa Rappe; za perilo in srebrnino pa lahko ostanejo iste črke.
Trinajst mesecev po drožlsto-vem pogrebu (ko se je spoznal lahko pod preperelimi .venci na njegovem
pod častno besedo, da prekinejo z demonstracijami toliko časa, dokler ne bode končana preiskava proti prof. Siebenscheinu. Preiskava bo trajala približno 14 dni in ako bode izpadla za dijake neugodno, se bodo demonstracije nadaljevale in v tem slučaju bodo morali zapreti akademijo, kar bo dijakom v veliko škodo.
Slavni francoski aviatik Pegoud je pred svetom zopet čist. Znano je, da Je slavni francoski aviatik Pe-
čjZI!?n po sv°i*h Predrznih letih bil obdo zen od švabskega mehanika ki je bil v njegovi službi, da je v zlobnem namenu pokvaril svoj letalni stroj, potem, ko ga je prodal italijanskemu zrakoplovcu Dal Mi-stru. Preiskava in pravda se je Silno dolgo vlekla in nazadnje je sodišče razglasilo, da popravljeni aparat ne pomeni nobene nevarnosti za življenje letalca. Sedaj šele se je Pe-goudu dovolilo na popravljenem aparatu letati in tako dokazati množici in celemu svetu, da je aparat nepoškodovan. In res je te dni Pegoud pokazal Milanu, kaj premore na svojem aparatu. Množica, ki je prisostvovala predrznim letom zra-koplovca, je po končanih poletih dala obrekovanemu Pegoudu sijajno zadoščenje. Pegoud, ki je na »pokvarjenem« zrakoplovu napravil še nepokazane poskuse, je pred celim svetom zopet čist.
Samomor. Pri 59 let staremu bajtarju Andreju Vovniku v Potočah pri Predvoru se je že dalje časa opažalo, da se mu je nekoliko omračil duh. Ko se je njegova žena 5. t. m. za nekaj časa odstranila od doma, je odšel Vovnik na svisli in si z žepnim nožem prerezal vrat. Vovnik se je nasproti svoji ženi opetovano izrazil, da bo izvršil samomor.
Vlom. V noči od 27. na 28. m. m. so neznani zlikovci vlomili v lovsko kočo g. Luckmana na Savi. Odnesli so samo nekaj knjig, katere so se pa drugi dan zopet pod neko skalo v bližini našle.
* 12.000 kron je ukradel, zato so ga aretirali. Sin trgovca Gogiča iz Sarajeva je ukradel iz očetove blagajne 12.000 K in več dragocenosti v skupni vrednosti 1000 kron. Sin trgovca se ni dolgo veselil ukradenega denarja, zakaj policija ga je aretirala in izročila sodišču.
* Aretacija izseljeniškega agenta. Hamburška policija je aretirala na zahtevo avstrijske vlade izseljeniškega agenta Kupfermanna, ki se je udeležil izseljeniških afer zadnjega časa in ki je spravljal čez morje avstrijske delavce, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti.
* Žalostna smrt pisatelja. V od-
delku za slaboumne tnoskviške ječe
je umrl te dni nemški pisatelj Johan-nes Holzmann, ki je igral pred desetimi leti v višjih berlinskih krogih veliko ulogo. Izdajal je tudi tednik »Kampf«, katerega ostri članki so ga vrgli v zapor.
■ * Tragedija ljubosumnosti. V Mirovicah se je pripetila te dni grozna tragedija. Oskrbnik telefona in brzojava Jožef Žežulka je smrtno ranil svojo dolgoletno ljubico Marijo Liškovo, s katero je imel kot oženjen mož ljubimsko razmerje. Že-žulka je tudi težko poškodoval njenega očeta, gostilničarja Antona Lisko iz Mirovic. Zakon Žežulkovih je bil brez otrok in Zežulka ni smatral zakonsko zvestobo za kako dragocenost. Njegova žena je bila perica v gradu v Starem Sedlu pri Orliku. Žežulka se je zaljubil v samsko hčer gostilničarja Ant. Liške in njuno razmerje je trajalo več let. Toda to razmerje se je pretrgalo, ko se je v dotični kraj naselil neki možakar, ki je tupatam obgovoril Marijo Liškovo
in se z njo pošalil. Zežulka je bil silno ljubosumen in je očital dekletu nezvestobo. V soboto, dne 2. t. m. so počili trije streli v Liškovem stanovanju. Liska, gostilničar je vdrl v stanovanje in videl tam smrtno ranjeno hčer ter morilca, ki je nameril nanj samokres in tudi sprožil. Liska je bil težko ranjen na roki, vendar !$ lm.f. ^.e. toliko moči, da je izruval Zezulki, ki je hotel izvršiti samomor samokres in ga vrgel proč. Zežulko so vklenili in ga izročili okrožnemu sodišču v Pisku. Njegova ljubica bo težko ozdravela.
* Sam se obdolžil uinora. Oni fn*zXečer te Pr'Stopil k nekemu stražniku v Brigittenavu mož, ki je on zelo razburjen in ki mu je povedal, da se piše za Krittla in da je okrog pete ure vrgel v Donavo nekega tujca. Stražnik je razburjenega moža peljal na stražnico, kjer je poslednji izpovedal, da se je sešel na bregu z neznanim tujcem, ki je sedel tako blizu njega, da ga je to razdražilo in da sta se začela oba prepirati. Tujec mu je grozil, da ga udari, na kar ga je Krittl tako pahnil po bregu, da se je skotalil v vodo, kjer je utonil. Nato je Krittl hodil okrog in vest ga je grozno pekla. Pravi, da ni hotel tujca umoriti.
Vatroslav Holz.
V soboto ponoči je umrl gosp. Prostoslav Kretanov Holz, vpokojeni uradnik banke Slavije in marljiv slovenski pisatelj. Lani koncem julija je zaslutil, da se mu bliža smrt in naprosil je svojega prijatelja-literata naj mu napiše nekak — kakor je re-cel — anticipatni nekrolog, češ, »dne 1. avgusta 1913 stopim v 70. leto, čegar svršetka menda ne dočakam. Vendar pa bi rad zvedel, kaj poreko naši ljudje a meni in o mojem literarnem delovanju.« Tako smo prinesk v »Dnevu« listek, o rajnem Holzu. Ker je slavilo baš takrat nemško časopisje jubilej Grech. Hauptmanna in Petra Roseggerja, je porabil pod-listkar priliko, da je primerjal R°-seggerjevo samoučno življenje s Holzovim, ki se s svojimi romantičnimi doživljaji križa res s čudovito podobnostjo z doživljaji nemškega Holzovega rojaka. Po našem listku je prinesla tudi tržaška '»Edinost« parafraziran listek o Holzu, za njo »Soča« kratek članček in po par vrst sta prinesla tudi »Slovan« in »Slovenski Narod«. Holzova slutnja se je uresničila: umrl je 2 meseca in 20 dni pred svojim 70. letom. Na smrt se je pričel pripravljati dne
3. marca t. 1-, ko mu Je zdravnik povedal. da ima želodčnega raka in da ima samo še dva meseca do svoje smrti. Uredil in zbral je vse svoje rokopise in že tiskane spise, jih zvezal po tvarini v enotne zvezke, ki bi mogli tvoriti celotne knjige, in je vse skupaj izročil »Slovenski Matici«, da izda, kar hoče, ali lmskrbi, da izidejo vsaj njegovi, osebni spomini na »bto znamenitih slovenskih mož«.
1 okojnik je bil literaren samouk, ki se je z lastno pridnostjo dvignil do spoštovanja vredne omike. Kot nezakonski sin 211etne Magdalene Ol-čeve, hčere slepega nagornjaka v Zgor. Verjanah pri Sv. Trojici v Sl. Goricah, je hodil v kmečko ljudsko šolo pri Sv. Ani. Šestnajst let star je šel sam v Maribor in postal pozla-tarski in cerkveno restavratorski vajenec. Leta 1864. je postal pomočnik in je baš nameraval oditi na Dunaj, da bi se bil v umetni obrti dovršil, ko je bil poklican v službovanje k vojni mornarici. Tako se je moral odpovedati cilju, da postane
grobu samo še eden z napisom »Stalni gostje kavarne du Gaz«), se je vdova omožila v drugič. Tvrdki so se dodale samo besede »Rosier naslednik«.
Vse je šlo sedaj po volji tekom treh dni medenega tedna, ki sta jih l>rebila novoporočenca vFontebloju.
Ko sta se pa zopet vrnila v Pariz, je segel Rosier takoj po končani večerji po klobuku in palici.
»Toda kam hočeš sedaj?« ga je vprašala soproga v nekam tesni slutnji.
»Hočem se le za trenotek nav-žiti svežega zraka,« je odvrnil sila prostodušno. »Potem bi pa šel še rad nekoliko v kavarno. Torej na svidenje!«
In prišel je šele po polnoči, natanko tako kakor pokojni.
Gospa Rosier je bila iz sebe. Torej sedaj naj se pa prično zopet ti brezkrajni večeri samine in dolgega časa! In sedaj je bilo zanjo še občutnejše, kajti gojila je do novega soproga pravo strast in je mogla preboleti njegovo odsotnost še veliko manj nego rajnkega.
Pa je požrla svojo jezo in se zadovoljila s tem, da je naslednjega dne stavila tekom kosila na svojega Ahila — oboževanec je imel namreč to bojevito ime —■ nekaj vprašanj.
»Povej, ali greš .vsak večer v kavarno?«
Odgovor je bil popadljiv.
»Da, seveda! Kakor skoraj vsi sicer ... Šef je tudi vedno zahajal v kavarno* du Oaz«; jaz zahajam v kavarno »dela Garde nationale« ... Veš, na rue Rivoli... Obe si nista niti streljaj vsaksebi.«
»Res!« je rekla z izpremenjenim glasom; »Joda ali bi ne ostal sedaj raje doma... pri svoji ženki?«
»To bi storil zelo rad... Toda kaj hočeš? Ne da se odpomoči. če ne odidem po kosilu z doma, prebavljam slabo in ne morem spati. Ti nasprotno potrebuješ miru in si navajena, zaspati zgodaj... Dalje je vse-kako potrebno, da neogibno potrebno, da zahaja trgovec v kavarno; ondi nameriš na različne ljudi, izveš vsakovrstna poročila, in med dvema igralnima mizama se sklene prav često kupčija. In potem... kaj bi ti pripovedoval? Potem... sem se sedaj tako navadil.«
Da bi ga odvrnila od te navade, je poizkušala gospa vsa sredstva. Ker niso opravile ničesar lepe prošnje, je postajala napram njemu hladna in prepirljiva, da bi bilo kmalu prišlo do resnega spora; Ahil pa je nadaljeval vsak večer svoje izostajanje.
Goreča ljubezen do moža jo je navdala še s sledečo mislijo. Kaj pač je bilo, kar je vleklo moža tako y kavarno? Druščina? Okolnosti ?
akademičen slikar. Udeležil se je bitke pri Visu dne 20. julija 1866. kot podčastnik in stopil nato v Pulju v vojni arzenal. Svoje življenje do te dobe je že opisal 1. 1876. v Pajkovi »Zori« v noveli »Idealist« in 1. 1904. v »Slovanu« pod naslovom »Roman umetniškega samouka.« Za »Zoro« in »Kres« je napisal več pesnitev, ki tvorijo zbrane dva zvezka »Nerazvito brstje« in »Novo brstje.« Svoje zveze z listi, uredniki in pisatelji je opisal v »Slovanu« 1914. pod naslovom »Povabljen nepoklicanec«. Ta spis je nadaljeval še na smrtni postelji in ga narekoval. Iz Pulja je prišel k »Slovenskemu Narodu« za upravnika; nato pa je bil štiri leta pomožni uradnik pri mariborskem magistratu. L. 1878. je postal uradnik banke »Slavije«, kar je ostal do leta 1906. z na j večjo marljivostjo in z največjimi uspehi za — to banko, ki mu pa končno pokojnine — n i dala, nego ga je velikodušno podpiral le ravnatelj Ivan Hribar. Svoja potovanja je popisoval v »Slovenskem Narodu« pod naslovi »Potovanja križem domovine,« »Potopisne arabeske«, »Primorski sprehodi«, in »Potopisni paberki«; v »Edinosti« je pisal listke pod naslovi »Primorski obrazi«, in »Na vseh koncih in krajih«, V starem »Slovanu« pa pod naslovi »Slovenske krajepisne slike« (5 raznih potopisov folklornega značaja.) Mnogo je napisal životopisov in študij o slikarjih in kiparjih (o Šubicih, Progarju Ganglu, Ogrinu i. dr.) Več prav zanimivih spominov je spisal za »Slovana« o S. Gregorčiču, J os. Cimpermanu in A. Aškercu, pa tudi o drugih naših literatih in politikih, saj je imel pokojnik uprav fenomenalen spomin. Holz je znal pripovedovati živo, dramatično in vedno s humorjem. Ostavil je tudi veliko originalnih pisem naših prvih mož, ki so mu bili prijatelji. Svoj talent je bogato pomnožil in ga uporabljal v tast domovine in v množitev ugleda kult“r.nih delavcev. Zato čast
Slnvoncinf Xemu’ zvestemu sinu Slovenskih Goric in pokoj njegovi večno nemirni duši!	1	s
Ljubljana.
~ Boj za Meštrovlča. Slavni jugoslovanski kipar Meštrovič je razstavil letos svoja dela v Benetkah. Italijani so ga hoteli najprej imenovati zase in so ga zvali: serbo-italo-croato« (ko bi Meštruovič ne bil u-metnik, ampak kak delavec bi bil seveda »barbaro-croato«. Prišel pa je tudi neki kritik Ojetti, ki je rekel, da Meštrovič kopira Bourdellea. Bourdelle pa je izjavil, da je on ko-
Tako fe resnica zmagala. Meštrovičevi kipi vabujujo d.*;
naslednjega dogodka napravil »mednaroden zapletljaj in šahovsko potezo dr. Šušteršiča«; K portirju kakšnega ministra pride dr. Šušteršič. Ministra ni v uradu. Portir: Obžalujem; ampak ekscelence ni v uradu. Mednarodni zapletljaj je gotov in »Slovenec« bo o tem z velikanskimi črkami pisal. — Ampak šalo na stran; nekaj je namreč vendar na tem »Slovenčevem« poročilu interesantnega. To namreč, da je zunanji minister grof Berchtold, v trcnotku, ko je začel govoriti poglavar slovenskih klerikalcev, šel ven na hodnik mesto, da bi Šušteršiča poslušal.
— Češka industrijska banka, podružnica v Ljubljani, naznanja, da prične poslovati dne 11. t. m. v me-zaninu Frančevega nabrežja št. 1.
| (Filipov dvorec). Od avgusta t. 1.
| naprej se bodo nahajali blagajnični in menjalnični prostori v pritličju iste palače v Stritarjevi ulici.
— Včerajšnja nedelja ie bila deževna. Gasilci so imeli zjutraj prav slabo vreme; okoli poldneva se je zjasnilo, popoldne pa je začel zopet dež. Zato je odpadlo mnogo napovedanih izletov v okolico. Upajmo, da bodo prihodnje nedelje lepše.
— Pri včerajšnji nogometni tekmi v Opatiji med ljubljansko »Ilirijo« in tamošnjim slovanskim športnim klubom je zmagala »Ilirija« v razmerju 10 : 0.
— Demonka, 5dejanska senza-cijska drama, katera se predvaja jutri v torek 12. t. m. v Bachmaierje-vem Grand Elektro-Bioskopu v Lat-termannovem drevoredu je stvori-tev kinematografije, posneta po slovitem romanu »La Glu« od M. Jean Richenpin-a z Akademie francaise. Ulogo Demonke igra mojstersko Mile. Mistinguett. Omeniti moramo, da se je pri uprizoritvi tega filma zgodila nesreča, vsled katere je Mile. Mistinquett več tednov bolehala. V zadnjem delu namreč dobi Demonka udarec s kladivom po glavi. Ta udarec s težkim kladivom se je ponesrečil in Mile. Mistinquett je zadobila močan udarec tako, da je omedlela. — Predstave trajajo dve uri.
— Valdemar Psilander nastopi zopet v 4 dejanski drami »Zlato srce« od torka 12. do četrtka 14. t. m. v kinematografu »Ideal«. — Vsaki obiskovalec teh predstav dobi v spomin krasno fotografijo prijubljenega umetnika. Predstave se vršijo kakor Po navadi. Za 10 vinarjev zvišane cene.
yeliko pozornost,
— Ljudje božji! Čujte in strmite! Važna politična tajnost! Noch nie da gevvesen! Sobotni »Slovenec« je prinesel sledečo bedarijo dr. Šušteršiču v čast in priznanje. Pod naslovom: »Interesanten meddogodek« piše:	»Ko je dr. Šušteršič včeraj
začel govoriti, je šel dr. Korošec na hodnik, a za njim takoj grof Berchtold, ki mu je nekaj živo dopovedoval. Med tem je dr. Šušteršič svoj govor končal, a Berchtold Je v dvorani začel živahen pogovor z dr. Šušteršičem. Ni se moglo zvedeti, o 'Cern se je pogovor sukal, samo na koncu so se slišale dr. Šusteršičeve besede: »Bedauere, Exzel., es ist unmbglich!« (Obžalujem ekscelenca, je nemogoče.) Nato mu je grof Berchtold zopet nekaj prigovarjal, a mu je dr. Šušteršič vdrugič dejal: »Bedauere, Exzellenz, es geht aber nicht!« (Obžalujem ekscelenca, ampak ne gre.) Govor se je glasom >Riječkih Novin« označeval pozneje kot važna politična tajna. Pričakujemo, da bo drugič »Slovenec« iz
Trst.
Di San Giuliano molči. Zadnje
rpririlnf
neki Gallenga ministra zunanjih del, naj mu pove, v koliko so rezultati in dogovori opatijskega sestanka pozitivni. Takrat je di San Giuliano molčal. Zdaj ga je zopet pičil svetnik Colaianni. Predložil je zbornici vprašanje, kaj je markeze dosegel v dogovoru z Berchtoldom. Tudi sedaj di San Giuliano molči. Upati je, da tajne ne izda, ker bo prej odšel na določeno mu poslaniško mesto. Potem bodo drugi povedali kaj več.
V Rimu so zaprli zaradi prvo-majniških dogodkov univerzo. Ker se niso slušatelji še pomirili, jo od-pro komaj danes, v pondeljek.
Proti slovenski manifestaciji so protestirala še sledeča mesta: Napolj Firenze. Palermo, ter poleg že omenjene Verone tudi Messina (za katero so ob času potresne katastrofe tudi Slovenci nametali podpor) in Catan-zaro.
Giornale d’ Italia piše, da nima Italija od Avstrije nikakršnih potreb, pač pa nasprotno, potrebuje Avstrija Italijo. Zdaj, ko je vsaj nekoliko po-
iVsa oprema? Toda to bi se jim mo-„“."“•7 ,tl|di vso doma, vsaj premožnejšim! Kavarna doma! To je bila rešitev vprašanja. To je hotela izpeljati. Ko se je vdal Ahil njeni nujni prošnji, da prebije nekaj večerov z vsemi svojimi prijatelji doma, se je podvrgel salon temeljiti preobrati. Mesto oblazinjenega pohištva marmornate mize in obar-šunjene klopi; na mesto glasovirja ogromen bifet, kjer je kraljevala med steklenicami ruma in piramidami in um0!?®, Rosier, skrbno počesana
riilnTr? S J? pa "»šminkana. Jedilnica se je izpremenila v biliar-
nico; nudila se je prilika k vsakovrstnim igram in dobilo se je mnogo na držaje obešenih časnikov. Dalje je zalagal zavod vse zaželjene pijače jn jedila. Vse je bilo natančno preučeno in posneto. Hišni sluga se je seveda prelevil v nadnatakarja in kmalu se je vglobil v svoj poklic, kmalu je pogodil urno ročno gesto, s katero se mora pridržati kavno majoliko, da se tasa ne polije. Kot prebrisan izvedenec je vsul vsak večer nekaj prgišč žaganja pod mizo.
S prva so bili gospod Rosier in njegovi prijatelji nekam vzhičeni
nad tako jiožrtvovalnostjo zakonske ljubezni. Ta vzorna kavarna jim je lahko tem bolj dopadla, ker so se nudila okrepčila brezplačno. Vsak večer pa so defilirali »stalni gostje« pred ljubeznivo gospo »kavarnar-jevo« in po obveznem podanju rok so vzeli svoje pipe iz žepov in se vsedli k igranju kart. Tekom mešanja, ko je bil čas, izpregovoriti par besed, so kritikovali seveda vladne naredbe.
Tako je vživala torej gospa Rosier veselje, da je gledala vsak večer od 8—12. ure ljubljeni, seveda z oblakom dima zastrti obraz svojega Ahila, in zaslišala včasih njegov glas:
»Kdo deli? — Privzdignem. — Adut!«
In vzorna soproga si ni malo domišljala nad tem. da je razumela navezati tako svojega moža na dom.
Toda bil je le sen; in sanje so kakor pene! Čez nekaj tednov je opazila gospa Rosier, da prihaja njen Ahil otožen in zamišljen, kakor da bi ga obhajalo neke vrste domotožje. Videlo se je. da tudi s tovariši ni bilo drugače. Nečesa so morali pogrešati; toda kaj naj bo to?
jasnjen opatijski sestanek, se da* to pisanje precej natanko razumeti.
V Milanu so meščani demonstrirali proti trž. Slovencem. Zborovalci so se med sabo tudi pošteno zrav-sali.
Avstrija prodaja kanone. Avstro - ogrska vojaška administracija je prodala v Abesinijo 50 kanonov. Naprej ne smemo govoriti, ker bi sicer storili državnemu pravdniku preveliko uslugo.
Zdravstveno stanje razgrajačev Mia?zia in Morterre se stalno boljša. Oba dobivata pisma in telegrame v obliki čestitk. Kljub temu upamq, da se ne bosta nikoli več poskušala meriti z našimi ljudmi.
Samomor. Viktor Gaspari, 551et-ni uradnik pri odvtniku Sevastopulo, se je v petek zvečer na molu Sar-toria ustrelil. Poklicani zdravnik ga je našel v najopasnejšem stanju in ga velel prepeljati v bolnišnico, kamor so takoj poklicali nesrečneževo soprogo. Zdravniki so se pripravili k operaciji, toda Gaspari je že ob 1 lih zvečer izdihnil. O svoji nameri je že prej obvestil ženo, ki pa ni imela več časa, da bi samomor preprečila. Vzrok nesrečnemu koncu je bila ne-odzravljiva bolezen.
Agent za kratek čas^ V neko tolerančno hišo v ul. San Fillipo sta te dni zvečer stopila dva mladeniča in naročila steklen, pive. Ko je bila piva na mizi, je eden od njiju zakričal: Oho! Ali me ne poznate? Ali vidite moj obraz? Policijski agent sem! Lepo mi pokažite izkaznice vaših stanovalk! — Voditeljica pa je bila nekoliko bolj premetena kakor »agent« in stopila po policaja. Ta je agenta vprašal za legitimacijo. Oblasten »agent« se je kaj. kmalu pomiril, ker se ni imel s čim izkazati. In gospod policaj ga je lepo prijel pod pazho in ga peljal... pa ne na prosto, temveč na komisarijat in od tam v zapor.
Hrupnež, ki ga ne ukane niti kazen. Na trgu Goldoni se je te dni »pomenkoval« 32 letni Alojz Scholz s svojo ljubico Viktorijo Fantin in njenim bratom. Niso govorili prav potihoma in tržnemu policaju Borg-hese ni bilo po volji, da se publika delektira nad tremi hrupneži. Zato je povabil Scholza s seboj. Na komi-sarijatu je bil Scholz obsojen na tri dni zapora. Ker pa je proti odmerjeni mu kazni rekuriral, so ga začasno izpustili. Ko se je redar vrnil na trg, je že zopet ugleda! tam svojega prejšnjega znanca in ga vnovič povabil s seboj. To pot pa ni rekurz pomagal nič in Scholz čepi še danes v kajhi.
Med kainenjači. Bruno Allegreto stanafots v ul. Ghiaucfiiara se je zatekel k »Igei« po zdravniško pomoč, ker ga je poškodoval kamen, katerega mu je vrgel v glavo neki pocestni priatelj. Rano mu je obvezal »Igein« zdravnik.
Vreme. V petek je bil dan soln-čen in lep, čez noč pa se je nebo po-čemerilo in v soboto je skoro cel dan deževalo.
Dogodki 1. majnika so že pred sodiščem. Jutri prinesemo obširneje poročilo o nekem Zurchu, ki je radi pretepov dne 1. majnika te dni pred
sodiščem.
Težak padec.
Trst, 9. majnika.
Včeraj popoldan je sedela lOlet-na Pavla Metlika na nekem zidu in padla radi neprevidnega gibaljaja na tla. Na otrokov krik so prihiteli ljudje in domačini so jo odnesli v bližnjo lekarno, kjer pa k nesreči ni bilo nobenega zdravnika. Morali so torej ponj telefonirati. Ko se je pripeljal in otroka pregledal, je konstatiral zelo težke notranje poškodbe.
Metliko so prepeljali v bolnišnico- kjer je bila sprejeta v IV. oddelek. Kirurg dr. d’ Este je ob asistenci dr. Bolaffia otroka operiral. Deklica se nahaja v zelo nevarnem stanju in je malo upanja, da ozdravi.
Anton Ivančič .---i—- ...n...
Najnovejša telefonska In brzojavna
poročila.
DEMONSTRACIJE V TRSTU.
Italijansko protestno zborovanje. — Na ulici. — Kljub prepovedi Italijani »manifestirajo«. — Policija brani dohod k »Narodnemu Domu«. — Fakl-naža strelja na policaje.
(Izvirno.) Trst, 10. maja. Danes dopoldne se le vršilo tu zborovanje Italijanov v namenu, da protestirajo proti batinam, ki so jih I. maja Izzvali.
Na zborovanju samem se ni ničesar hudega zgodilo, le Slovence so
TRST. Andemo de Toni, via Nuova 5. TRST
Tržaškemu občinstvu in v Tret prihajajočim Slovencem jamčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in ■......—	........izborno mrzlo in gorko kuhinjo. —
hoteli v prežgani juhi snesti, tako so se jezili.
Po zborovanju se je pa Italijanom zazdelo, da bi bilo dobro, če bi šli malo na ulico poprotestirat, kjer bi se po vrhu lahko naletelo še na kakšnega samotnega slovenskega delavca. In šli so, prepevale laške izzivalne pesmi. Obhod po mestu ie bil od policije prepovedan, toda Italijani, kakor da bi za nje oblast ne obstajala. Policija je hotela množico razgnati. Veliko število nadebudnih ne-odrešencev ie hotelo po stranskih ulicah priti do »Narodnega Doma«, kjer bi bili menda radi pobijali okna. Policijska patrulja je zastoplla pot, kar je Italijane take razgrelo, da so začeli na policijo streljati. Ranjen ni bil k sreči nihče.
Demonstranti so se naposled razkropili; 4 so bili aretirani.
UREDNIK »NARODNIH LISTOV« BI SE RAD NA TIHO POBOTAL.
Praga, 10. maja. (Pred časom so prinesli češki »Narodni Listi« trditev, da je narodno socialni urednik na Dunaju, Simek, ponujal vladi ustavitev obstrukcije narodno socialnih poslancev proti plačilu 350.000 kron. Urednik Šimek je glavnega in odgovornega urednika »Narodnih Listov« Kellerja tožil radi razžaljenja časti.) »Češke Slovo« poroča, da je hotel odgovorni urednik »Narodnih Listov« po posredovanju preiskovalnega sodnika afero z narodno socialnim urednikom Simkom na Dunaju kar na tihem spraviti s sveta, brez sodnije. Narodno socialna stranka ie ta poskus zavrnila.
SRBSKI GENERALNI KONZULAT NA DUNAJU.
Dunaj, 10..maja. Srbska vlada je imenovala prvega tajnika tukajšnjega poslaništva df. Dimitrljevičeva za generalnega konzula na novo ustanovljenem generalnem konzulatu.
A
li ste že bili v 6©Trljamici
ntona Javernika, Trst,
= ulica Farnetto 33 ? ? ==
Sprejemalo se Indl popravila.
SESTANEK V EPIRU. ALBANSKA
KOMISIJA SE POGAJA.
Atene, 10. maja. Med zastopniki provizorične vlade v Epiru In člani mednarodne kontrolne komisije, je prišlo včeraj na Krfu do pogajanj. Konferenca ie bila dolga. O poteku pogoiani se ne bo javnosti ničesar sporočilo.
KATASTROFALEN POTRES NA SICILIJI.
Milan. 10. maja. Kakor se poroča, so dosedaj izkopali izpod razvalin porušenih vasi 180 mrtvih In 300 ranjenih. Položaj je obupen. Strahovito ie prizadeto revno prebivalsvo, ki je prišlo ob vse. Vojaške oblasti so postavile 6000 šotorov v bližini podrtih vasi.
Pri izkopavanju trupel so se odigrali nepopisni prizori, posebno v vasi Safarona, kjer so izpod razvalin šolskega poslopja izkopali 15 mrtvih učencev.
Po mnenju oblastnij znaša število mrtvih v prizadetih krajih 1500 oseb.
DOGODKI V ULSTRU.
London, 10. maja. .(Ulstrovci, ki se upirajo, da bi Irska dobila avtonomijo, se še sedaj niso pomirili, temveč se neprenehoma pripravljajo na oborožen odpor, če bo angleška vlada hotela zakon o avtonomiji izvesti.) Iz Belfaslta se poroča, da se je Ul-strovcem pri Mangadbeyu posrečilo 24 brzostrelnih topov Izkrcati.
SKRIVNOSTEN SLUČAJ.
Riga, 10. maja. Danes po noči se ie izvršila na glavnem trgu eksplozija, ki je porušila eno hišo. V bližini hiše so našli nekega moškega s ponarejeno brado.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Potrta od globoke žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da se je moj najboljši mož
Vatroslav Holz,
uradnik banke Slavije v p. in pisatelj
v soboto dne 9. maja ob 7«11. ponoči, po mučni bolezni, previden s svetotajstvi v 70. letu svoje starosti preselil v lepšo domovino.
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v torek dne 12. maja popoldne ob 5. iz hiše žalosti, Marije Terezije cesta št. 10 na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bode čitala v cerkvi Marijinega Oznanenja.
V Ljubljani, dne 10. maja 1914.
Margita Holz roj. Potočnik, soproga.
I. slov. pogrebni aavod Josip Turk.
Generalni zastop banke „Slavije“
naznanja, da je sinoči po dolgi in mučni bolezni v 70. letu svoje starosti za vedno zatisnil svoje oči njega uradnik gospod
Vatroslav Holz,
ki mu je zvesto služil 36 let.
Pogreb pokojnikov bo v torek, dne 12. t. m. ob 5. popoludne iz hiše št. 10 na Marije Terezije cesti na pokopališče pri sv. Križu,
Blag mu bodi spomin!
Edison Kindoloit.
Samo šest dni. Največja senzacija tega stoletja.
a€lovoreči film* od 16. do 21. maja 2 programa po 3 dni.
h
v- \^~s\yvrnv**3iam%jimrr*snM. ti h mmn iw ■ —
Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina" /
Mali oglasi.
Beseda F vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji (nserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Bele birmanske oblekce za dekleta, nogavice, rokovice pajčolane, trakove itd. priporoča modna trgovina P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne rošfe.
Žlahtne rake, vsako množino, se kupi celo sezijo. Ponudbe na »Anončno ekspedicijo« v Ljubljani.
Stavbni, umetni in konstrukcijski ključavničar Ivan Meglič, v Ljubljani, Prule 6, sprejme takoj 3 vajence in se priporoča sl. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. V znlogi ima fino izdelana, patentirana kurilna vratiča za peči in štedilnike.
Mašinist (izurjeni /monterji ali ključavničarji, zmožni vseh tovarniških popravil imajo prednost) in korespondentinja, zmožna slovenščine, nemščine in italijanščine, kakor tudi slovenske in nemške stenografije, samostojna starejša moč, se sprejmeta takoj. — Plače po dogovoru. Ponudbe: poštni predal 54, Ljubljana.
HUMsmml
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ul. 6
priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska pisma itd. itd.
2 motorja
za električni obrat, eden 4, drugi 5 H-P. 300 voltov, eden popolnoma nov, se prodasta za vsako ceno pri A. TRINK, Ljubljana, Linhartova ulica št. 8.
Baška!
Prvo čisto slovansko kopališče ob Adriji
Hotel Velebit
lastnik Hrvat A. TudorSftj;£t?k« Krku
(Veglia), Istra.
Izvrstna ukinja, nič zdraviliške takse.
Hotel ima krasen položaj, je okoli 20 korakov oddaljen od morja proti kopališču. Nova moderna zgradba: oskrbljen je z Izvrstno pitno vodo. Pred hotelom velika terasa. Dnevna zveza s parobrodom z Reko. Vse Informacije, prospekte, daje zastonj In franko lastnik hotela.
Odda se več voz
konjskega gnoja
vprašanja na: OROSLAV DOLENC, Ljubljana, Wolfova ulica št. 10.
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo od 1. maja. do 8. maja.
kg govej. mesa J. vrste .	.	,	II. .
.	»	»	HI- .
. telečjega mesa . . . . prašičj. mesa (sveež.)
(prek)
. koštrunovega mesa . . masla ....
, masla surovega.
. masti prašičje . . , . slanine Špeha (sveže)
. slanine prekajene
, sala...............
. čajnega masla .
. margariskega masi
jajce.................
liter mleka .
,	.	posnetega
. smetane sladke .	„	kisle
kg medu. . . piščanec . . . golob .... raca...............
gos .
puran.................
00 kg pšenične moke š 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00
0 1 2
3
4
5
6 7
- - 8 koruzne moke . ajd. moke I. vrste . H. ržene moke . fižola. . . . graha . . . leče .... kaše '. . . .
.. ričeta . . .
00 kg pšenice . . rži ... . ječmena... ovsa . . . ajde . . . prosa belega „ navadnega koruze krompirja činkvantlna sena . . slame . . stelje .	.
uu „ detelje . . . . Cena trdemu lesu za m3 . Cena mehkemu lesu za ma Prašiči na klavnici . . .
1
00
00
00
00
00
00
00
00
00
00
OO
00
00
Cene v kronah	
od	do
1 60	180
1-40	1 60
120	1-40
1-80	2-—
1-60	2-40
1-90	2-20
1-40	1-50
2-60	280
260	2-80
1-80	2 —
1-52	1-80
190	2-
1-76	1-94
3-60	_»*	
2--		•—
-•06		*	
—•20	
-•08	
1-—	«	
1-40	
1-40		*	
—•40		*	
2--	
41-50		
4I-~	
40-30	
39--	
37 50	—'•—
36 50	
35-	•
29 50	
14 —		.
23-60	
54-		•	
52 —	—‘	
- 5-1	
—•32	—	
-■32		’	
-•28		*	
-•20		*	
25 —	2550
19-—	20-
L/---	18 —
18-—	19 —
25--	26 •—
28-—	—•—
18--	20'—
16-50	17'-
5 —	550
20-—	21-
7-—	9‘—
6-	7-—
11 —	12'--
7-	8-
1-20	1-30
Kneza Auersperga radioaktivno kopališče
Toplice na Kranjskem
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daie nad 30.000 hi radioaktivne vode na dan. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija, masaža, s komfortom opremljene sobe, izvrstne restavracije. — Indikacije: revmatizem, protin, nevralglja (Ishlas), nevrastentja, hlsteria, ženske bolezni Itd. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo.
Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
[ Cvetlični salon j
j Viktor Bajt i
j Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 |
(zraven poSte)
S priporoča nagrobne vence, i
s šopke in vsakovrstne cvet- :
■	5
:	lice	po	najnižjih	cenah.
: ■
■ Točna in solidna postrežba! ■
Brzojavi na VIKTOR BAJT, Ljubljana.
>D
L. NIIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov.
Popravila se izvršujejo točno In solidno.
SANATORIUM • EMONA j
ZA- NOTRANJE^^Ri^Ol: • BOLE2M1.
1 LrJUBLrJANA • KOMENSKEGA-ULICA 't f flEEizpR/^jiK:primarij ■ DR- FR. DERGANC
JV
i
l/Os
Modni salon
f M. SEDEJ-Sl RNAD 52r,i,
se priporoča cenjenim damam.
Najmodernejši slamniki.	Žalni	klobuki.
Slovenci! Spominjajte se nase prekoristne  Ciril in Metodove šolske družbe!
Modistinja
Minka Horvat,
Stari trg fl.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrže.
»BALKAN«
Trgovska, spedicijska in komisijska del. družica
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33 — Telefon št. 100. (Centrala: TRST)
~«LZ7------ » memu m m Vae strani z patentiranimi potu. tv
nimi vozmi. Shranjevanje pohiStva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omolacfie ild
e(Ucyski nrad, generalni zastop in prodaja voznih listov: „l)almntle“ delniška parobrodne druibev Trsta, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona paro-brodne družbe D. Tripcovtt & Co, Trst Avstrijskega Uovdn Cunard-Line za l. m n. ral, cd. Naro&la sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke*.
Somerne cene.	Točna postre±toa.
GVJDON ČADEŽ
Ljubljana, Mestni trg štev. 14.
Ugodno kupite v modni trgovini za gospode in dečke klobuke, čepice, perilo, kravate in vse - - - druge modne predmete. - - “
BBB1
m
VELIKI OKASUSKI TEDEN!
e
E
:
■
5
i
i
Za gornja in spodnja krila.
Ogromna zaloga od najenostavnejše do najnrioder-
I
N
3
■
■
■
3
■
S
■
E
■ Mi Jt nejše fasone, po
h A čudovito nizkih ^ cenah.
Pariške modele in konfekcijo za dame, deklice, gospode in deške priporoča
H
H
B
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
Telefon 132.	Telefon	132.
H m
InodBflKHnnHHafBKHnSDaDBDBIHDHIHDMaaaaaM
" ČEŠKA INDU STRI JALNA BANKA
m
m
podružnica v Ljubljani.
D
m
o
m
D
m
Selniška glavnica 40,000.000*— kron.
Vsakovrstni bančni, borzni in menjalnični posli, 41|2°|o Bančne -----------—:	zadolžnice	lastne	emisije.
Vioge na knjižice, biagajnične nakaznice in račune. — Krediti: rem-
- burzni, davčni in v računih.
aooDODDODDDDDEiDiaDDaDaaaDaiiaDDaacsDDH
o